Vse kaže, da bomo letošnjo 26. obletnico enega izmed najbolj pomembnih dogodkov naše zgo-dovine, to je trenutka, ko je ko-munistična partija Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita pozvala vse naše Ijudstvo na oborožen upor proti fašističnemu zavojeval-cu, dočakali v globoki dilemi: ali bo že danes prevladal zdrav ra-zum ali pa bodo morali Ijudje v naši bližnji in daljnji soseščini še vrsto dni, mesecev in let okušati grozote  vojne vihre.
Naše Ijudstvo je grenko obču-tilo posledice agresije, se ji od-ločno uprlo in zmagalo. Spomin na tisto obdobje nam še vedno živo lebdi pred očmi, saj deset-letja in desetletja ni moč pozabiti epopeje naroda, ki se je moral z golimi rokami upreti tehniki pr-ve polovice dvajsetega stoletja. Ta spomin nas kali v moralni ob-veznosti, da posvarimo vsakogar, ki bi želel zanetiti svetovni požar ali si prilastiti tuje imetje. Kajti takšno stališče je pogojeno s po-tjo, ki smo jo prehodili v zadnjih tridesetih letih: najprej obračun s sovražniki — tujimi in domačimi in nato celjenje ran, ki nam jih je prizadel nasprotnik, oblikova-nje svojstvene, vendar mednarod-no priznane realne notranje poli-tike na vseh področjih našega družbeno-ekonomskega življenja. Vzporedno s tem pa je bila nova Jugoslavija gibalo miroijubnega sožitja med vsemi narodi in Ijud-stvi. Zato je s širokimi diplomat-skimi akcijami na štirih kontinen-tih vzbudiia izredno pozornost in milijoni Ijudi so prisluhnili njene-mu glasu: orožje naj služi le za obrambo miroljubnega razvoja nacij, nikakor pa ne sme zasuž-njiti  soseda.
Prav ta pot nas je močno afir-mirala v vseh taborih in nam omogočila, da si lahko v miru re-žemo vsak dan večji in boljši kos kruha, po drugi strani pa nas to opozarja na intenzivnejše odklan-janje nepremišljenih dejanj, to je tistih, ki jih kaj radi delamo v premajhni zavzetosti za utrjevan-je našega družbeno-ekonomske-ga koncepta. Samoupravni meha-nizem je krepko zakorakal v živ-Ijenje, vendar pa zaradi nekate-rih naših osebnih slabosti - daj-mo si roko na srce - večkrat po nepotrebnem naletimo na ovire in ,,ovirčice". In prav zaradi tega se moramo ob takšni ugotovitvi zamisliti in si priklicati v spomin 4. julij - dan borca, ki ni samo dan tistega borca, ki s puško v roki brani svojo domovino, pač pa tudi tistega, ki se zavestno in dosledno bori za lepše življenje v lastnem domu.
Smiljan VOLČIČ