dlasile Udruienja Jugoslav. Utltellstvs. — Poverjcnlitvo Ljubljana, V«« rpise, v oeenc poslane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša ▼ Ljubljani, Frančiškanska ul. Rokopisov ne vračamo, ▼se pošiljatve je pošiljati frank*. Učiteljski Tovarifi izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta . . . 20— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vTste, če se tiska erkrat . . 90 vin. ,, „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsak« petit-vrsto. Priloge stanejo poleg pofitnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi ie plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učitelisk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IIL PoStni čekovni nrad St 11.197. Reklam« tije so proste poštnine. Verska nestrpnost v viš. šol. svetu v srbski luči. Uredništvu »Učitelisko? Tovariša« Liubiiana. Beograd. 1. dec. 1920. U 96. broiu »Narodne Pirosvete« iz-?«ao ie članak »Borba zbog Sroske Učite-gice a Ljubljani«, u kome se iznosi kako je zastupnik crkvc u Viš. Škol. Savetu sveštenik g. Nadrah oodneo savetu oisme-»u inteiroe!ac:ju što u gradianskoi Škoti »redaie Srpsko-Hrvatski jezik Srpska učiteljica pravoslavne vere. tražeči da se ta nčiteičca odmah otpustu i vrati u Beograd. »Organizacija 1 Jčitetjica i Zabavilia u Kraljevini Srb Hrvata i Slovenaca«. na svotai sodnici od 30.,'XI. ti Beogradu proči-tavši tai članak sa čndienlem i revoltom ie saslušala ovit iziavu katoličkog sveštenžka. kofi ne daie izra'/a bola za euhrtkom drage nam sestre Koruške nego se dao u kuk-aiavu što srnska učitliica pravoslavne vere predale u gradnankoj škoK u Liubliani. Da niie onog divnog odgovora uraženoga oredstavnika učltelistva g. Luke Jelcnca. koti daiie iziavu čoveka u kome biie iskre-»o patriotsko srce. mi bi s prezreniem nrešle oreko ove poiave mračniaštva zatu-C3nog klerikalca. Ovako kao naš odgovor »33 iziavu iiraženog naše? kolege kličemo: Slava i čast našein drueu uvaženom g. Je-lencu kao i sviina onim sinovima i kčeri-tra slovenačkim. koli su sresni. da sad tTeba svima nama da ie prva briga, da ra-dimo na učvrščivaniu ove naše zgrade troimenog naroda koia ie ooduimuta na kostima svetih žrtava kole su radile na fistvarenlu nienom! Unrava ors». učiteljic i zabavfl) kraljestva Srba. Hrvata ? Slovenaca. GODEC MARIJA: Socijalistični pokret med srbskim učiteljstvom. Še predno ie v »Učiteljskem Tovarišu* izšoi članek »Organizacija komunističnega učitelistva v Jugoslaviji,« sem imela nrpravlier.o z« zborovanje našega dru- štva nredavanre o sociialističnem pokretu med učitelii v Srbiii. Storiti sem hotela to iz nasledmeca vzroka: Prišli smo v Beograd na učitellski kongres popolnoma nepoučeni o tamošniih razmerah. Izuenadilo nas ie razburienle tn eksplozivno stanje. k?i je vladalo med tam-kaiŠHiim učitellstvom. Bili smo presenečen'. razočarani popolnoma nemi. Razumeli smo siccr srbski iezik. a morali smo zelo pazljivo poslušati, da smo lahko sledili vsem izvaianiem. zato Da nam ni preostalo časa spraviti svoia opazovanja v logično celoto. Svoia razmotrivania smo zbrali in uredili še le nozneie Nismo bili vaieni videti Drl nas med učitelistvom mnogo sociialistov. Pri nas v Sloveniji ie bil nred voino socialističen pokret v učiteljskih vrstah nemogoč. Vse naše sile >'e — posebno na meü — absorbiral narodnostni bori: na Kranlskem pa boi proti klerikalizmn. Tudi so hili in so še tukaj na meji sociialdemokrati identični z nemškutarii. Kai ie rekel dr. Renner v avstrijskem parlamentu? »Koroški Dle-b'scit so odločili Slovenci sociialdemokrati ki so glasovali za Nem. Avstrijo!« Srhi niso imeli narodnostnega bola tnorda tudi ne boia proti klerikalizmu v našem zrrashi. zato pa se je začel boi sociialistov učiteliev v srbskem učiteljskem Udruženiu že več let ored volno. Ko se ie vodna začela, so imeli u6:teW sociialistl ?e svojo organizac;»o in svoie glasilo. Pravzaprav !e to napredek! Morda se tudi Dri nas Doiavi ta proces. Naše moči ne bode več rabil narodnostni boj.* morda nam tudi Vlerikalizem ne bode več tako nevaren pač pa bode rastel z Industrila-Hzaciio Sloveniie sociializem. Vstal bo razredni boi in ruars:kateri duševni orole-tarec se bo priključil proletarcem dela. Podati hočem ra zvitek sociialisfcične misV med srbskim učitelistvom. njih nazore. ideale in zahteve. Hočem to Dodati kot študrio brez kritike. Ne bom hvarla ne pobiiala: konštatiram le da so podani nazori nazori srbskih učiteljev sociialistov in ne moii nazori Nad služijo le. v informa- Kai na neodrešena domovina? Ured. cMo o srbskih društvenih razmerah. Zbrala sem te nazore iz knjižice: »Za oriientaciio tičitelistva«. izdal Drag. Mihailovič v Kra-guievcu. Dobila sem io v Beogradu od »ičiieliev-sociialistov. Izdaia ie še naslov-!>ena: »Društveno prosvetna pitanja.« Na prvi strani ie predgovor posvečen: »Omla-dini učiteljskih škola.« Srbski učitelii-soci-ialisti deluieio smotreno — lotili so se mladine, skušalo si pridobiti učiteljski naraščaj! Prvi članek knjižice ie Dosvečen ves učiteliiščnikom ob priliki štraika istih v SkoDlitt Vzrok ie bila njih slaba osikrba. I Ičitelii-sociialčsti so se postavili na stran diiakov. tih bodrili in opravičevali, medtem ko so nekateri kapitalistični časniki storili nasprotno. Po dijaškem štraiku ie bila namreč stavka profesorjev ki so zahtevali ♦zkliučitev krivcev. *Trgovački Glasnik« v Skopliu ie odobraval zahteve profesorjev. kar so porabili učitelji komunisti, da so bodrili diiake. nai v pozneišem poklicu deluieio v sociialističnem smislu, opisujoč fim socialistično naziranie kot edino pravo in dobro za narod, slikaioč iim vzvišeni noiklic učitelia - sociialista kot ljudskega apostola za probtroo mase. Gotovo so ob tako ugodni priliki besede izdale in vplivale. Saj smo videli med učitelii-koaunisti same mlade liudi. Na kratko hočem podati razvitek socialistične misli med srbskim učitelistvom. Ze I. 1905 čitamo v francoskih učiteljskih sindikatih. Avsusta 1. 1907 so ustanovili srbski učitelji, ki so se ogrevali za socialistične ideie učiteljski «jociialistični klub. Teii ustanovitvi ie sledila kmalu izdaia glasila. List se ie imenoval »Učiteljska borba.« L. 1909 se ie izjavil uč. socijalistični klub za sindikat učitelnev. ki bi se priklopil organizaciji delavskih mas. Ostalo ie pa le pri problemu. Slednjič so skleni?! ostat! v Udruženiu srb. učHeJistva. zastopati oa sociaklemokratiško stališče v vseh vprašanih prosvetne ooHtike. Tako razmerje ,e bilo ko ie nastala volna. Po vami so '•klicali 4. in 5. avgusta 1919 skupščino, v svrho obnovitve društva. Izvršilni odbor centralnega sindikata dela ie poslal svojega delegata ki ie izjavil, da snreime kon-feronciia dela novo ustanovljeni sindikat učiteljev kot članstvo. Na kongresu v Beo- gradu 18. iui je bila nathuiša borba za naslov Udruženia. Stari so hoteli imeti Udru-ženie a mladi komunisti — sindikat: ker pa niso imeli za seboi zadostnega števila glasovalcev so se hoteli uveljaviti na drug način. Bila sem ravno sredi nth. dosti mi 'e bilo že ooslušati hrupa in sem rekla naiglavneišemu komunistu: ¿Pustite nas in Udruženie. ustanovite si sami. kar hočete!« On oa mi ie odgovoril: »Ne. mi hočemo bit? z Vam?, mi nočemo sami ostati!« Na VI. skuoščini kluba učiteljev sociialistov — kdai ie bil ta. ne vem - gotovo na ored novim letom 1920. — se ie spremenil naslov organizacije, zdai se imenuje klub učiteliev (ic) sociialistov-komunistov. Ta klub ie soreiel naslednje točke: 1. Da deluie politično v delavskih organizacijah in širi med masami Ideie komunizma. 2. Hoče delovati vsak član podučno in šiiriti komunistično svetovno naziranie živ-Henia. 3. Pripravljati se za dan prevrata, ki prinese delavstvu slobodo. 4. Delovati organizatorično. pridobivati nove člane in množiti moč organizacije. — O VIL skupščini. 16. iui. t. L je že poročal »Učiteljski Tovariš.« Svoje članke so po vojni učitelji so-cljalisti priobčevali v časniku „Radničke Novine", a že meseca septembra je na novo izšlo njihovo glasilo: „Učiteljska borba". Iz vseh člankov veje fanatično prepričanje o upravičenosti njihovih idej in zahtev. N, pr. članek, ki je izšel ob priliki obnovitve „Učiteljske borbe" je naslovljen „Naša štampa" s Robespierjevim citatom na čelu: „Sposobnost misliti in sposobnost te misli izraziti, odlikuje človeka od živali." Človek opisuje vpliv tiska. ki omogočuje izenačenje duhov in stvarjenje jednakih idej. Tiskarstvo je največja kulturna izumitev in najmočnejše sredstvo za izobraževanje ljudstva. Razredne skupine imaio svoje razredno časnikarstvo, ki brani Izkoriščanje delavskih mas. Oficielni pedagogi stoje na strani buržoazije, hočejo vzgojiti značaje, ki so ugoden objekt izkoriščanja. Oficijelni pedagogi pišejo o mdividualiteti in individualni vzgoji, a otroci se v šoli uklepajo v stare šolske tradicije. Pišejo o dušev- LISTEK. MILOŠ VKRK: f Zorka Artič-Sekirnikova. Zadnii zvoki nagrobnice so se kakor 'esenska megla razgubili oreko zidov, kri-j®ev tia v gozd. plavali so ':ki oonočna tica ¿rez Rogatec, Končan ie bil obred. — mra-flose ie. megla nas ie oviiala v svoi vedno loli gosti olašč na vendar nismo šli vsak t!?- svoi krat obstali smo in strmeM. Pred nwii za nami. na desno in levo so same-Va-'i križi in srcomeniki pa aše oko iih ni ^ delo zrlo ie le v iamo. v grob. v stra-in neusmiljeno žrelo, naigrozneiše sai mu morali pravkar žrtvovati mlado bitie polno upov in ltubezni. Potee-sem z roko črez čelo v nadi. da saniain. -a iz gozda ie odmevalo ptičie petie. krog ene na so bili lindie resni in tožni: žalost j'a obieki žalost v očeh. Bila ie torei mrzla • 'roka resnica, da smo nostlali tiale v p';Vnatijkrevet večno oostelio naši Zorki! 5 naša Zorka .mlada in cvetoča, zatis-a 'e svoie mile oči usahnila ie rožic v jesenskem mrazu, povesila ie glavico in v vrnili letih odpoj^vala s trudnim korakom v ilovnato zemljo. Zorka. naša Zorka za-kai si zaprla svoie sanlavf oči zakai so it^hnila Tvoia čCbiiaioča usteca? Ali ne vidiš svoie?'a dragega ki Ti ie bil in nai bi b i ostal vodnik v živHemu. da pa tare obuo da želi za Teboj? Mat Te ie uža-!il Tvoi dobri očka? Ne. ne! Tudi on. siv in resen naš tovariš strmi ob Tvoii iaml. njegova resne, pa dobrovoline oči se ko-naio danes v solzali. Ne. naš Šima ie imel svoio Zorko rad :n če bi mogel svorio bolest izraziti v solzah, tekle bi oi tekle! Torei Marta. Milica in brata! Tudi ne! Dobro čutiio da ie umrl bjagodnneč glas iz harmoničnega sneva družinskega živlle-nia. Bridko plakata ob grobu sestrici, brata. kličeto Te domov, a Ti si gluha? Pa risi niti pomislila niti na mamico? Usekala s) ii rano v srce. ki ne bode celila, ki bode Krvavela dan na dan. dokler Ti ne sledi. Pa vendar si šla! Ne Zorka. ne očitamo Ti ničesar. Ljubila si svoiega moža ki Ti ie bil diruže še-le nekai mesecev in kateri Ti ie v zavest- dolžnost, grenil smrtni boi oklepala si se s nravo liubeznito svoiih dr?<'ih v Gaber tu. Le žal. usoda Ti ie po- delila za voliko liubezen prešibko naravo. S orevelko vnemo si posvetila svoie moči r-arodu slovenskemu, žrtvovala si se vz-gorii mladine. Tam nod Bočem v Kostriv-niri tam kie-r nirnaio sm'sla za šolo in vzgoio otrok tam si morala zastaviti svoie n oči. N:si mislila nisi se bala. vendar Te ie tudi v gorski kotlini našlo prekletstvo našega stanu —- ietika. Dolgo si se boievala z neusmiljeno raziedalko svojeca mladega živlien-ia slednjič Ti ie otrpnilo srce Pustiti si ni'orala skromno a leno njivico svoteca delovan'a komai načeto, du-ptiti pretežko in nerodno kovan' plug Je !' kovač dobra vedel. d;i so Tvoie roke šibke? Zamrlo ie Tvoie dobro srce in v Tvoii glav:ci ni maščevalne misli. Pa ta grob Tvoi grob! V sebi hrani nežno bitie. naravnost ^"^ti nebu na odnira svoie žrelo. Hoče nas li še več? — Niegov nemi glas voiie v nebo. kliče orokMstvo na glave onih ki se ne zavedaio. da ie velik greh nalagati naiemn;kom pretežka dela. Smilila si se nam ko si hirala, obiokuiemo Te ko snavaš ored nam'. Pa še v zadniem hiou si lahko imela zavest, da ie Tvoia smrt smrt mučenice. da bode in mora Iz Tvojega in Tvoiiih vrstnic grobov vzkliti leoša doba našega stanu, katerega si se obkle-cala s srčno ljubeznijo. Večna Ti pomlad! f Leopold Korže. Dne 22. oktobra t. 1. smo spremili v Liubiian' k večnemu počitku blagega to-! variša I ooDolda Korže. nadučitelia v Rib-■ 'lici n. P. — Leon. Korže se ie rodil v Maišbergu 1. 1859. in ie postal učitelj leta 1879. Mesto oa da bi nastopil učiteljsko službo so ga ookrcali v voiake in šele konci leta se mu ie posrečilo otresti se vojaške službe in s 1. ianuariam 1. 1880. ie postal učitelj v Št. Iliu o. T, Leta 1883. je dobil učitelisko službi) v Ribnici n. P. in čez nol leta ie oostal tam vslcd svoie dobre kvaifikac:ie knt naunlaiši prosilec nad-učiteli Čez 37 let ie deloval tedaj na enei šoli. celih 37 let kot nien vodia. Rainki ie bil vzor učitelia. Malo. malo 'e tako vestnih učiteliev. kakor le bil on. V vsem it bil tako natančen skorai bi rekel že malenkosten, da ni oooisati. Niego-vo skraino vestnost nam kaže naiboliši to. da se ie vkl-ub temu. da ie bil za kratek nem poletu novih generacij, a naraščaj se ukiepa v stare predpise, žije brez poleta in duševno gine. Učitelj je duša šole. — milijonkrat poudarjajo branilci ofici-jelne pedagogike, zato mora živeti izven zemeljskega interesa in se ne sine baviti s politiko. Socijalisti hočeyo imeti svoj časnik, da stopijo v literarno borbo z l'i edstavniki buržoazijske pedagogike. Naloga tega glasila ne bo pohvala, ampak kontrola in kritika prosvetne politike. Drug članek je naslovljen: „Naša literarna borba". Ima geslo: „Kdor molči, pozabljen je; kdor ne napreduje, nazaduje; kdor se ustavi, pogažen je; nepre-mlčnost je početek konca, strahovit predznak preteče smrti." Amiel. Socijalisti pišejo sledeče: „Pod pritiskom težkih vojnih dogodkov in vojnih posledic se je srbsko učiteljstvo čutilo ponižano in prezrto. Takoj po vojni je dajalo znake revolte. Manifestacija te revolte so bili različni shodi in resolucije sprejete na zborovanjih. Te se razlikujejo od prejšnjih predvojnih resolucij uči-teljstva. Servilnost in prošnje so bile glavna označba prejšnjih resolucij, zahteve in pretnje so znaki sedanjih. Psihologija sluge je preša v psihologijo pobunje-nika. — Zgodilo pa se je nekaj, kar je na mah pomirilo pobunjenike. Sprejet ie bil zakon, da so učitelji državni uradniki, katerih plača doseže 5000 din. letno. Včerajšnji pobunjenik je postal na mah spo-kornUc in prešel očitno na stran naših oblastnikov. »Narodna Prosveta«, giasiio Udruženja, piše, da so meščanske demokratske stranke poklicane, da rešijo ekonomski problem. Po tej izjavi se morajo ogiasiti učitelji-socijalisti in v literarni borbi energično protestirati, da buržoazija ne more osvoboditi ljudskih mas. ker živi od dobička, od izkoriščanja. Kapitalizem se je za časa vojne in po njej navadil na neobičajno velik dobiček. Sedaj želi ta dobiček vzdržati na višku in ga še dvigniti kolikor mogoče. V to svrho so mu dobra vsa sredstva. Ljudske izobrazbo trpi le v toliko, v kolikoT služi njegovemu dobičku. Noče imeti vsestransko in dobro izobraženega naroda, ker bi mu potem ne hotel več biti objekt izkoriščanja. „Narodna Prosveta" noče kritizirati sedanjih razmer, zato hočejo to storiti učitelji socijalisti. Posebno pazno čuva buržoazija naraščaj učiteljišč, boječ se, da se ne pokvari in ne pridobi za socijalizem. Vzgaja jih po stari šabloni, da postanejo učitedji-mehaniki. a ne učitelji-umetniki. misleci. Naloga učiteljev socijalistov je, da stopijo v intelektualni boj in si pridobe privržencev, zato ie literarna borba potrebna. Posebno pa se jim zdi vredno iti v boj za šolsko reformo. Tej reformi posvečajo učitelji socijalisti največjo paž-njo.„Pravijo pa, da tudi sicer buržoazija namerava uvesti šolsko reformo, ki pa bo le plitvo oranje, nasproti zahtevam soci-jalistov. Ako pregledamo njih zahteve, se nam zde nekatere popolnoma nepotrebne. ker so Pri nas že itak delj časa uvedene ; pa tam morajo biti najbrže potrebne. — Socijalistom ni prav, da tudi po novi reformi ostane veronauk v šoli: de-ca bode tudi po reformi hodila bedna in gladna v šolo. slabo bo opravljena in slabo oskrbljena; učiteli ostane še nadalje duševni proletarec z okrnjeno meščansko pravico. Zato zahtevajo: 1. Narod ie vsled vojne ubožal; država naj ustanavlja šole, Jih opremi In skrbi za učila; narod oz. občine tega ne zmorejo. Povečanje Izdatkov za narodno prosveto poveča narodno bogastvo. — 2. 4 letna šolska doba ne zadošča, naj se podaljša in uvedejo naj se ponavljalne šole. 3. Upeljeio naj se strokovne, obrtne ln trgovske šole. 4. Ustanavljajo naj se dijaške in mnogoštevilne ljudske knjižnice potoni države. Marsikaj se nam zdi staro za nas, a je novo za nje. Glede notranjega ustroja šole in pouka jim ne prija pouk o verskih vprašanjih, ampak zahtevajo po francoskem vzgledu pouk o morali in etiki. Pravijo: „Vera ie razmerje človeka proti Bogu, morala razmerje človeka proti človeku." Vera je sredstvo, pravijo da se drže ljudske mase v pokornosti. Šola ima nalog vstvariti pokorne delavce in lojalne državljane, za to nalogo je prikrojen ves jezikovni in zgodovinski pouk. Prirodoslovni nauki se podavajo ™ stari metodi. Zato zahtevajo: 1. Naj se ne polaga glavna naloga pozornosti učenlu na pgmet, ampak bistrenje duha. 2. Reformo jezikovnega bi realnega pouka. 3. Uvedbo rokotvornega pouka. 4. Enakost obeh spolov glede poučevanja, kakor tudi zahtevajo enakopravnost žensk, politično In družabno. Glede sredstev v podpiranje pouka hočejo imeti: l.Vse šolanje naj bo brezplačno. 2. Vsa učila naj dobi deca zastonj. 3. Šoloobvezni otroci se morajo čuvati in ne smejo delati v tovarnah. 4. Dijaki bi morali dobivati brezplačno hrano in obleko. Pospešuje naj se šolanje nadarjenih revnih otrok. S. Ustanove naj se državni sanatorijl za bolno deco. 6. Nastavijo naj se šolski zdravniki. TucM te zahteve niso za nas povsem nove! Glede učiteljev zahtevajo komunisti ; sledeče: 1. Boljšo učiteljsko izobrazbo. 2. Trdijo, da hočeio vladajoče stranke, naj bo j učitelj pokorni sluga kapitalistov zato j so mu vzeli državljanske pravice. 3. Boljšo plačo. Vladajoče stranke hoček> naj ima učitelj slabo materijelno stališče, da je bolj ponižen. (—No, morda so iz tega vzroka slabeje plačani zakonski pari, da se jim ne bi preveč dobro godilo in bi se ne prevzeli. Zato je uveden zdaj uni-kum, da je oseba, ki službuje skoraj 25 let. slabeje plačana, kot začetnik. (Op. pis.) — 4. Socijalisti zahtevi»?" -opolno izednačenje učiteljic z učitelji.1) V tem smislu delujejo za bodočo šolsko reformo, za katero se je ?e porabilo mnogo črnila in se ga še bo, predno jo dobimo. ... Zelo zanimivo je. kako vabijo učitelji socijalisti nove privržence v svoje vrste. V vznesenih besedah jim rišejo stališče učitelja v novem socijalističnem družabnem redu. Socijalističen družabni red bo cenil vsako potrebno delo, če je tudi najbolj neznatno in neprijetno. Cenil pa bode posebno učiteljski stan. kot važen in potreben, posebno, ker je učitelju prepuščena vzgoja uma in srca ljudskega naraščaja. Takrat se bodo za učiteljski stan odbirale same najboljše osebnosti in družba socijalistov jih bode mnogo bolj čislala kot kdaj poprej v zgodovini. Posebno vzneseno pa bodrijo učitelji-socijalisti svoje že pridobljene tovariše, da naj vztrajajo v njihovih vrstah, da ne omagajo v boju in se ne vstrašijo zasledovanj in preganjanj. Poslušajte njih lastne besede: „Krvo-željni vojni bog je ustavil svoj pohod : pred ogromno gomilo mrtvaških glav. ! Končana je vojna. A zdaj? Milijoni grobov. milijoni strtih nad, milijoni porušenih idealov, milijon uničenih vrednosti! Pijanost krvi je omračila zavest človeka, a ») Prosvetni program ta stanovski program učiteljev socijalistov Srbije se krije z našim programom, ker drugačen biti ne more. Razlikujejo nas le nazori o obliki organizacije ta taktiki. Ured. čas na obisku doma nietrov sin. vendar vsled neznosnih bolečin odločil še en dan ored sinovim odhodom oodati se v Ljubljano k operaciji in s tem pridobil še en dan da bi kakor ie sam izrazil, še ored začetkom šole zooet okreval. — Kako dober tovariš in vodiia oa ie bil raini. nam kaže dejstvo. da služimo sedanii učitelil Dod njegovim vodstvom že 20-- 30 let in živimo ves čas v naileošei slogi in nalbolišem sooraz-umlieniu. Kot dobrega tovariša ga oa do-znaio tudi njegovi tovariši v marenber-škem okraiu. Prelšnia leta ie Dridno zahajal k učit. zborovaniem. nekaj let ie bil načelnik učit. društva. Bil na ie tudi zvest naročnik in sotrudnik naših glasil. — Pri uradnih konferencah ie slovel kot izvrsten poročevalec in kaj rad je segal v dobato. kier ie z neoobitimi dokazi utemelieval svoia izvaiania. Kako zaunanie ie užival, nam kaže. da 1e sedel nad 25 let v občinskem odboru, občinski tainik oa te bil skoraj ves čas tukajšnjega bivanja. Da ne samo navadni taink amoak duševni voditeli cele občine. Ne morem si pa. da se ne dotaknem tudi nekega žalostnega dogodilaja. Surov. noDolnoma neosnovan nanad lanskega leta v Mariborski »Straži«, akoravno Le izraz oar Drenanetnežev mu ie grenil konec nierovega ž:vlienia. V srce ga ie bolelo, da se ie zamoglo do niegovem dolgoletnem Dlodonosnem. nad vse vestnem delovaniu kaj tacega zgoditi. Od lega časa ni bil več pravi. Gotovo ie to vplivalo tudi na njegovo živčno bolezen katera se ie od tedaj vedno shuiševala in kateri ie sedai tudi oodlegel. Zaoustil ie vdovo in tri odirastle otroke. in s;cer v takem stanu, kakor se to le malokomu Dosreči. Eden sin 1e štabni zdravnik v o . drugi stotnik v d., tretii odvetnik. Dragi Leooold! Kakšen bi bij Tvoi no-greb. ko bi bil Ti umri tukai sredi svojih občanov! Tako na si zaDtiščen moral Izdihniti svorio blafo dušo tam daleč v naši nrestolici. Skromen ie bil Tvoi pogreb, pa cvetlice, znamenna orave liiubeznl zvesto Ti udan'h Ribnica nov so kinčale Tvojo rake v. Bodi oa preoričan. da živiš v srcu vseh Ribničanov vedno naorei ter da Te bodo vedno ohranili v dobrem spomina kakor Te tudi nikoli ne bo oozabil Tvoi Fr. K. vojni mehanizem je rušil človeško civilizacijo. Zamoril vso blagotvorno silo v človeku. A ene sile ni zamoril. To je sila kleje razvitka. Ta sila je danes močnejša kot prej; ona je stalna v pohodu naprej in kvišku. Na tej njeni poti so na eni strani priviligirani, na drugi strani brezpravni narod. Prvi imajo na svoji strani silo, a drugi pravico. Ideja razvlitka ie na strani pravice in vodi duhove po novih principih človeške pravice v delavske organizacije, v edini hram delavskega sindikata, jih uči edino molitev — borbo. Učitelji socijalisti so se priklopih tem borcem za pravico, za napredek proti na-zadnjaštvu, za svetlost proti temi. Kje jim je iskati moči za to borbo? V svojem ponosu! Ideja razvitka je prodrla v njih vrste! Ne strašijo se nikogar. Nismo se bali smrti, iskajoč svobodo, r.e bojimo se je, ko zahtevamo socijalne pravice! V tej dobi prezirajtno vse, kar je kratko-dobno, zemeljsko, ničevo!" Gotovo trpe učitelji-komunisti na preganjanju, saj so klicali na kongresu: „Nas prestavljajo iz mesta v gore. v samoto, v prognanstvo!" Zato pa tudi pišejo: „Kaj nas briga naše siromaštvo? Naša raztrgana obleka? Naši razhojeni čevlji? Naše nlebej-stvo? Ponosni bodimo, nepristopni; saj imamo pravico za to, ker smo ljudje, ki delujejo za povzdigo ljudstva! Naše muke bodo poplačane. Stopamo iz carstva uboštva v carstvo svobode! Marks nam pravi: „Trpljenje se mora zlomiti v mojem ponosu!" Zdaj šele razumevam pojave na učiteljskem kongresu v Beogradu, razumevam fanatičen nastop učiteljev-socijali-stov, ko sem čitala njihove fanatično-navdušene članke. Pouk v ženskih ročnih delih. Mesta za učiteliice ženskih ročnih del se sistemiziraiio in na ista se nastavltaio za to stroko usoosoblienp učiteliice. samo na eno nihče ne misli. — da le za tak pouk troba tudi uč. sredstev. Na šolah za katere so oreišnia leta učni materiial nabavljali kral šol. sveti in kjer se še zdaj stavi v proračun kaka svota. Ne bodo oostale deklice prvo leto rredice-moistrice. vzbudil pa se Jim bo čut in veselje ck> domačega dela in kakor so nosile naše babice ooleM lanene. oozimi volnene obleke domačega dela. bodo se polagoma tudi naše kmetice rade oblačile v domačo izdelano robo ker tim bo za drago tule blago nedostaiak) denaria. Da ima oouk o nridelovamu lanu. o r>reti Drediva in volne res velik Domen za ljudstvo sem se preoričala na naši šoli — trud ie velik — rezultat Da razveseljiv. Deklice izdeluieio iz domače volne nogavice modrčke in velike rute-oeriniače. v katere se zaviiajo grede v cerkev ali v mesto. čitala sem. da dobimo za ženska ročna dela nadzornice. Dobro! Če bodo vse učenke eneea razreda ozrroma enetra oddelka oreskrbliene z enakim orodiem in enakim materiialom Dozdravimo z veseljem nadzornico za ženska ročna dela. Učenke imaio ženska ročna dela najraje izmed vseh Dredmetov. ako imaio delo — in v tem slučaiu ie tudi poučevanje v tel stroki oriietno. Ako Da orinese ena deklica to. druga in tretia zooet kai dru-zega ootem oade šola na nivo navadne delavnice — in če ie oolovica učenk SDloh b^ez dela. to ootem ni več šola. temveč grozen kaos trušča in vika. Učiteljica bi zaslužila v taki šoli posebno nagrado, ne za učne ust>ehe. — temveč za samozataievanie v potmežlti-vosti in za krotente živcev. Nainrvo teda? učnih sredstev da postanemo kaDital ki bo nesel obresti — t.otem Da nadzornice! E. J. Iz naše organizacije. Društvene vesti. + Ljubljansko učiteljsko društvo zboruje v petek, 17. decembra 1920 ob 2. url oa 1. mestni deški ljudski šoli. Dnevni red: 1. I. Cankar — podava tovariš Matija Tro- beJjj. 2. Uradniške konsumne zadruge — poroča tovariš Andrej Skulj. 3. Slučajnosti. K udeležbi vabi odbor. + Društvo učiteljev ta šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice ima svoj občni zbor dne 27. decembra 1920 ob 9. uri dopoldne na I. mestni šoti na Ledini v Ljubljani. Dnevni rd Je: 1. Nagovor. 2. Tajniško ta blagajniško poročilo. 3. Nova društvena pravila. 4. Volitev novega odbora. 5. Samostojni predlogi, ki na« se pa odbor« vpo&ljejo še pred prazniki. 6. Plačevanje članarine. K temu zborovanju vabim vse člane. Janko 2irovnik. t. č. predsednik, Iz Jugoslavije. - Rojstni dan NI VIs. regenta Aleksandra Drazmiierio iutri vse šole Sirom naše države. Dan 17. decembra ie določen odslei za državni orazraik. — Neopravičeni napadi na ministra prosveto Svc>tozar)a Pribičevlča. »Jutro« poroča: Obreko-vaicl prekllcujejo ta obžalujejo. Proti odgovornima urednikoma lista »Slovenca« ta »Večernega Usta« je Vložil minister prosvete Svetoma* Pribi-čevič po dr. Franu Novaku obtožbo radi pregre-ška zoper varnost časti radi člankov priobčenih v na vsdenih listih dne 6. oziroma 9. septembra 1920. in je bila določena glavna razprava pred porotnim sodiščem v Ljubljani oa dan 15. decembra 1920. Sedaj sta uredništvi Slovenca« »a »Večernega lista« ponudili g. Prlbičeviču zadoščenje 'ta se obvezali, da priobčila sledečo izjavo: »V našem listu št. Z04 je bil priobčen dne 6. septembra 1920 (oziroma 9. septembra 1920) članek, ki smo v n]em repnoducirall članek beograjskega dnevnika »Baikan«, v katerem se očitajo g. ministru prosvete Svetoa-arju PrJbiieviču podlosti ii njesovoga poetičnega in zasebnega življenja. Ker so trditve beograjskega dnevnika izmišljene, kakor smo se kasneje prepričali, obžalujemo in preklicujemo vsebino dotičnega članka, ki je bD priobčen brez vednosti našega odgovornega urednika in popravljamo s tem g. ministru Pribičeviču storjeno krivico.« — Oba odgovorna urednika zavezala sta se plačati kot prostovoljne globo po 600 K za Jugoslovansko matico. Minister Pribičevič se je s tem zadoščenjem zadovoljil, vsled česar odpadete na 15. decembri 1928 dod očem porota! razpravi. — Ven s »kanceiDaraurafom«! Proč s k rahlimi šolskimi svet?! Pišejfo nam: »Tudi žuonik So. Sv. Kungote ie hlastnil po »Slov.« notici »o brezbožnem mladem učitelju« v Gorci uri Ribnici kot dobrodošli snovi za oolitično nridico z refrenom »Boga Iz cerkve, križ iz šole«! Šolski vodia te seveda Drotestiral .radi neosnovanega naDada na ves učiteljski stan hi ie vero-iKrtetoa z ozirom na »Narodovo« poročilo »klerikalna lažnHvost« prosil, naj na Dri-merni način DODravi storjeno krivica Sa-moobsebi umevno — brez usoeha: nameB vač Dosvečuie sredstva. Dosebno ored volitvami! Taka ie bila te in ostane klerikalna morala! Evo Drvega sadti satanske zlobe: Ko ie tamkalšnii šolski ogleda — trhli steber SI 5 — slišal, da le v Slove-n:ii dovolieno brez vsacih ceremonti metati neliube učitelje iz šole ie dan Dred volitvami! s svoiim visokim obiskom Doča-stil »Dodre kolesarijo le na kloni pred šolo znano ne sem 'Haidmo mi Sokoli«. Ker so bili priča te J^mi nekateri Madžaronr so ii takoi ^jdnisali smrtno obsodbo. Plebanuš na te '' užalien v naivečii meri ker se mu prt ; j^stoou službe rv. predstavila. In dobila le | ^ Povelie madžaronskih klerikalnih Dle-antiiov dekret »iz službenih ozirov prebavljena.« Vprašam sedai. ali ie to pravi- I ca? Ali se sme učiteljsko moč brez tehtnih vzrokov službeno prestaviti? Nad vse žalostno in neopravičeno ie deistvo. da imato madžaronski že črez leta službujoči uö'teln nailepša mesta medtem ko se napredne učne moči neha v naivečie bre-crove. So celo taki prekmurski učitelii vodje, ki nit«' dobro ne obvladajo slovenščine in si moraio v šoli Domaeati z madžarščino. Ali ne bilo umestno nošiliati na taka mesta napredne asrilne učitelie in iztrebiti iz Prekmuria uničuioče madžairon-ske elemente? Bolj sedaj kakor kedai po-oreie smo upravičeni to zahtevati danes bo ie Prekmurie naše. Skrbeti moramo pred vsem da vcepimo mladini iueoslo-vanski duh. da vzfoiimo mladi naraščal narodno, napredno. V takem dulvu lahko vzeaia samo učiteli — Jueoslovan — ne ua klerikalni madžaronski školnik. — Plebiscit na Koroškem. Tovariš nam Diše: »Ob snovaniu štaierske podružnice Slomškove zveze se le povdarialo. da se prične orooaeanda tudi na Koroškem, in s;cer taka* t>o plebiscitu. Sedai io Da imaio! Izrečno novdariamo da te velika večina slovenskega učitellstva na Koroškem »torila v vsakem oziru svoio dolžnost. da ie povsod taktno nastopala in požrtvovalno delovala. Res na ie tudi. da so se pošiliab tiaka) tudi elementi, ki bi bili dru^ie nem^roči in ki so naravnost odbi-iali narod od slovenske šole. Ni-li tičal tudi v tem sistem? Nurno ie potrebno da so v fravmentu Koroške, k5 nam ie še ostal nemudoma vzpostavi vzorno šolstvo. Pošliite Da tia naiboliše slovenske učne moči ki so vaiene obmejnemu narodnemu delu! Nikar ne vsrliuite Korošcem klerikalizina' Oni ea mrze v dno duše in istovetijo klerikalizem s slovenstvom, nrotrres na z remštvom. To ie bil clavni • r/roik našega neusDeha ob Dlebjscitu! Gleite da bo narod v ostanku Koroške zadovoljen sicer ne smemo nikdar več uoati na pridobitve « — Za Jugoslovansko Matteo le navala mladina osnovne šole v Zaleti svoto K 939.15. Naš izvestiteLi dostavlja: »Med mlvraniem so slišali otroci marsikatero besedo ki ni soo-sobna vzbuiati narodnega čuta in liubezni do bližnjega. Pa o tem drasrokrat: dotične Hudi smo si dobro zabeležili.« Slovenska Šolska Matica. Poverjenike in poverjemce prosimo, da se požurijo z nabiranjem članov. Vsled odborovega skleda znaša članarina na leto 8 dinarjev (32 K); za dijake znaiša člaaiarina 5 din. (20 K); ustanovntkl morajo doplačati 5 din. za leto 1920. Poverjeniki, ki so pobrali člaiiarino po 20 K, morajo pobrati še doplačilo po 12 K. Ustanovnina znaša v bodoče 200 dinarjev. Za leto 1920. bo Izdala S. Š. M. te-Ie publikacije: 1. »Posebno ukoskxvje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli.« Za učiteljišča pont-redil Fr. Fink. — 2. Dr. Ljudevit Pivko in Adolf Sohaup: »Telovadba. Razlaga telovadne teorije ln navodHo k vodstvu telesnih vaj po Tyrševem sestavu.» — 3. Letopis, ki bo objavil oceno delovanja H Schreinerja, Iv. Macherja in Iv. Krulca. Poleg tega pa še »Podrobni učni načrt za telovadbo« in pa: Jan Arnos Komensky. Vseitčiliščno predavanje ob 250-letni njego\'e smrti. Spisal prof. dr. K. Ozvald. — Imenik članov in seznam izdanih knjig bo izšel v posebni knjigi. Članarina ln darila za učltellskl kosvikt. Janko Lešnik 10 K, Zorka Trstenjak 10 K, oba Iz Vu-rberga. — Mina Zupančičeva iz Ljubljane 25 K. — Fran Korošec iz Bohinjske Bele 10 K. — Marija Horvat-Nosan Iz Ribnice na Dolenjskem 50 K. — Jadviga Malovrh z Ježice 20 K. — Tomo Petrovec 20 K, Angela Janša 4 K; oba iz Jarš pri Mengšu. — Karel hi Amalija Mravljak iz Zreč pri Konjicah 50 K. — Josip Korošec Iz Bohinjske Bele 105 K, nabral na učiteljskem zborovanju v Boh. Bell. — Gustav Minkuš s Skaručne nad Ljubljano 50 K kot Miklavževo darilo. — Erna Turek 15 K, Alma Turek 15 K, Anton Lamut 20 K, vsi z Čateža ob Savi. — Ana Mally s Primorskega pri Kranju 10 K. — Miklavčič Janja 20 kron, Pflbach Anica 10 K, Mač Jelka 10 K, vse Iz Kranja. — Jenko Helena Iz Trst en tka pri Kranju 10 K. — Fran Luznar s Primskovega pri Kranju 20 K. — Učitelj, društvo za kranjski šolski okraj 100 K namesto cvetja na grob Franu Ivancu, nadučlteiju v p. v Kranju. — Einspleler Niko 10 K, Hrovat Ivo 10 K, Ivanetič Lojze 10 K, Kopitar Ciril 10 K, Lapajne Ivan 10 K, Lahajner Niko 10 K, Pirnat Viktor 10 K, Weber Lojze 10 kron, Matko Martin 10 K, vsi iz Novega mesta. — Fran Stefančlč 20 K, Konrad Fink 20 K, Fr. Rupnik 20 K, A.na Somrak 20 K, Marinka Hočevar 20 K, Ter. Drganec 20 K, Ela Hočevar 20 K, Jela Jakše 20 K, vsi iz Velkih Lašč. — Člani ormoškega učiteljskega društva so darovali in sicer: Rajšp Jožef 10 K, Rajšp Josipa 10 K, Rostna Adolf 10 K, Rosina Ana 10 K, Presker Marija 10 kron, Bratanič Marija 10 K, vsi na ormoški šali Kosi Anton 10 K, Vojnilovič Slavka 10 K, Okorn Zofka 10 K, Najžer Ivan 10 K, Veningerholz N. 10 kTon, vsi iz Središča. — Šalamun Martin 10 krom, Šalamun Marija 10 K, Pinterič Drago 10 K, PMterič Marica 10 K, Trstenjak Ana 10 K, vsi iz Sv. Miklavža. Preindl Jakob 10 K, Oaberšček Lucija 10 K, Irgolič Raza 10 K, Megla Milan 10 K. Belšak Ljmiovik 10 K, vsi iz Velike Nedelje. Mu-sek Ljudevik 10 K, Musek Antonija 10 K, Pinterič Krrsbina 10 K, Schflnvvetter Avgust 10 K, vsi iz Sv. Bolfenka. — Bezjak Simon 10 K, Belšak Alojcziaa 10 K, oba iz Sv. Tomaža. Cokl Ignacij 10 K, Cokl Frančiška 10 K, oba iz Runeča. — Friedl N. 10 K, Križnič Jožica 10 K, ofca iz Svetinj. Vaupotič Frančiška s Huma 10 K. — Skupaj 320 K. — Živilo učiteljsko društvo za ormoški okraj in njega marljivi blagajnik tov. Martin Šalamuni — J. Rudolf Iz Konjic 20 K. — Kotnik Avgusta 20 K, Šterk 20 K, Stark - Jurca 20 K, Peček 20 K, Rant 20 K, Okorn 10 K, Klovar 10 kron, Tarvčar 10 K, vsi iz Rateč pri Zidanem mostu. — Bahnik Alfonza 20 K, Pirnat Ivan 40 kron, Vanič Ladko 20 K, Perko Minka 20 K, vsi iz Mokronoga. — M. Sajovčeva iz Železnikov 20 K. -*- Franc Bozia iz Blagovice 25 K. — Mira Aichhoizer 20 K. Miro Trost 15 K, Josipina Aha-člč 10 K, Slavka Zupanec 10 K, Joško Jaklič 10 kron, vsi iz Dolenje vasi pri Ribnici. — Robert Senica 10 K, Šteri Boječ 10 K, Marijana PožaT 10 K, \-si iz Št. Petra v Savinjski dolini. — Kati Drolova iz Zasipa pri Bledu 20 K. — Lujtza Premk 20 K, Joško Berrgant 20 K, oba iz Qro-suplja. — Ferdo Reiniger iz Ek>l. Tople rebri 10 kron. — Josip Linhart iz Kranja 130 K. — Ana Šinkovčeva iz Ljubljane 20 K. — Današnja zbirka 1664 K; uspeh darovanja do današnjega dne — K 7885.90. Živio! Neodrešena domovina. —r Primorski list za mladino. Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu začne z novim letom izdajati mladinski mesečnik »Novi rde«, pri katerem bodo sodelovali najodfočnejšl slovenski mladinski pisatelji. Naročnina celoletno 12 lir, posamezne številke po 1 liro. Upravništvo Je v Trstu, ulica Ruggero Manna 20/1. List kar najtapleie priporočamo učlteijstvu ln starišem v Jugoslaviji. —r Laške dobrote. V soboto se ie Dri-čela stavka vseh srednješolskih učiteljev, tudi iueroslovensikih v Idriii in Tolminu. Vlada do določenega roka ni izpolnila zahtev trlede izboiišania emotneva stanja temveč ie le obljubila da bo imenovala posebno komisiio ki se bo oečala s tem VDraJLiniem ter ie pripravliena izplačati tudi profesorjem oo 500 lir. kakor vsem ostalim uslužbencem. Ker ie bil torei od-troevor neoovolien. :e bila soelasno oroerla-iena stavka sredniešolskih učiteliev za vso Julijsko Benečijo. Samo komunalni profesorji v Trstu niso vstooili v stavko, toda to le začasno: ako treba bodo tudi oni solidarno nastopili z ostalimi profesorji dokler i>e dosežeio svoiih pravic. —r Počitniški dnevi. Pod tem naslovom o:še tržaški »Učiteliski list« z dne 16. novembra t. 1.- »Kakor poročaio iz Rima se bavi ministrstvo z načrtom, ki nai bi omeiil izdatno oočitniške dneve med *oLskim letom. Kmalu bo izšel brvi ukreD s katerim se odpravi v Hudski šol;. Dočitek v četrtkih. — Mislimo, da je vprašanie počitniških dni med šolskim letom res potrebno temeljite reforme. Praznikov ob nairazličneišrih prilikah ie že toliko, da učenci ne pridejo več do orave?a m red-r.eea pouka. Patriotskih slavnosti. snomin-dnevov in «ličnih komedii smo imeli v zadniih dveh letih toliko, da iim že več ne moremo pregledati vrste. Če so že potrebne take parade nai se za to določi en dan ter nai se ne beea otrok venomer z rečmi. ki lih itak ne, morejo zanimati, ker Hm k večiernu nudijo priliko za brezdelno pohajkovanje po tržaških ulicah.« ie Sušteršičev režim v višjem šolskem svetu. »Jutro« piše: Višji šolski svet Je v zadnjem času postaj dovzeten za nizkotne denuncijaclje in brez odpora gleda, kako se po deželi vodi gornja zoper šolo in učrteljstvo, kakor smo je bili vajeni v Šušteršičevi eri. Vse bolj izgleda, da se vrača v našo šolsko upravo Sušteršičev duh. Dokazi: V vasi K. na Gorenjskem je učiteljica P., ker otroci - začetniki še niso znali moliti oče-naša, je pred poukom molila neko pesmico o angelu varhu. Nekega dne prilomastijo v razred kaplan in d-/a občinska moža; stopivšl pred otroke, zmolijo očenaš, na kar se z žaljivimi opazkami odstranijo, češ, da je očenaš še vedno obvezna šolska molitev. Vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi kak kaplan prišel med razpravo v sodno dvorano ta b! se nasilno in vedama vmešaval v sodnikovo uradno poslovanje s strankami, hi nasproti strankam kazal In sodniku predpisoval kaj ima s strankami uradno razpravljati in bi sodniku vedoma In hotoma, v pričo strank jemal ugled pred strankami in ga žalil v uradnem poslovanju kot uradno osebo? Državno pravdništvo bi zoper kaplana uvedlo preiskavo in bi ga spravilo pred sodišče, kamor za tak dellkt brezdvomno spada! Kaitehc-t v K. in oba občinska moža so s« nasilno vmešavali v uradne posle učiteljice ln so žalili učiteljico pred otroci kot uradno osebo, državno uradnico. To tvori pregrešek po šolskih in državnih zifamth. lu kaj je storil višji šolski svet? Nič! Neki nadučatelj na bivšem Štajerskem je na društvenem zborovanju (neuradnem) se izražal o duhovščini v popolnoma zasebnem pogovoru. Ta slučaj so zoper nad učitelja izvalili klerikalni časopisi. Zaradi popolnoma zasebno izraženega mnenja, kot neuradna oseba, Je višji šolski svet na podlagi časopisne vesti uvedel uradno preiskavo zoper nadučiteija, zaradi Izjave, ki )o je smatrati kot popolnoma zasebno. V uradnem poslovanju pa nimajo nadučitelju ničesar očitati In kaj je storil višji šolski svet? — To ovadbo ln disciplinarno preiskavo je kot pravilno stavil na dnevni red seje ln je hotel zaradi popolnoma zasebnega delikta zojpct duhovskl stan uradno disciplinarno postopati proti nad-u&itelju. Očividno je to zloraba uradne oblasti ln so to korumpirane razmere, ki srno jih bili vajeni v Šušteršičevi dobi pod avstrijsko zaščito. Predsednik pa, ki trpi take razmere sedaj, ne spada na to mesto pri višjem šolskem svetu I Na neki šoli v L. se je duhovščina potom starišev vmešavala v pevski pouk ln se je kate-het sam vmešaval v pevski pouk ter hotel predpisovati učiteljstvu pesmi, ki se bodo pele Protest se ae nanašal na sokolsko koračnico »V bo» za stara prava«. Neki učitelj je reagiral na kat*-hetovo predrzno vmešavanje. Ta konflikt je d*>-nunciral »nekdo« duhovskeanu članu višjega šolskega sveta, ki je pri setji takoj iriterpeliral, zakaj j ni na dnevnem redu disciplinama zadeva tega učitelja. In kaj je storil višji šolski svet? — Uvesti hoče disciplinarno preiskavo zoper učitelja. Klerikatno časopisje je v zadnjem časti parvšalno dolžilo referenta G. višjega šolskega sveta, da p roti postavno razširja šole in daje učiteljstvu dopuste; učiteljstvo pa je to časopisje pavšalno blatilo, da je skraino nedelavno in leno v šoli. In kaj Je storS vi^ji šolski svet pod sedanj & predsedstvom? — Niti toliko, da W uradno ugv tovfl, da so bile pri razširienju šol zaslišane vse korporacije, da se je razširjenje izvršilo s postavnim soglasnim sklepom pri seji višjega šolskega sveta, da so Ml vsi dopusti dovoljeni <<> na podlagi uradnih dokazil in s podpisom prea-sednika višjega šolskega sveta ter da so vse obdolži tve napram referentu, o njjegovem uradnem poslovanju neresnične. Ne! Višji šolski svet pa bi bil kmalu v stanu, da bi na podlagi časopisnih obdolžitev Izdal kak ferman (kakor n. pr. oni po prvi regulaciji plač), ki bi učiteljstvu v ukoru cm tonu izrekal grajo za lenobo in nedelavnost Duh narodne in verske nestrpnosti v višjem šolskem svetu pa karakterizuje slučaj, da je bilo pod sedanjim predsedstvom višjega šolskega sveta sploh mogoče, da je prišlo zgolj iz narodnega sovraštva do Srbov ta iz mržnje do pravo-slavja od strani katoliškega zastopnika cerkve r višjem šolskem svetu do protesta zoper name-ščenje neke srbske učitel)ice za srbohrvaščino v Sloveniji, katero nameščene se Je izvršilo popolnoma pravilno po zaslišanju poverjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani ln na podlagi višje ga šolskega srveta. Škandal, da se je sploh dopust9o razpravljati o takem protestu hi se ga ni takoj odklonilo s strani predsedstva. S tem je dokazano vpeljevanje starega de-nuncljantskega režima, da se učiteljstvo staivl z* vsak delikt zasebnega značaja na uradno zatožno klop patam nr/adb duhovščine; dokazano pa je tudi, da višji šolski svet deluje še v popolnoma avstrijskem protlsrbskem duhu, ne pa v državnem duhu naše nove države. Tak višji šolski svet zasluži z državne strani takojšen razpust ta temeljito remedoro! Književnost in umetnost. Vse pod tem zagiavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine itd. prodaja In sprejema zanje naročnino knjigarna „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica It. 6. TONE GASPARI: E. GangI: Dolina solz. Tri enodejanke. Založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Tri enodejanke, ki Izpolnijo približno en gledališki večer. »Dva svetova« se bojujeta: na eni strani oni stari rod, ki trpi, gara, nosi najhujša bremena vdano, klečeplazko, — na drugI strani novi rod, mlad, poln samozavesti ta družabnega čuta. Janko, tažener ln sin tvorniškega delavca ljubi Jeleno, navadno tvorniško delavko. 2e v tem deifstvu tiči naglas današnje prekuclje družabnega reda. In ko Janko obljublja v ognjevitem govoru svojim sotrpinom »nov svet ta novo življenje«, takrat leže njegov oče, da se umakne nepojmljivim sinovim idejam, ki mu jih je vcepilo »socijalno stoletje«, da Jih Izkristalizira v blagor človeštva. V »Dediščini« In »Trpinih« pa ]e ilustrirano tisto brezmejno zlo, ki ga srečujemo na vseb glavnih ln stranskih potih življenja. »Dediššina« je zasnovana simbolično, rahlo naslonjena na Ibsena. Podedovanje neozdravljive bolezni vlada v družini. Pričakovanje očeta iz tujine duši vse »es rečne misii in venča sladke upe na svidenje. Vzrok bede udarec usode in pritipijeta očeta-siopca v domovino. Ali veliko solnce stoji visoko aa očiščenem neb« ... in vsi «a čuttio ta grede u nJim . , . V »Trptnfht je Kata že popolnoma prodana alkoholu. Posledica pijančevanja ta ljubosumja Jo dovede do zločina. Ubije svojo hčer in s tem zaneti gorje, ki se razgori v vsej hiši. Pet oseb, štirje trpini, trije končajo z nasilno smrtjo. — Mnogo je dejanja v »Trpinih«, toda konec je »preteatraličen«, ker plava preveč v krvi. To Ganglorvo delo nosi popoln socijalen pečat. Dovolj Je imej Oangl prilike, da je spoznal »dva svetova« —: zri je mnogo let rudniku ki tvornic! v žrelo; videl je tam vstopati In izstopati oni manudni proletarljat, kojemu je usoda najrazločneye začrtala v obraze trpljenje in pomanjkanje. ¿e v prejšnjih Oanglovih delih d omili tr a čut usmiljenja do sočloveka, v »Dolini solz« pa se kiščl ta čut iz vsakega stavka. •Mali odri se bodo odslej izogibali »Sina t fn bodo gotovo segaH raje po -Dolini solz«. In to bodi Oanglu najlepše priznanje, da bodo ravno Uudje »doline dolz« čuli Jankovo prerokovanje, se učili o Markovi vdanosti in zavračali absurdno Kato. Ker je jezik čist In gladek, bi priporočal »De-diSčSrco« Šolskim čitankam — saj itak nima niti eua uaša čitanka dramatike. Fran Levstiki Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasa Anton Koželj. Strani 231. V Ljubljani, 1921. Izdala, založila in natisnila »Učiteljska tiskarna«. — »Učiteljska tiskarna« se Je lotila velike naloge izdati naše klasike v ilustrirani mladinski Izdaji. Dolgo so pogrešali teh že naši starši, naše knjižnice, zlasti pa naša mladina sama, saj ji je ostalo tako več ali manj nepristojno najlepše, kar so napisali tudi zanje največji možje našega naroda. Zbirko, ki bo opremljena povsem enotno, urejata in prirejata Fran Enjavec in Pavel Flere, ilustrirali jo bodo pa najrazličnejši slovenski umetniki. Prav kar je izšel prvi zvezek, ki prinaša za mladino izbrane spise enega naših največjih pesnikov In pisateljev, to je Frana Levstika. Knjigo je ilustriral A. Koželj hi je za današnje čase naravnost razkošno opremljena. Prinaša izbor njegovih pesmi, dalije pravljice in pripovedke ter znamenitega Martina Krpana In Potovanje iz Metlike do Čateža. Prepričani smo, da bo po knjigi rad segel vsak In da ne bo manjkala v nobeni slovenski hiši. Primerna bo zlasti za daTtla. Elegantno vezan izvod stane 54 K, broširan 46 K. Dobiva se po knjigarnah ali pa v »Učiteljski tiskarni«. Ivan Cankar: Mimo življenja. Založila Ig. pl. Klsbimayr & Fed. Bamberg. Ljubljana 1920. 8*. IV. + 230 sitr. Cena broširanemu Izvodu 20 K» vezanemu 30 K, prednostni izdaji na bdSem lesa prostem papirju 40 K. Trinajst novel in črtic iz svojih mlajših let, med njimi več dozdaj še ne-jsnanih, je zbral Ivan Cankar ter knjigo po uvedni črtici značilno naslovil »Mimo življenja«. Kakor onkraj sveta, onkraj življenja živi večina njegovih oseb te zbirke. »Zakaj samo v sanjah, samo v tistem otroškem hrepenenju je resnica in rivljeniie; vse drugo je življenja poskus«, pravi v »Lepi Vidi«. Slikar sanja v tujini o domovini kakor o svoji ljubici, zvesti mladenki, umira v kopmeitju In domotožju kakor popotnik brez doma. V noč, brez konca in brez cilja potuje njegov poert, ki so ga majhnega in šobkega pognali na cesto in za zmerom zaloputnili duri za njim, «n ki mu je mar cilja kakor škrjancu, kadar iz-žvrgoll iz tople brazde. — Razen teh »mimoživ-klenskih« tipov je pogledal Cankar tudi v globino otroške duše in Je ustvari! dovršene psihološke študije, kakor so »Oreh«, »V temi«, »O pre-šcah«,ki ostanejo trajno med najlepšim! biseri njegove umetnosti. Iz vseh pa odseva čudovita lepota slovenskega jezika, ki jo Je Cankar negoval ves čas z veliko ljubeznijo. Zato knjigo toplo priporočamo vsem ljubiteljem prave umetnosti. Anton P. Cehov ..Sosedje in druge no. vele": Poslovenil Fran Pogačnik, v Ljubljani, 1920. Založila Tiskovna zadruga. Cena 18 K. — Po pošti 1 K 60 več. S to zbirko stopa pred nas Anton P. Čehov poleg Maupasanta največ čitan novelist svetovnega slovstva. Fin psiholog obdeluje snov vsestransko ter slika življenje umetnikov, bogatašev in malih ljudi z dosledno reall-stiko in neizprosno resnicoljubnostjo. Pričujoče novele nam pričajo, kako se je znal lotiti problematično ženske nravi In izpremenljivega ženskega značaja. Delikatne stvari, kakor žensko nezvestobo v zakonu, stremljenje ženske duše dvigniti se nad vsakdanjost, otresti se lažnjive morale in se izpopolniti kakor moški, dalje žensko objestnost in muhavost, obvladuje pisatelj z nedosežno lahkoto in dovršenostjo. Knjiga obsega poleg naslovne povesti še nastopno: „Babje carstvo«, »Veliki in mali Volodja«, »Znameniti ljudje", „Dobri ljudje" in „Rotschildove gosli". Knjiga se naroča pri. Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Srbska početnlca. Sestavil 1. T. Pokazala se }e potreba izdati Srbsko početnlco za Slovence, ker so razni srbski bukvarji, ki so se dosedaj «porabljali v šolah, pošli. Brezdvoma bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku prav tako dobro, kakor samouku. Razdeljena je v 4 poglavja A. Uvod. B. Izreka. Naglas. Narečja. C. Cirilica. Tiskana in pisana cirilica s početnimi vajami in potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavje obstoječe rz 22 najlepših srbskih sestavkov (beril) in pesmi z opombami, razlago besed itd. Tisk knjige jc krasen, rabile so se zanjo posebej naročene nove črke. Na slovenskem književnem trgu ni nobene bolj primerne početnice za pouk srbohrvaškega jeaka. Cena 12 K je Jako nizka Izšla Je v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921. 7. velikimi številkami za pisarne, gostilne in druge javne lokale. Vsako leto je občinstvo po tem koledarju najbolj spraševalo, saj je potreben v vsakem javnem lokalu, pristoja pa tudi v zasebno stanovanje; ker pa zahteva natisk tega koledarja največ tehničnega dela in zdaitno porabo tiskarskega materijala, je moral lansko leto kljub splošnemu povpraševanju izostaitl. Za leto 1921 j]e pa, četudi so dobavni stroški ogrompi, že zopet na razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v drugih trgovinah. Prodajna cena, ki znaša 30 K je razmeroma skrajno nizka. Dravinjska doklada, ki je v knjigotržtvu običajna, se do novega leta ne bo računala, le trgovci izven LJubljane si priračuna&o stroške za poštnino. Po novem letu odpadejo ti stroški, mesto njih pa si bodo vse knjigarne računale običajno In predpisano 20% no draginjsko doklado in bo veljal torej Skladni koledar 36 K. Savremeua filozofija — dr. Vladimir Dvor-nikovič. Druga Sveska. Cena 80 K, vezana 100 kron. Strani 440. Naroča se: Knjlžara Z. 1 V. Vasiča, Zagreb, Akademički trg 8. — Delo obsega sledeča poglavja: Filozofija, njeno vre-denje i podjela područja. Dispozicija I potok a z za upotrebu ove instruktivne 1 bibliografske orijentacije. — Opče orientacije te principijelnl I kritički prikazi savremene filozofije. 13—20.— Uvodna filozofska literatura. 21—25. — Leksi-kograflja filozofije. 26—29. — Bibliografija no-vije filozofije. 30—36. — Povijest filozofije. 41— 64. — Teorija i kritika spoznaje. (Noetika.) 65 gije. 279—287. — Etika. 28&-^03. — Sociologija, do 109 — Psihologija. 111—144. — Spicialno-psihološka literatura za pojedine granesmjerove 1 pojedina znatnija pitanja psihološka 145—233. ~ Logika. 234—242. — Metafizika. 243—250. — Filozofija prirode. 251—277. — Filozofija religije. 279—287. — Eetika. 288-303. — Sociologija. 304—312. — Filozofija povljesti i kulture. 313 do 316. — Pravna filozofija. 317—319. — Pedagogika. 320—331. Estetika. 332—340. — Peri-jodična literatura. 343—366. — Kongresi or>oilnll. Konjerejec pa bode hvaležen za navodila, kako naj nesuje zdravo in bolno kopito itd. Piscu te knjige, kateri že več nego deset let deluje na podkovski šoli, izrekamo svoje- priznanje; knjigo pa kovačem in konjerejeem najtople-je priporočamo. Cena 45 K. r..QOcaRBa&DBEBg;:iBBaaaoaafc.ogQaeoBa ZA REZERVNI SKLAD UJU POVERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačnl davek. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) LXVIII. izkaz. Po 390 K: Učiteljsko društvo za Prekmurje v Mursk' Soboti. — Živeli, prekmurski narodni pionirji! — Po 140 K: Šolsko vodstvo — Raka pri Krškem. Darovali so po 20 K: Golob Janko, Pogačnik Janko, Ljubič Vinko, Milka Voukova, Zinka Peršičeva, Lojzka Weissova in Malka Ma-lenškova. — Po 155 K: šolsko vodstvo — Radeče pri Zidanem mostu. Prispevali so: Rant 25 K, Kolnik, šterk - Jurca, Šterk, Bras, Tavčar in Kavšek a 20 K, Okorn 10 K. — Po 90 K: De.ska ljudska šola — Novo mesto. Darovali sj & 10 K: Einspieler Niko, Hrovat Ivo, Ivan et ič Lojze, Kopitar Ciril, Lapajne Ivan, Iahajner Niko, Matko Martin, Pirnat Viktor in Veber Loja«. — Po 80 K: Učitelistvo — šmarjeta ob Pesnici. Darovali so: Črnko Jernej, Romana Osanova, Marija Urbajsova in Vanda Mirko. — Po 80 K: UčrteHjstvo — Vel. Lašče. Prispevali so: štefan-čič Fr., Fink Kon., Burnik Er., Marinka Hočevar-jeva, Terezinka Doganoceva, Ana Somrakova, j Ela Hočevarjeva ter Jela Jakšetova Po 60 K: Šolsko vodstvo — Rogaška Slatina. Darovali so: Cilinšek Ivan, Ljudmila Olinškova, Danica Olinškova, Marta Sekimikova, Marija Kltova in Predan Rudolf. Po 50 K: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. Prispevali so: V. A. Berce, Schweiger \ Raijec, Fakin. Po 50 K: Minkaš, Gustav — Ska-i ručna p. Št Vid nad Ljubljano. Po SO K: Karel j iti Amalija Mravljak — Zreče pri Konjicah. Po 50 K: Šolsko vodstvo — Čatež ob Savi. Darovali so: Erna Vurekova, Alma Vurekova in La-mut Amton. Po 40K: MrhetK V. — D. M. v Potju. Po 20 K: P etrov ec T. — Jarše p. Domžale; Ju-srl in Mimlca Sajovčeva — Železniki; Jadv. Malo-vrhova — Ježica. Po 10 K: Korošec Jos. — Boli. Bela; Kobal Josip — Ljubljana. — Današnji izkaz i 1315 K. Prej Izkazanih 28.894 K. Skupaj 30.209 K. Ivan Petrič, Ljubljana, VII., Gasilska cesta 172. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU. — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. ^pL Izšle so: lile ID EMI n mío. Priredil Fran Marolt, učitelj ▼ Ljubljani. Cena 6 K. Dobe se v Učiteljski knjigarni. F«! ČEVLJI! Ročno delo is lastne delavnice. Drag. logSiž Tel. 157. Krekova ul. 3. Tel.157. (Preje mestna prodajalna nsnja.) CENE: čevlji iz boks usnja .... K 550 - do 650"— čevlji iz chevreaux usnja K 580*— čevlji iz telet-neinpittling usnja .... K 470 — do 580 — ^ V ečigEed nafvestnejSI Izdelavi, okusni obliki in trpei-nosti so moji ¡¿delni brez kon-Mirence. Za solidno delo ga-• ■ - ■ rantiram. - ■ ■ ■ Kontrolne knjižice za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. RISANKE iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—. razprodaja Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pri večjem naročilu popusti Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje nove knjige: hrtima en 1-7 e> Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. DediSčina. III. Trpini. UUIIIId 3UIZ. Trdo vei K 18._ ......... ntrnšbl n/fpr Dlll9' predelani natis. Sestavila Marica Gregorjeva (Stepanfifeva). V/uuom vuci , ite za m|a(lilu> otroških vrtcev in ljudskih Sol. BroS. K 16-—. Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas. Spisal MIHHEL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro5. K 14-—. i Od 1. decembra t 1. vse knjige z&s 20% ceneje. Božična darila! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska kTijiegarfta v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založ lo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangi: Spisi za mladino, I., II., III. IV., V , VI. zvezek po . . . . K 12 — Andrej Rapfe „ „ „ I., II., ill., V., VI. zvezek po...... 12" — Mišjakov Julče: „ . . I., II., Ill , IV, V, VI zvezek po . . . „12-- Ivo TroSt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po........12' — Pav. Flerfe; Iz mladih let. Suis za mladino, I. in II. zvezek po ..... . » 12' — Babiea pripoveduje. Spis za mladino po........... 12'— Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ...............„ 15"— Nadalje: Rab. Tagore: Povestice.....................„ 12 — Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi...................„30,— Cvetko Golar: Prelepa Vasiljlca................... 12-— , „ Bob za mladi zob (pesmice).............. 12-— Dr Ivan Lah: Dore....................... 10'— Oton Župančič: Sto ugank (pesmice)................ 3-— Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6-—, 8'40. 9*—, 25'—, b0"—. --2—- V zalogi je tudi nadalje: vsmicnilr obseSa ko,edai% plače stalnega učiteljstva, lAvM 11S h