V tolmunu Povest iz živalskega Življenja. Spisal A. Š. I. grak je legal na zeraljo in izza hriba je priplaval bledi mesec, Slabo so razsvetljevali njegovi motni žarki mirno dolinico in. daleČ naokrog ni bilo čuti nobenega glasu. Ob vznožju hriba je žuborel gorski potoček, hitel naprej med kamenjem, se zadeval ob ozko strugo in njegovo enakomerao šumljanje je kaj prijetno motilo nočno tihoto. Ljudje so zaklepali in zapirali hiše ter se spravljali k počitku. Ptice so potihnile in dremale v duplinah, v vodi pa, v šuraljajočem potočku se je pričelo tedaj Šelc pravo življenje. Veliki rak Košar je ncstrpno pomigaval z dolgimi, ščetinastimi tipal-nicami in jih molil dalec vun iz svojega skrivališča. Mučno se mu je žc zdelo čepeti ves božji dan v tej blatni, s kamcnjcm zavarovani luknji. Trdo glavoprsje mu jc skoro že odrcvcnclo in komaj, da je Še čutil svoj členasti, plavuti podobni rep. Vrhu tega mu je Še glasno krulil prazni želodec in ga opozarjal, da si bo treba kaj poiskati za prigrizek. Že par-krat se je pomaknil z nogami malo naprej iz luknje, krilil po vodi z dolgimi tipalnicami, pa vohal z njimi, škilil semintja z nasajenimi očmi; a Še vedno Katero evangelijsko priliko nam kaže ta slika? 138 " l se mu ni zdclo varnc, pa je zlezel spet oprezno nazaj v Iuknjo. Vedel je f dobro, da hodijo zvecer vaška dckleta po vodo na tolmun, in kar mraz ga je pretresaval, ko se je spomnil, kako je izginil brcz sledu oni dan j njegov sosed, orjaški TipalniČar, ki je slovel po svcji moči in predrznosti. : — Tipalničar je bil poglavar račjega okraja in vsi podložni so globoko žalovali za njim, Ko so rau volili namestnika, ki naj bi skrbel v bodGČe i za javni red in mir in vodil razsodbe in druge vodilne posle, je bil eno- ¦ glasno izvoljen najstarejši v okraju, namreč on, modri KoŠar, Tedaj se Jj je bil zahvalil za izkazano mu čast, obljubil delati za občni blagor račjega 4 rodu, in danes je imel prvič priti kot poglavar med svoje podanike, "| Umevno torej, da se je bal za svoje življenje in se ni hotel izpostavljati ' nevarnostim, pa je ždel rajši malo delj časa v blatni luknji. j Ko se je po Košarjevih mislih pcmirila ckolica; ko je izginiia vsaka J nevarnost, tedaj se je pa odločil, da zapusti svoj dnevni stan. Oprl se je ¦ z nogami v mokra tla, povohal še enkrat temeljito s tipalnicami, razprostrl J svoje močne škarje, pa Iomastil počasi iz luknje, Tupatam je malc pcstal, * da se prepriča, ali je Tes vse varno, potem je pa lezel zopet naprej po i drobnem kamenju. .„ Zunaj v vodi je bilo že živahno življenje. Raki, vsake velikosti, so , že hodili pod bistro vcdo in iskali hrane. Vmes so pa švigali mladi rakci "* in se nagajivo poigravali, Ako jih je kak starejši in večji rak svarilno pogledal; ali ako je celo ogorčen nad njih razposajenostjo izkušal koga : doseči s svcjirai škarjami, tedaj so zbežali prestrašeni v materino varstvo. -i Tam so se oprijemali in mirovali v varnem zavelju, dokler jim je to dala | njih mladostna žilica; nato so pa plavali zopet zadenjsko po vodi in posta- 1 jali med kamenjem. Tupatam je tičala skupaj večja množica starejsih rakov in se živahno pcgcvarjala o dnevnih novicah. Matere so se pa j ukvarjale z mladiči, jih učile lepega vedenja, kazale, kaj služi v hrano in , kaj ni užitno. Pripovedovale so jim toinono in jim dajale dobrc nauke za I življenje, Srednje veliki raki, ki so pričeli pravkar samostojno življenje, so pa lazili deloma semintja in hrustaii vodne rastHne ali rnanjše živalce, f deloma pa postajali in se pomenkovali. 3 Ko je dospel med to gručo svojih podanikov poglavar Košar, je ! naenkrat prenehalo vse vrvenje in blebetanje. Tisti, ki so si ravno tešili ; glad, so za hipec prenehali in se spoštljivo obrnili proti Košarju. Matcrc j so pa poklicale mladicke in jih sprejele zopet v svojc varstvo; možaki pa I so korakali Kosarju naproti in ga pozdravljali. V znak sloge in prijatelj- | stva so stikali skupaj tipalnice, kakcr da si podajajo roke. In Košar je ' izpregovoril z močnim glasom: ¦ »Da ste mi zdravi, možje, stebri našcga rodu!« Nato je izpraševal vsakega posameznika, kako se počuti, kaj mu '; manjka in česa si želi. Mirno je poslušal prošnje in pritožbe, tolažil in obljubil, da bo ukrenil vse potrebno. Ko je bilo vse to pri kraju, se je poglavar oddahnil in odkorakal proti levcrau bregu potcka, kjer je pustil preteklo noč na peščini Šc lep | j 139 kos okusnega polža. Izvlekel ga je s Škarjami zopet v vodo h kraju in videlo se je, da mu gre dobro v slast. Saj je bil pač že potreben okrepčila! Tudi ostali raki so hrustali vsak svojo vecerjo, kar je pač kdo našel, — Nekako mirno je postalo v vodi in samo šumenje valov si čul iz potoka. II. Pretresljiv krik mater je naenkrat prekinil ta mir. Naznanil je, da se bliža nevarnost. VeČji raki so udarili parkrat z repom naprej in izginili vsled odbcja — kot bi trenil — v svoje luknje. ManjŠi so pač vedeli, da se njim ni toliko bati, ker so še premajhni za hrano raznim sovražnikom, a so se vseeno poskrili pod kamenje in radovedno molili vunkaj svoje brkicc. Marsikdo starejših pa se je tako prestrašil, da v naglici ni mogel najti svcjega navadnega skrivališča, pa se je zaril vsaj za silo med travo, ki je rastla ob obeh straneh struge in štrlela v vodo, Seveda so zelo slabo izbrali. Zunaj se je namreč prikazala človeška postava, se pripognila v vodo in pričela stikati ob kraju potoka. Dve močni roki sta segali pod ruševino in kamenje, tipali po blatnih luknjah in dosegH marsikaterega raka, ki se je strahu skoro onesvestil. Tisti, ki je mogel, se je zaril dalje v blato svoje Iuknje in zasčitil vhod z močnimi škarjami prednjih nog. Vsc je trepetalo in nihcc izmed vodnih prebivalcev ni znal prav tolmačiti, kaj se godi v potoku. Voda je postala kalna in rakom skcro ni bilo moč dihati, ker jim je zašel droben pesek med škrge. Čepeli so kakor pribiti v svojih luknjah in nihče se ni ganil. To je trajalo precej časa — dokler se ni začela voda zopct čistiti. Prvi, ki si je zopet upal malo pokukati iz svojega skritega gnezda, jc bil izkušeni in splošno priljubljeni rak Potočnik. Ta je bil velik orjak, tcmnozelene barve. Pomnil je že tri rodove in je prestal srečno že marsi-katero nevarnost. V hudcm boju z vodno roparico vidro je izgubil prvo levo nogo s škarjami, pa mu je pozneje nanovo pognala. Seveda je bila veliko manjsa kakor desna, in nekako čudno je bilo pogledati priletnega crjaka s škarjami različnc velikosti. Mlajši raki so imeli zato veliko spo-štovanje pred Potočnikom in cclo sam poglavar Košar je kaj rad upošteval modre nasvete Potočnikove. Ta Potočnik je torej prvi prilezel počasi in oprezno iz svoje luknje, pogledal pazljivo okrog sebe, pa vohal in tipal. Bledi mesec, ki je dospet ravno do polovice pota na nebesnem svodu, mu je pomagal natanko raz-ločiti okolico. Na tleh je ležalo par mlajših rakov s polomljenimi kostrai in razmesarjenim truplom, Gotovo so bili pohojcni, ker se v nagHci niso mogli hitro poskriti. Dasi jc bil Potočnik že priletcn, ga je vendar oblila kurja polt ob pogledu na te mrtve tovariše, ki so se Šc pred malo Časa veselili svojega življenja, Strahu in groze prevzet je odveslal cb kraju potoka proti stanovanju Košar|cvemu. Košar se je mudil baš na pragu svoje luknje in premišljeval nesrečo, ki jo je že slutil. Vedel je, da bo le težko potolažil svoje podložnike vslcd zopetnih izgub in predstavljal si je v mislih veliko žalost in bolest posam- 140 *' i nikov, ki so še ostali pri življenju. Ravno je hotel odkorakati proti sredini i svojega kraljestva, ko zagleda Potočnika. ' Izprva ni mogel ne ta ne oni izpregovoriti besedice. Objela sta se 1 s tipalnicami in pomolčala. Njunc oči so stopile še bolj vun iz globelic, ^ in zdelo se je, da jima teko debele solze in se mešajo z bistro vodo. Nato 1 pa izpregovori Potočnik: r »Zopet nesreča, svetli poglavar! Huda nesreča!« 1 Povedal je nato poglavarju, kar je bil videl, in oba sta odplula proti sredini tolrauna. Hotela sta se najprvo prepričati, koliko dragih tovarišev . je izginilo zopet za vedno, in pričela sta klicati poedince iz njih skrivališč. "* Prestrašeni so se prikazovali ti in oni med kamenje in se zbirali okrog ¦ Košarja in Potočnika. Marsikcga pa sta klicala zaman. Vedela sta, kaj : je z njim — da se ne povrne nikoli več. ] Mladi rakci so pa radovedno pogledovali izpod zavctja skrbnih • mater in so dobivali prve pojme o težkem, skrbipolrtem življenju. Mnogih pa ni bilo nikjer več; izginili so hkrati z materjo. 1 KoŠar in Potočnik sta odredila, da se spričo velike nesrece, ki je . zadela rod, v znak žalosti in tugovanja mirno razidejo, Prihodnjo noč ^ pa da bodo ukrenili kaj v svojo cbrambo, ' In vsak je stopal potrt proti svojemu skrivališču, in tišina je ' zavladala zopet v tolmunu. ' I III. | Minil jc dan in nastopila je zopet temna noč. Doli v potoku se je zopet pričelo gibati. Raki so se shajali, pozdrav-ljali in pogovarjali, Spominjali so se z grozo pretekle noči in radovedno ugibali, kaj sc je zgodilo z odsotnimi tovariši. Izmcd pogrešanih, ki se včera; niso odzvali klicanju Košarjeverau in PotoČnikovemu, so našli danes samo mladeniča Lupinarja, ki se je napol mrtev komaj privlekel do svojega domovja. Ko se jc ta malo okrepčal in prišel zopet k moči, so ga vsi tekmovaje obsipali z vprašanji in vsak je hotel kaj zvedeti, kje je bil in kako se je rešil, kaj je z drugimi tovariši itd. Lupinar je komaj odgovarjal na raznovrstna vprašanja. Ppipovedoval Je stedeče: »Ko sem čutil preteklo noč, da je stopil nekdo tik mene v vodo, samega strahu nisem vedel, kaj storiti. Udaril sem z repom ob vodo. Toda, namesto da bi plul v svoje skrivališče, sem zašel na sipino, kjer 1 me je kmalu prijela Človeška roka. Moral sem, dasi nerad, iz vode in znasel sem se kmalu v pleteni košarici, ki je bilo v njej nekaj kopriv in. drugega zelenja. Sape mi je primanjkovalo, ker so se mi škrge skoro posušile, in zaril scm se v zelenjc ter čakal, kaj bo. Bilo nas je vedno vec v košarici, Slišal sem prestrašene glasove svojih tovarišcv, in v prsih mi je postajalo vedno tesneje. Slednjič scm Čutil močan sunek — menda nas je stresel nekdo iz košare — in porabil sem zadnje moči, da uidem, Posrečilo sc mi je. Izgubil sem se med travo in Iomastil navzdol. Sreča zame, da sem korakal ravno proti potoku. Že se mi je stemtdlo pred 141 cčmi, ko sem dospel do vode in si rešil življenje. Tovarišev svojih pa nisem videl več in mislim, da jih tudi ni več med živimi.« Lupinar ;e končaJ svoje pripovedovanje. Račji ro6 ga je ginjen J poslušal. Skoro si ni upal nihče izpregovoriti besedice. Nastala je mučna tišina. Medtem sta pa dospela v družbo Košar in Potočnik, in Lupinar je moral ponoviti svojc pripovedcvanje. Košar je nato stavil predlog, naj zapustijo vsi raki šc to noČ nevarni tolmun in si poiščejo novega domovja nižjc dcli med grmovjem, kamor zaide Ie redkokdaj človeška noga. J Predlog jc bil z navduŠenjem sprejet, Kmalu nato si videl lahko, kako je romala cela procesija rakov po strugi navzdol v svoj novi stan, Mescc je svetil na nebu in jim razsvetljeval pot. V tclmunu je pa postalo tiho kakor v grobu in od tedaj ni v njem nobencga življenja več.