Tečaj LIV.
Politiški oddelek.
Volitev v dunajski mestni svet.
Na Dunaju imajo poleg mestnega odbora še poseben mestni svet, katerega člane izvoli iz [svoje srede občinski odbor. V mestnem svetu so župan, oba podžupana in 22 mestnih svetnikov. Poslednji imajo po 3000 gld. letne plače. Nasprotniki liberalcev govore, da so mesta mestnih svetnikov liberalci le zaradi tega osnovali, da nekaterim svojim vodjam preskrbe boljše plače. Protisemitje nekaj govore, da bodo mestni svet odpravili ali vsaj mestnim svetnikom znižali plače. Mi tega ne verjamemo. Posel mestnega sveta sega nekoliko v zadeve magistrata, nekoliko v zadeve mestnega zbora.
Te dni so bile na Dunaju volitve mestnega sveta. Načelstvo protisemitske stranke je ponudilo liberalcem šest mest občinskih svetnikov. Liberalci so ponudbo z veseljem vsprejeli. Kompromis se je pa vendar naposled razbil. Ko so liberalci naznanili protisemitom šest svojcev, katere žele, da bi se volili v mestni svet, so protise-mitje se izrekli, da stavbenega svetnika Stasnega ne volijo, ker je žid in ker je bil razžalil nekega protisemit-skega svetnika.
Po našem mnenju to ni bilo povse korektno. Na Dunaju je skoro desetina prebivalstva židovska in bi torej bilo le pravično, če bi tudi jeden žid sedel v mestnem svetu. Židje bi potem ne mogli sveta slepiti, da se jim krivice gode na Dunaju. O čisto krščanskem značaju Dunaja se pa ne more govoriti, če na Dunaju toliko zidov plačuje tudi občinske davke. Jeden sam žid bi tudi ne mogel v mestnem svetu vsega prevrniti. S tem se ni druzega doseglo, kakor da bode svet mislil, da se na Dunaju židje preganjajo. Da se tako mnenje razšivi, bodo že skrbeli židovski listi. O Stasnem se govori, da je dober stavbeni veščak in bi bil mestnemu svetu gotovo lahko koristil. Sedaj, ko ga niso volili, bodo pa židovski listi protisemite sumničili, da hočejo baš
pri raznih zgradbenih stvareh polniti si žepe in so zatorej se bali, da bi njih delovanja ta veščak ne nadzoroval. Kar se tiče razžaljenja jednega protisemita, pa mislimo, da bi stranka, ki ima v svoji sredi Steinerja, Gregoriga in Schneiderja, ne smela biti baš preveč rahločutna.
Liberalci so zaradi tega zagnali po listih velik hrup o krivici, ki jih dela njim in zlasti židovskim meščanom protisemitska stranka. Stavili so celo v državnem zboru v tej stvari interpelacijo ter se ž njo dobro osmešili. Vlada ne more vendar mestnega zastopa siliti, koga naj voli v mestni svet, ko je volitev vendar prosta. To ni taka stvar, v kateri bi vlada mogla varovati koristi židovstva. Nikjer namreč ni določeno, da bi moral se kak žid v mestni svet voliti, temveč je to zavisno samo od zaupanja, ki ga kdo ima. To ni tudi noben zakonit povod za razpust mestnega zastopa. Tak povod bi bil le, ko bi se v kaki drugi stvari zidom odrekale pravice pred zakoni. To se pa jim tudi od novega mestnega ne bode zgodilo. Večina protisemitske stranke ni tistih nazorov, kakor je dr. Schneider, ki bi rad Žide pripravil ob vse pravice, zlasti ob volilno pravico. Vlada je vesela, da se je dunajsko vprašanje vsaj jedenkrat uredilo, in ne bode Židom na ljubo zopet ustavljala mestne avtonomije.
Umljivo je pa tudi, da se protisemitje branijo voliti zida. Dunajsko prebivalstvo je silno razdraženo proti zidom, kar so gotovo le židje sami s svojim postopanjem zakrivili. Da so protisemitje volili zida, gotovo bi pri prebivalstvu bili prišli močno ob zaupanje. Govorilo bi se bilo, da le na videz napadajo Žide, v resnici so pa lepo ž njimi sporazumljeni. Zaradi jednega zida pa protisemitska stranka ne more svoje popularnosti staviti v nevarnost.
Sicer pa ima baš židovska liberalna stranka najmanj povoda se kaj pritoževati, da se jej krivica godi. Dunajski protisemitje so še dosti lepše postopali, kakor so nemški liberalci že mnogokrat postopali. Na Štajerskem in Koroškem je tretjina prebivalstva slovenska. V obeh deželnih zborih so dolgo let imeli nemški liberale-
Tečino, a nikdar niso prišli na misel, da bi volili kakega Slovenca v deželni odbor. Vse dotične zahteve štajerskih Slovencev so odklonili. Štajerski in koroški Slovenci imajo gotovo vsaj toliko pravice do zastopstva v deželnem odboru, kakor židje do zastopstva v dunajskem mestnem svetu na Dunaju.
Kjer imajo liberalci večino, ondu sploh nočejo slišati o nobenem kompromisu. Več let je bilo nekaj malega liberalnih državnih poslancev z Dolenje Avstrijskega, kakor protiliberalnih, a pri volitvah v delegacijo so proti-liberalce popolnoma prezrli. Na Moravskem so tri četrtine slovanskega prebivalstva, a imajo Nemci večino v deželnem zboru in to zaradi tega, ker v skupini nefidej-komisnega veleposestva imajo nekaj glasov večine liberalci in odklanjajo vsakeršen kompromis. Celo Slovane v deželnem zboru tako prezirajo, da ne volijo niti jednega za predsednika kakemu odseku. Kakšen hrup zaženo liberalni Nemci, če se kak Slovan imenuje za ka-cega višjega uradnika, če tudi ustava določa, da so Slovanom javne službe ravno tako dostopne, kakor drugim ljudem in ne dela nobene razlike mej Nemci in drugimi narodnostmi. Naveli bi lahko še neštevilno tacih primerov. Če se liberalci sklicujejo na ustavo, le sebe bijejo po zobeh, ker je baš njih stranka največkrat rušila ustavo, zlasti one določbe, ki so bile Slovanom v korist.
Vodje dunajskih protisemitov so bili največ pri raznih liberalnih frakcijah, in sedaj izvršujejo le to, kar so se od liberalcev samih naučili. Nestrpljivosti nima liberalna stranka nikomur očitati, ker se je sama vedno s svojo nestrpljivostjo odlikovala.
Na Dunaju biva ne le mnogo zidov, temveč tudi mnogo Slovanov, zlasti Čehov. Če tudi so dolgo let židovski liberalci neomejeno gospodarili na Dunaju, vendar niso nikdar prišli na misel, da bi volili v občinski zbor kacega zavednega Čeha, če tudi bi bili lahko zmagali ob svojem času ž njim. Za liberalce veljajo strpnost, pravičnost in jednakopravnost samo tedaj, kadar se gre za žide in Nemce, drugod je pa pri njih vedno veljalo geslo, da moč gre pred pravico, posledice tacega postopanja pa sedaj na Dunaju skušajo sami. Mi Slovani njih gotovo zaradi njih osode ne pomilujemo. Žanjejo, kar so sami sejali.
222