Te#Jenske ¦•ˇ!«•Birmovanje v dekanata Maribor d. b. 86 vrfii v terr-ie reda: Pri Sy. Lovrenca nad Mariboron y ceieijc, dno 18. maja, pri Sv. Mariji y PaSSavi dne 19 w*a, v Raš&b dae 20. maja in t Lem bahu dnc 21 maja. Solska mladina, kakor tndi •draBli, da celo kmeSki ijadje deiajo na sadc^m drevja ogromnc« Skodo. Zl&sti po mesta se yidi, kako noBijo kar cele veje s cveti naokolo. Ali ni to brez^estno? Sftdle je itak že t&ko drago, da 8i ga re^en filo yek ae more kupo^ati, a sedaj se pa 8e s pokon Cevanjem cvetov povzrofia še 7ečje pomanjkanje tega prepotrebnega liyila. Učiteljice in učitelji de lajte proti tskema 7aadalizma, podačajte mladino, da ne bode sama Bebi Skodo^ala. Policija aaj pa brezobzirno vaakega, ki noBi kak CTet siulnijb dre 768 prime ter izroči njfga, ako Je pa mladoleten pa Djegoye vzgojitelje zaBluleni kazni! Rnška koča se bo otvorila proti koncn tega mesec« in to zaradi poprayll Tsled poSkodba ta tinskih yioM!icey po zimi. Podra^aka podraiaica SPD. kot Isstnica RoSke koCe in Plauinke opazarja člane, in droge OBebe ki hočejo dalje b vati njenib za^etiščib, da 86 morajo t to grrbo že zda oglasiti, povedati natanko čas, kedaj hočejo y zavetišCa bivsti, Ste^ilo sob in poatelj ter poslab niiprej priblilno dve tretini stanarine. Postelja stane dneyno 4 K. Ker droStfo ne ve, kje so raz troseni Ejegovi birSi člani, prosi, da se sami ja yijo predsednika ali g. Franca PiSeka, pogcjilni Bkema tsjoikn y Maribora, Narodai dom. Udaina znaSa 6 K, cstanovnina 100 K. Drnštveni odboi po pravilih ni dolian aprejeti Tsake prijavljeae osebe, da 88 ji ne vrinejo neljabi elementi. ObCni zbor 86 bo yršil koncem maja, kar se bo Se razglasilo. — Načetetvo. Za jngcslovausko akademsko menzo v Zagrebo so darovfcii: presv. knezoSkof dr. M. Napotnik 56 K, BtolDi proSt g. kanonik Matek 20 K, kanonik g. Arzendek 20 K, knezoSkofijski d^orni kaplan g. Umek 10 K in dakan g. Stergar 10 K. Vsem da rovalcem prLsrčna h^ala! Delavsko zavarovanje. Minister za eocijalno politiko )e prlpravil zakonaki načtt za zavaroyaaJ6 delavcev. Bogoslovna fakolteta v Beograda. Iz Beograda poroeajo, da se otvcri v jeseni na beograjakem vsenCiliS^a tadi bogo8loyna fakalteta, katere beo grajsko vseoCiliSCe dosedaj ni imelo. Kako žifimo na Dnnajn? Slovenec, ki živi na Danaja z ženo ia dyema otrokoaaa, cam piSe: >Na dan bobi7aro za 4 oaebe 56 dek kraha in 2 deki ametne masti, ki je pa bolj pcdobna kolo- maza, k&kor ma&ti, za 7sakib 8 dai dobi^am za 4 osebe pcl kg moke, pol kg phaaeg* ovaa, 1 kg aoli in osminko kg karinega nadomenlka pa z*. 1 mesec. Krompirja, filola in graba ne poznamo yeC. Na trgo ne moreS kupiti nič dragega, nego  kislo repo in zelje, neko pcsaSeno travo, katero  imenojejo poso&eno zelenjad in k večjemu Se kako redkev. Za kilogram koroze zalteyajo 10 kron, sa kilogram kroha po 80 krcn, za kilogram konjekega meaa 70 kron, B7injskega govejega in telečjega inesa pa splob m yefi vidfti in se dobi samo pod rcko. Vsled silnega studauja smo t*ko oslabeli,  da se kumaj držirao po kouca in ae med hojo po  alicab apodtikfcao tako; kakor Łe bi bili vinjeni  Val«d giadu poaifje na Dunaju vsak dxa v«č ato oseb«. In 7 to deželo glada si ielijo naSi Nemci in nemSkatarji, katerim bi priyoš5ili, ako bi si aij za en teden vžili stradanja na Daaaja ia Gradco PrepriCani smo, da bi bilo taka zdravilo za nje zelo dobro. Prenos zemskih ostankov Zrinjskega in Prtakopana. V zagrebdkem kinn »Metropol« je bil te dni prtič videti film, ki preditavlja yae srsS&noati, ki so se vrSile ob prenosn relikvij obeh narodaih mnCenikov od danajakega Noyega Mesta, odkar ao ju dvigaili iz dosedaajega iz dosedaajega groba p» doMer ja niso položili y zagrebdki stolnici 7 grob nico. Med poto^anjem se vidijo pozdravni spre jemi y Špilja, Pesnici, llaribora, Celju, Zidaneni mosta, Rajhenbarga in Brežicah. Lep je pogled v Š?ilju na ravne vrete naSih yojako7 na peroaa, Videti je dr. Roaina, ko govori pozdrayni govor Ob strani pa ma stoji glavar dr. LaJDšit Na] lepSi 80 pač izza potovanja prizori y Maiibora. Pogled na ckraSen kolodyor, prihod ylaka, pred 7aem prisega generala Mtistra in častniko?, aero plan, ki kroii nad mnoiico in nekaj krasnogan ljiyega posloyilni pozdrav nebrojae uaaožice, ko odhaja ylak, Igra se zelo hitro, pitMtro, tako t\u je skoro nemogoče 786 pregledati. Vendar ae do bro razločijo in spozaajo v M*i ^ra ysi go^orai ki, tadi go?oraica Hr^atica, g, kaezoškof z asi stenco in zelo natančao bog adovec Radanoyič, ki stoji najbolj y ospredja in maba s S7ojo kadilai co. Lepo 86 vidijo slovejnasti 7 Zagreba, med dragim prav razločno ^, reyod, kjer koraksjo za stopniki naSih zased^ii krajev z razlofino vidljiyjmi nadpisi kakor iUka, Trat, Gorica ui dragioai. Syet bo lahko vid&l v tem fiimn 7saj 7 malih obrisih mani.est&c j našega naroda za ojedinjeaje. (Op nredniflt^a: Ali booa« tudi v Maribora videli tt film?) Oaepoice uo se tekom prejšnj. tsdaa na ndro poja^ile: V Zgornjem Dopleka d7i, y Terčovi tri ]e, y Laflečlri vaai dya, v Noyi gori občina Z|ornja Bistrka dya in y Maiibora jFranc Joietova cesta St. 5 ea Blačaj. Nemške tolpe so po SIove^akemKoroSkemnaprayile nad 30 milijonov K škode na zisabnem in drlavnem imetjn. Ce ne bi imel geaeral liai ater vojakov, bi se tako godilo tndi sloveaBkofita jerskim hrajem. Gospodarsk« aovic© FraBdja boSe biti v teaai trgoVski zyezi z Ja ¦ gosla^ijo, V Pariza so se končali dae 8. maja dcgovori, po katerih bodo Francozi aatano^ili dlrektno železnisko zvezo z Jagoa ayijo. Dtc »očno breji kravi in eao na no^em mlakn ?se zamenja za kla^no liTino. NasloT po70 aredniSt^o. Tobak je pri nas prepovedano gaditi. Kdor bo kljob temu gojil tobačne rastline, bo občotnt kazD07sn. JagosIoTija bo itak imela do^olj tobaka. Cebelarji! Sladkor za pitanje je lokaj, stant 7 K kolodvor Celje, poSljite vrefie in denar. Cebelarsko drnSUo Celje. Ribji lor t Sloreniji ni ^vobodtn. Ker je ponekad razSirjeno napačno mneaje, da je v Sloveniji ribji lov popolaoma sroboden, se naznanja, da temn ni tako, ter da 8o nadalje oatanejo vveljavi ^si dosedanji zakoni glede ribjega lova t b1o» yenskih deželth, Kmetljski stroji. Joa. Pleier, to^araar y HoCah odda no7 motor na bencia 3 konj. sile za 4500 K, 4 mline z 5. sitami za vsako zrnje, po 500 K, mali francoski avtotnobil z gamijem 4000 K, 1 rezalnico za konjsko klajo, 300 K, 1 vitelf 500 K, 1 mlatilnico na vitelj ali motor 400 K. VeCje šte^ilo ieleznih koles za jermenje, debale dolge osi za mliae ali iage, yeS obeaefiib iu ležečib Ie2arje7, konifiaa kolesa za mline ali žage, 1 yeliki 7eternik (Ventilator), 3 ielezne dari z« opekarce ali kotle, 2 velika mlinska droga 8 atojalora, različna kolesa za ielezno vrv in 2 brasaa kamaa. Vinogradnikil Okrajni zastop v Sloteaski Bi Btrlci ima Se v zalogi nekaj škropilaib 8redste7 in sicer bakrene paste »Bosne«, belega gilana (pra šek) in i7eplenega nadoiRestila >natriatn thiosalfat Saloidin,« katera se takoj oddajo. *± Maribor. V Setrtek, dne 15. L m. popoldne od 2—6. are 86 bo 7 ^iktrinjski alici flt. 11 pro« dcjalc preksjaao mess kg po 20 K in šajca kamad po 53 v.  Maribor. V sredo 14. in četrtek 15. maja ece bo vrSilo napo^edaro cepljenje ˇ defiki Jjudski ioli IV na vežbsližča, p»C pa se bo s cepljenjen ua istem prostora nadalje7»lo 7 pctek, dne 16 maja. Vendar pa se bcdo spričey»la o cepljesjn omenjena dva dneva (areda in četrtek) poCenSi ob 17. ori (t. j ob 5. ori popoldne) razdeije^ala, Sy. Anton t SIot. gor. N«ka dekleta od Sv Aatona, katera se pristevajo tudi med gospodiCte kapojejo po fari jajca ter jih nosijo Cez Radenctˇ NeroSkc Avatrijo. DekleU! Kje je Vaš ponos, VaSa Cast? Takib JagosloTank ne potrebajemo y JagoslaTiji. Imena teh deklet, — katere si služijo denar, da se 7tihotapijo z naSimi tivili k nemikim 7ojakom — objavimo 7 eni prihodnjib Ste Tilk, Ce 86 ne bodo takoj poboljfiale. Čudno se mi zdi, da obmejne oblasti pri Radgoni ne pre prečijo kaj takega. In oblasti pri S7. Antona, ksj Ce bi tadi one kak korak Btorile 7 prid Jogosla ˇiji. St. Andraž v SI07. gor. Fantje ao nabrali na Florjanovo za slepe vojake 25 K. ¦.-**&) Slov. Bistrica. Odvetnik Dr. Josip Pnčnik je otvoril pri naa odvetniSko piBarno tik okrajae sodnije, S<ot, Bistrica. Todi naSim nemCcrjem, kate rih je Se žslibog mnogo, so zrastli grtbeni Skri Tajo se pod rdečkastim plaSčem. V Gcrnji Biatrici ao preteklo nedeljo >bajlaii«, da je bilo groza, fic celo »Wacht am Rhein« ao hoteli peti, ksr se )inr> pa ni posrefiilo. Merodajao oblast prosioco, da se li ljodje, ki so diŁ&7i nevarni takoj apiavijo n* >yarno«. Celje. Kcmiasr tnkajšnje okrajne bolniSke bla gajne Iga^c Sžtter, ravnatelj kocsanmega drnStvs t Trbo?!jab, je bil na lastno proSnjo odpaščen hneaovaua sta sedaj za komisarja: Jožef Marp, vratar joiae ielezaice 7 C»ljn, za njego^ega na mestnika in B7etovalca pa Ivan Roimao, gimna zijaki prof«sor 7 Celjo Celje. V aoboto, dce 24. mtja t. 1. se bode vrSila pred gostilno Škoberne v Celja za celi po iitičen okraj celjski, klaslfikadja onih vojaSkib konj, (laet bi7§e armade), ki dosedaj še niso bili od pregledne koausije klaificirani. Posealaiki, ki imajo vej&Ske konje ia 86 ne morejo izkazati s potrdilem kake pregledne komiaije za konje, ozi foma oni, ki konje Irdo^ratno ni 0 hoteli peljati k razredovanjn (k)asifikaciji) bodo plačali gltbo ia 86 jim bodo vrhntega odvzeli konji. --*-._ i^ Oalicija pri Celja. Dne 15 aprila Je n* Za yrhn umrl 19ittni mlsdenič Martin Veidel; nale zel si je t 7o]ski soSico in prišel 7 očeto^o hifo omret! Bil )e tib, vrl mladenič. Počiva] 7 miro! — Dne 23. aprila pa je na Gorici omrla Fraa SiSka Stanape 7 25. leto s^oje starostf; tndi njo je pobrala naasmiljesa jetika. N. p. t m.! — Nepopisno Bkodo je tokaj napra^ila slana, U je na atopila najmanj lOkrat zsporedonaa. Popolnoroa so oniCene čreSnje, orebi, m&ielica, zgodnje hroike in jabelke, stara trta (izabe"*); tadi tra7a je tako osmojena, da ne t*aie skoro u!C, jeftmeni se y nizkih iegah naravncst feuiio Ljndat70 je povaod ptttrio; yendar ja ss fie cajdejc Ijadje, ki kljub ysem cezgodam ?a/g?»jŁjo pu kiercah in yijaDčDJcjo, da človek l- gs, nc more raaaaoti. Od likojejo 86 7 tem zlasti fautje ižtl iodi oekstera deklota), ki so se 1. icaja 7 C-lja oz. Šaštaiija uavzeli rdečega evangclija! Dramlje. Nemila anart js odir^ala n?t JSivljecja pndni Marijini diažbenici Aatoniji Lebsr, se gtti g. bogcs 07ca Ivana Leber 7 Maribora. Bila }6 veCkrat pre^idena b 8? zikrameati 7 dolgotrajci bolezoi. Velika iviciic*. jo je spremila k zadnjean počitka. Preda( ae je spr«7od napotil proti cerk^i, so ztpeli cerk«eiii pe^ci pretreslji^o taloBtinko in 7 imenu rajne se je poalo^ila Marijina ijoibenica Utska Jeseuek od atarSe7, brator io sealer. PoCi^aj 7 mira! Žalaio&iir ostalim pa izrek»*no srčno Bolaljet vJ^l^ ^ $$ l Rogatec. Tadi pri nas se je zaCelo no7o živ Ijenje 7 Dtrodnem in goapcdarskem ozira. Dakaz tema je fchod, ki se je vrdil 7 aedeljo, dae 11. t. in. Shcd \'c bil z* naSe razmere zelo dobro obi gkac. Govo. r Jrevizor Vlad. PuSenjik, ki je onf1 poloiaj po razmln Avstrije, obširno razprayljal 0 gaspodarskem poloiaja ter 0 delo^anjn kme tijake diotbe in cjenih podralnic. Izvolil se je odbor kraetij8ke podrainice, ki se je nstanotila za lapaije Rogatec, S7. Fiorijan in S7. Rok. GoBp. dekaa Salamon je go7oril 0 potrebi organizacije knetov in vabil k pnstopn v kmetijske podralniC6. SploSaa želja je, da se veCkrat prirede pri nr,s pooCn« sbodi, ker je ljodstvo ieljno pooka. Sv. Rok ob Sotli. Na naSfin prijaznem griCko se je menda prvič vrSil političen shod, katerega je priredila SKZ. Zanimanje za ahod je bilo 76liko in odeležba za naSe razmere pra7 lepa. Na shoda je govorii nadrevizor Vlad. Pušenfak o splos nam politi^cem psloiaja, razpravljal 0 7seh dne7 oih gospodarakih ypra aajib ia razlolil program SI07. Kmečke Zvese. Zbtrovalc so z zaoimaojeni sledili izvajanjem govornika, jfei je o^rgel razne laži in 7znemirljivB no7i:e, katere razširjsjo 7 ce lem okr»jn rogaSki nenoSkotarjl Stoperce. Anton Kores, pGseatnik 7 Čermo žiša, lopaije Stoperce, vljadno pros^. m) se mc b!agO7oli sporodti proti primerci nggradi. kdo ka) 76 o Djrgovem sinn Štefana, kateri se je peljal iz italijanske fronte 1. no7. 1918 zvečer iz Ljabljane proti Celjn Do danee 8e ni sleda o Djern. Breiice. Odvetnik dr Gast&7 Rosias je ot7O ril od^etniSko piiarno 7 Brežiaah 7 nekdaoji MraZ07i biSi St 11. .*Ł Bizelfsko. Umrl je 7 OreSjo pri Bizeljakem Wiaditcograetz-07 lovec G^egor Lamot. V tej alol bi je bil 40 let, 7endar je bil do zadajega diba na^daSea Slo7an. Da je bil 7 obče priljnbljeu, je kazal tadi Djego7 pogreb. Na zadnji poti so ga spremili toyariSi lo^ci ia ao ma oddali ob odpr tfem groba častno aal^o. Pofiiyaj stadko, dragi Gregor! Rajhenbnrg. Grczna rB7eto7na 7ojeka, ki je 78emu člo7setva vaekala nezscelji7« raie, tadi cerk^i ni prizanašala. Posebao bni ndarec je bil za cerker, da je noora'a izročiti 7 7ojae namen« kra8ne Z7ono7e. S kakSoiu^ trndom si. je nafie Ijodstvo pridobilo krasae zvonovc, ki bi jim naj ozoaajali mir in jih opominjali k molitvi. S gol z»mi 7 oCeb so se poalavljali od Ijabih jim Z70no7. Ia sedaj, ko je kolikortoliko oastopil mir je zopet Djib prva skrb, da si priB&rbifo z?onove To je pokszal todi akrbni carkveni kljaCsr podražuice 87. J*kobt, Jofef Radej, posestoik in žapan t Do^Sketn. Kcliko se je trodtl, da bi cerk^i 87. Jaioba priakrbel no7 Z7on. Dne 4 majnika je bil tako BreCen, da je videl sad s^ojega troda, kajti ta dan je mit. g kaconik m dekan Jolef MeSiCek blagoalovil pri cerk7i sy. Jakob?. 007 jekleu Z70D Daroval je nato sloveano 87. mašo, pri katori se )e ie ogi?5al novoblagoalo7ljeni zvon. Po koačani cerkveu veaacsti pa se je zafiel domaCi prazn k za agledno Radej evo hiSo. Udelelili »o 86 tega praznika mil. g. kan. in dekan, dr. Jankovič, pod predeednik narodnega veCa, domača dobovSCma, cerkveni pe7d 87. Jakoba, Radeje^i sorcdaiki ter ofji njego^i prijatelji. Vsem bo oatal ta dan 7 najlepšem spotnina. Sr. Križ pri Lntomero, (Zah^sla.) — Pri izborno Bspeli gledaliski igri »Roko^rjaCi«, dse 21. aprila t. 1., blago7olili ao naSi poirt7O7alni dile tanti 8vo) čiati prebitek 2S4 K podariti 7 prid tukajSnji 8olski mladeti, za koji 7elikodaSni zneack 86 Solsko 7odat7o 7 imeaa re^nih Solarje7 aajtopleje zah^aljoje! Bog plati! Sv. Lovi*enc na Dravskem polsu. Na belo nedeljo, po rani službi božji, je priredil član Narodnega prerlsiavništva Ivan Vesenjak, lep shod SKZ, na katerem je toeno porofial 0 svojem delovanju sploh , zlasti i)a š'e za naš okraj. Zalivalimo se mu za n]egov trud z ozirom na dohodninski davek, ki ]q bil od brezvestnih uradnikov res previsoko odmerjen. Us pešno je posredoval pri oblastih za podporo za naše uooge pleterske po^orelce in za strojno zadrugo , kateri je |)o.corela mlatilnica. Tofino je poročal 0 vojaški reformi, 0 davku na vojne dobičkarje, 0 volilni reformi, 0 denarnem vprašanju in o vojnih posojilih. Sklenile so se tozadevne r&solucije. Okrainemu zastopu ptujskemu se iiošlje resolucija, v kateri zahtevamo, da se nam napravi okra]na. cesta skozi Sv. Lovrenc proti Girkovcam, katera je že projektirana, pa sft vsled brezbrižnosti prejšnjih ptujskih gospo dov ni aradila. Ustanovitelj sooialdemokratov in njihov nauk, Ruski boljseviVi, ^ (Kmetom v poiJuk.) Soeialdomokrati so začeli zopet prirejati shode ia agitirati za svojo stranko. Celo na kmete hodijo in da bi dobili v.e8 pristagev za se, so začeli izdajati za kmete svo.i časopis ,.Ljudski glas." Zato je potrebno, da se seznanimo z ustanovitelji socialnih demokratov in z njihovimi nauki. Znanstven ustanovitelj socialdemokratov je Karel Marks, ki je spisal vefi u6enih knjiL'. Njegov zvest pristaSf iu agitator za nje^ove nauke pa ]e bil Ferdinand Lasal (Lassalle). Karel*Marks je bil jud, sin nekega advokata, rojen v Trieru na Nemškem 1. 1818. Bil je zelo svobodomiseln, 0 veri govori v svojih knjigah večlno z nekira zanifievanjem. Tudi Ferdinand Lasal je bil jud, rojen v Vratislavi leta 1825. NJpffov oSe je bil trgovec s svilo. Cudno ie, dastabilaoba, Marks in Lasal, silna nasprotnika slovanskih narodov. Marks pravi 0 Slovanih, danimajo nobene bodočnosti, da so urairajoč narod; 0 slovanskih voditeljih pravi, da so panslavistični sanjafii. SehujSi jebilLnsal; njogovo miSljonje jenaravnost— vse- »emgk«. 0 Nemcih prari. da sot svo" .» i 0 m i k i v i g j i n e g 0 'd r u g i, z n t 0 111 0 r a jo gospedovati tJstanovitelji socialdemokracije so torej judio^; zato ni čutfno, da so tudi sedanji voditelji skoro pt;vsod judje. Iz tega je tudi razvidno., zakaj s» mno^ socialdemokratični nauki krščanstvu naravn«st ns©protni in sovražni. Kakgni pa so ti nauki? 1. Vsa zasebna lastnina, zemljišSa, poslapjain lovarne itd. se morajo vzeti sedanjim lastnikorn & rcorajo postati skupna last, tako n. pr. ]e sMenil mednarodni sociaiističri: dela\-ski snoc1 v Londonu L 1896: ,,Vse zemljišfte se izpremeni v skupno last* Isto so sklenili v Erlurtu leta 1891 in na raznih drnpih shodib. 2. Socialdemokrati hočejo odpraviti v«ro. Karel Marks pravi, da ni Boga in ni du&e; ts« Je 16 izpremenjajo^a se stvar. Bebel, bivši voditelj nem§» kih socialdemokratov, pravi, da prepusti nebesa an1" <'elom in vrabcem. Liebkneoht pravi: ,,'Jaz s©m bi-ez« božnež, ne verujem v Boga." EriurtsM program pra>vi: ,,Vera se progla&i za zasebna reč." .Toda, kako to umevajo, kažeio sedanji boljšeTiki, Ti eo na Ruskem in na Ogrskem vrgli krščanski nauk iz šol, Kot poroča pravoslavni nadšlcof Silvestar iz Oraska v Sibiriji papežu Benediktu y Rim, so boljgeviM na Ruskem oropali najbogatejše oerkve t KretnlufMD»kvi, v Jaroslavu itd.. druge so oskrunili, umorili so nadškofa Vladimirja v Kijavu in okrog 20 žkolov in na stotine duhovnikov, Pred smrtno obsodbo odselca10 boljševiki svojim žrtvam roke in noge. Nekatere so celo žive zakopali,. Tako B8 glasi Skofovo porofii« lo. To pač ni ,,zasebna stvar." 3. Socialdemokrati lioSejo, kakor pravi Bebel, .,zakon povzdigniti na vagjo stopinjo." Pa v 6em ie ta ,,vigja stopinja?" Engela, prijatelj MarJtsov, pravi: ,,Zena je spet dobila pravico ločiti zakon in, 8e bo z možem ne razume, pa8 gresta narazen." Kako sooialdemokrati umevajo zajcon, kažejo najboljše sedaj boljgeviki na Ruskem, ko oskrun]ajo redovnice, proglašajo podržavljenje ženslc in svobodo najhuiših strastij, kot poroča nadgkof Silvestar papežu Benediktu, Jadnako delajo sooialdemokrati na Ogrskemg kjer uvajajo ,,svoboden zakon." To so glavni nauki socialdemokratov, s fcate» rimi hofiejo osrečiti svet, Nekateri bočejo te naukfe dobesedno izvajati v deian|u in ti se zato imenujefi) strogi sooialdemokrati ali marksisti, takoimenovaDi po Marksu, ki ]e ta nafiela proglasil. Ti hočejo, d.b bi proletarijafl, t. j. tova*rniškti delav.oi, Železničarii itd dobili y roke yso politično oblast, Drugi socialdemokrati so zmerni, ki hočeio le deloma izvBsti te Marksov program ter hoCeio sodolovati z meSčansH«. mi strankami. Strogi in zmerni socialdemokrati imajo storai ˇ vsaki državi drugačno ime. Na Ruskem se imenii]6]o stpogi sooialdemokrati boljševiki od ruske hea6de boljšoj, kar pomeni yelik ali ve6ii, Iter ve6 nudijj[> v družabnem oziru, t. j. Marksov program ho6ei& dobesedno izvesti V Rusiii imajo zdaj vso mo6 v ro kali bolj,gevikia kateri uganjajo najgrša zverstva ifi bodo Rusijo uni6ili, ako ne bo kmalu konec njihove* ga gospodstva. Voditelji boljševikov so razen Leninft in Lufienarskega sami judje. Ti vladajo Teliko bolj naailno kot nekdanji car, Zmerni eocialdemokrati n& Ruskem se zovejo menjševiki, od besede manj ali pa menj, ker raanj nudijo v družabnem oziru, t. j. ho* fcejo Marksov program le deloma izvesti. Eden takiH je bil minister Kerenskij, ki je složno vladal z me>> čanskimi strankamij dolder ga niso vrgli boljSeviJd« V Nemgki Avstriji in na Oglrskem ee strogi social« demokrati imenujejo komunisti, od latinske besedi& komunis ¦=- skupen, ker hofiejo, da bi bilo vse skupno in ne osebne lastnine. Na Nemškem se iraenujejo strogi socialdemokrati raarksisti ali gpartakovci, ta» koimenovani po umorjenem voditelju Liebkneohtu, ld se je y listih podpisoval z Lmenom Spartakus. Zmerni socialdemokrati se pa v Nemčiii imenujejo reyizi« jonisti, ker hočejo, da se revidira (pregleda) strogi Marksov program. Ti vladajo zdaj v Berolinu skugno z mešfianskimi strankami. Njiitoy voditelj Sohe>> demann 3© prvi minister. V Jugoslaviji se socialdemokrati že tufli loBiJo> v zmerne in stroge ali boljševibe. V Osjeku sjo zafl>^.i 6as zaprli ve6 takih boljgevikov, med njimi div Fischerja in Lustiga. Ta dva sta gotovo judft, Dr. Fischer ,ie na nekem shodu hudo zabavljal zoper V1&do v Beogradu, Seveda če bi 011 prišel do vlad«; bi »a vse potlačil in uničil, kar bi se mu ne uklouilo«. Boljševibi p 0 z n a j 0 s v-o b 0 d 0 1 e z a - s B, za druge imajo vešala in svinec. Moramo biti pozorni, ker ti Ijudje zelo agitirajo. Prav© namene skrivajo, a na shodih obljubujejo Ijudstvu nebesa, da bi jih vjeli v svoje mreže, Kaka nebesa Drinagajo socialdemokrati, fcažejo najboljše judovskl boljševiki v Rusiji in ge bolj judovski komunisti n& Ogrskom. Gorje deželi, kjer dobe taki ljud^e oblast v roke! Pridruži se jim vsa sodrga, vsi nezadovoljneži, vsi tisti, ki hofcejo dobro živeti in nič delati. Ti Ijudje ne poznajo nobenega reda, zato so zverstva » ropi in moriia na dnevnem re'du! SocialaemokratiCnih shodov vobCe ne obisfeuj- mo! Ce ga kje na kmetih prirede, zavrnimo pa prav Krepko njihove krive nauke! Mi ne potrebujemo naukov judovskih boljševikov. NaSa nova država bo Žo sama vso [ireskrbela, kar je ljudstvu v korist Razdelila bo veleposestva med vini5ar]e in male posestnike. podržavila bo tovarne, železnice in rudokope, da ne bodo imeli dobička posamezniki, marveC skup» nost, t. 3. država.