Dcželna razstava v Ljiibljani in izložbe ueil. vi|^ azstave imenujejo mnogi novodobne i^i\ seranje. Istina je, da se v razstavab ninogo prodaja, vender to ni njih glavni nanieii, ampak v niedsebojnein tckmovanji strokovnakoin in liinožici dokazati svojo zinožnorit. Zato se udeležujojo razstav t.udi taki, kateri ne iščejo ginotnega dobička, arapak kateri se saino za čast in napredek svojega stanu potezajo. Med zadnje inoramo prištevati v prvi vrsti tudi učiteljstvo. Akoravno ono nspeh svojega vzgojevanja ne more razstaviti, a od poučevanja le nekatere odlomke, mora vsak. kdor si je ogledal zadnje deželne razstave, pripoznati, da je bilo častno zastopano ljudsko šolstvo skoraj jia vseh razstavah. Oglejmo si nekatere razst.ave v zadnjih letih. L. 1890. je bila deželna razstava v Gradci. Šolstvo je bilo razstavljeno v posebnem poslopji. Slovenski in neinški učitelji so tekmovali najboljše razstaviti. Zato pa je bila razstava lepa slika neprestanega delovanja v prid in napredek ljudskega šolstva. L. 1891. je bila deželna razstava v Pragi. Vsa nepristranska poročila so bila o tem jedina, kako ("•¦ast.no je bilo zast.o- pano na razstavi ljudsko, srednjc in strokovno šolstvo. Razna dela ceških učiteljov jio bila vsega občudovanja vredna. Izredna delavnost, češkili u<"iteljev jo napolnjevala vsacega opazovalca se strmenjein. Njihov trud vender ni bil zaiuan, kajti posrečilo se jini j(» dokazati, na kako iinpuzantni stopinji .stoji oeško šolstvo. Istcga leta je bila deželua razstava v Zagrebu. Hrvaško šolstvo se s češkim nc more ineriti. Z zadoščenjem ,je vender vsak na tej razstavi opazoval, kako lepo napreduje lirvaško šolstvo in priznati moramo hrvaškomu učitelju, da se je lirvaško ueiteljstvo z njo ,,osivetlao lice i pred svetoin se prodičio". l)a pa šolstvo v zadnjib letih tako lepo napreduje, ,je pripisovati naklo- njenosti deželne vlade, in zaiiiinanje po- svetne in duhovske gospode. Kcr se jim je šolska razstava na de- želni razstavi tako posrečila, priredili so drugo leto v novein učiteljišči izložbo uoil, kojc so se udeložili ne saino vsi boljši ogerski in avstrijski tvorničarji, anipak tudi učitelji v večjern številu. Tudi ta iz- ložba jc, kakor je bilo prirakovati po prvi razstavi, krasno uspela. Letos je bila deželna razstava v Inoniostu. V njej ljudsko šolstvo ni bilo zastopano. Celo šolsko vrtnarstvo se je popolnoma pogrešalo, kar pa se ni cuditi, ako se pomisli, da je na vseni Tirolskem sanio 21 šolskih vrtov. Le obrtne nadaljevalne šole so izložile nekatere pismene in risarske izdelke, kateri pa niso nič kaj uzorni. Pač pa je bila letos ondi v učiteljišči izložba učil. katera je prav dobro uspela. Leta 1895. bo v Ljubljani deželna razstava. Da se je morerno častno udeležiti, nioraino se že zdaj z njo baviti, ker bode tudi šolstvo zastopaiio. Ljudsko šolstvo bo izložilo tudi šolsko vrtnarstvo. Isto se je 7j) razstavilo 1. 1888. na sadni razstavi. Udeležilo se je takrat 25 šol. Med njimi snio videli prav lepe izdelke. Tudi pri sadni razstavi se je učiteljstvo odlikovalo. (Jlede na lep uspeh takratne razstave je pričakovati, da bode uoiteljstvo tudi pri prihodnji deželni razstavi pokazalo lep na]>redek šolstva. Z ljudskimi šolatni v zvezi so obrtne nadaljevalne .šole. Te šole sicer niso stare. vonder jih je prinieioma na Kranjskein precejšnje število, akoravno še ne toliko, kolikor bi jili moralo biti. Te šole stanejo liinogo denarja in pokazati se bo inoralo, da je ta denar sadonosno naložcn. Smoter deželne razstave v Ljubljani bo isti, ko v razst.avah v Gradui, Inoinostu, Pragi in Zagrebu. Šolstvo na Kranjskem sicer še ni na onej iinpozatni stopinji, ko Ceško, a pripoznati sw mora, da v zadnjih letih neprostano napreduje. Prisprli sino pac "/.e na ono stopinjo, da sejavno laliko pokažeino. X deželnih razstavah razstavljajo v prvi vrsti interesoiitje iste dežele, razven toga pa tudi rnnogi tujib dežel. Solstvo pa zastopajo povsod lo učitelji iste dežele. Zato je deželna razstava živa slika ljudskega šolstva iste dežcle. Zato bi bilo obžalovati, ako bi ljudsko šolstvo na prihodnji razstavi ne bilo dobro zastopano. Hazstava bi bila največjega poinena za ii("iteljstvo samo. Ta bi bila za nje naj- boljša šola, kajti ljubljansko razstavo ogledalo si bo vočina učiteljev. ker oglcdati si drtigp jcdnako razstave mnogim vsled preskroinnib plač ni mogoče. Zato je potrebno, da bi bilo na prihodnji razstavi ljudsko šolstvo dobro zastopano. Najuzornejša izined omenjenih razstav je bila ona v Pragi. Da se je pa tako posrečila, pripisovati je izredni delavnosti češkega naroda. Oglejmo si malo to dolovanje. Za ljudsko šolstvo je skrbel v razstavi pododbor odbora za šolstvo. Isti je izdal že ieto popred vsem okrajnim in krajnim šolskim svetoni vabilo in poziv glede raz- stavbine udeležbe. Takoj začetkoma se je zdatno število oglasilo, katero število se je pa še pomnožilo. V poravnanje izdatkov za šolsko izložbo je dovolilo naučno mi- nisterstvo 80(X) gld. Vrb tega je deželni šolski svet dovolil, da se pokrijejo kra- jevni izdatki iz prebitkov šolskih prora- ("llllOV. Da boino t.orej častno zastopani na lju- bljanski razstavi, treba je ne samo velike dolavnosti, anipak tudi donarnib žrtev. Teb učiteljstvo ne zmore. Treba je torej drugod poinoči iskati. Na Ceškem so se digali krajevni stroški v proračun, na Hr- vaškom je podpiralo razstavo deželna vlada 'n nizna mest.a so Uikinovala, kojih raz- stava l)o lcpša. Tako je mosto Osjek pri- volilo v t<) svrlio 250 gld. ter razstavilo rcs bogato zbirko, katero je razstavilo po sklepu dežolne razstavc tudi doma. Pri nas se na krajnc šolskc svete in obč.ine nc sinomo pivveč zanašati. Pnskušajmo viMider t.n in tam kako podporo doseči. Osobito siiieino upati, da nas deželni od- bor in kranjska branilnica tudi v t.ein slu- čaji ue bosta zapustila ter da bode tudi nam naučno ministerstvo kako podporo naklonilo. Nujna potrcba j« torej žc zdaj na razna vrata trkati. Hazven tega potreba je tudi reklame, da se bode uoit.eljstvo že sedaj pripravljalo ter se v velikem številu raz- stave udeležilo Na deželni razstavi v Gradci je bilarazstavljena stalna izložba iičil. Drugod pa so se prirejali za-se izložbe nčil. Oglejmo si tudi to vprašanje: Velike važnosti in koristi izložb uoil nii ni potreba poudarjati. Prvo stalno izložbo ueil je vstanovilo žo leta 1888. vzgledno nPedagogijsko društvo" v Krškeni.Žal da Krško niraa ugodne lege, da bi si veliko.učiteljev je zamoglo ogledati. Zato slovenski učitelji niso bili zadovoljni samos to izložbo, ampak so si prizadevali jih prirejati tudi drugod Tako v Mariboru, tako tudi v Ljubljani ob priliki deželno učiteljske konferencije 1. 1891. Velicega pomena za kranjsko šolstvo bi bilo, ko bi se za časom deželne razstave priredila bodi si v razstavi bodi si za-se izložba uril v velikem stilu. Ker pa je na Kranjskem 62-6 °/o jednorazrednic, zato je tudi važno, da je priredi posebna izložba za jednorazrednice najpotrebnojših učil. L. Stiasn.v.