Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, s. 127-134 Oxf. 187:182.3(497.12)+(430.1) Izvleček: PISKERNIK, M.: SLOVENIJA IN NEMČIJA IMATA NA NEKARBONATNIH KAMNINAH ISTE MIKRORELIEFNE GOZDNE ZDRUŽBE Avtor predoča tipološko istost acidofilnih mikrore/iefnih gozdnih zdrulb na obeh straneh Alp ob zgledu spodnjega gorskega pasu, ki obsega v Nemčiji višine med 500 in 1000 m, v Sloveniji pa med 1000 in 1300 m. Abstract: PISKERNIK, M.: SLOVENIA ANO GERMANY POSSESS THE SAME MICRORELIEF FOREŠT PLANT COMMUNITIES ON NON-CARBONATIC SUBSTRATA. The au.thor exposes the typologica/ identity of acidophilous microrelief plant communi- ties on both sides of the Alps using the example of the lower montane belt, encompassing the altitudes between 500-1000 m in Germany, and 1000-1300 m in Slovenia. 127 dr. Milan PISKERNIK, znanstveni svetnik Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenile 61000 Lfubijana, Večna pot 2, YU 128 V Gozdarskem vestniku je bil leta 1976 objavljen prispevek Vegetacija bukovih gozdov Evrope - poskus tipološke strnitve. V članku je trditev, da je mogoče gozdno vegetacijo Evrope brez vsakršnih florističnih in prostorskih vrzeli povezati tipološko na velike raz- dalje (transkontinentalno), in sicer prek mikroreliefnih stalnic. Naštete so združbe po makroklimatskih območjih, kamninskih kategorijah in ozkih višinskih pasovih, seveda spričo kratkosti prispevka (13 strani besedila in skic) brez. florističnega prikaza. Zato članek najbrž ni bil dovolj prepričljiv. Zdaj je čas, da prikažemo transkontinentalno povezanost gozdne vegetacije s konkretnim zgledom. Vzeli bomo razmeroma preprost zgled, namreč v florističnem pomenu, z nekarbonatnih kamnin slovenskih Alp od Cerkljanskega obrobnega gorovja do sredine Pohorja, za primer- javo pa gorovja Nemčije od obrenskega Schwarzwalda do nemško-češkega obmejnega gorovja Fichtelgebirge. Omejiti se bomo na en sam višinski vegetacijski pas, spodnji gorski; ta ima pri nas kakor vsak drug višinski pas svoje posebne združbe, in sicer - če jih našte- jemo od najrevnejše do najbogatejše ali od izpranih mest in grebenov proti potočnim jarkom - naslednje jelove in bukove združbe: Plagiothecietum undulati - z valovitolistnim črvovcem Deschampsietum flexuosae - z vijugasto masnico Prenathetum purpureae - z zajčico Calamagrostidet1,.1m arundinaceae - s prakamninsko šašulico Veronicetum officinalis - z navadnim jetičnikom Lamietum galeobdolonis - z rumeno mrtvo koprivo Festucetum altissimae - z visoko bilnico Galietum odorati - s prehlajenko lmpatientetum noli-tangere - z navadno nedotiko. Nemško primerjalno gradivo je iz knjige F.·K. Hartmanna in Gisele Jahn Waldgesell- schaften des mitteleuropa1schen Gebirgsraumes nordlich der Alpen, ki je izšla leta 1967. Za primerjavo pridejo v poštev preglednice 7, 8, 12,.13 in 14 z 286 izvirnimi popisi. Nemško primerjalno gradivo je iz knjige F.-K. Hartmanna in Gisele Jahn Waldgese/1- schaften des mitte/europiiischen Gebirgsraumes ni:irdlich der Alpen, ki je izšla leta 1967. Za primerjavo pridejo v poštev preglednice 7, 8, 12, 13 in 14 z 286 izvirnimi popisi. Iz obojega gradiva smo vzeli v fitocenotsko preglednico za vsako združbo po 1 popis. Fitocenotska preglednica je sestavljena tako, da so najprej navedene rastline (35 vrst), ki so samo v nemških popisih, čeprav se razen dveh vse lahko pojavijo tudi pri nas. Sledijo določevalnice devetih obravnavanih združb, ki so razvrščene paroma, najprej v nemških popisih (1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17), nato v naših popisih (2, 4, 6, 8, 10; 12, 14, 16, 18). V naslednji skupini so 4 glavne drevesne vrste: jelka, bukev, smreka in gorski javor. Potem pridejo druge rastline, skupne nemškemu in slovenskemu gradivu (42 vrst), končno pa 25 onih vrst, ki so samo v naših popisih, čeprav se večinoma lahko pojavljajo tudi severno od Alp. 129 PREGLEDNICA PRIHERJA\/A HIKRORELI EFN I H GOZON I H ZORU%8 V SPODNJEM GORSKEM PASU NEHt I JE IN SLOVENI JE NA NEKARBONATN I H KAMNINAH Avtor razpredelnice: M.PISKERNIK 1985 Avtorja neparnih popisov: F.-K.Hartmann- G.Jahn 1967 Območja: NEHtlJA: 1,5,9,13 Schwarzwald, 3 Flchtelgeblrge, 7 Harz, II Bayerischer \lald, 15,17, Sudeti SLOVENIJA: 2,10,12,14,16 Pohorje, 4 Karavanke, 6 Cerkljansko gorovje, 8 Alpe, 18 Kobansko Nadmorska v1s1na v 10 m: pod 1000 m 84 razi ika nad 1000 m Lega r Nagib 0 o Kamni tast % : + grušč Kamnina:pisani peščenjak, granit, pp skri 1 avec,gnajs, bi estnl k, f i 11 t ,daci t, kremenov tuf! t,droba,karbonski skri- lavec,stavrol itov blestnik Vlri:HartMann, Zbornik 15,Strok. H znan.dela 75,neobjav. popisi NP Stevilka ali stran razpredelnice 14 Ori gl nalnl popi s 28 17 SV 18 bi 15 186 24 81 96 03 00 JZ JZ sv JV 35 ·10 15 25 o 5 gr gr kt dr H H 15 15 14 14 172 176 15 46 25 20 63 80 78 29 15 15 JZ z v JZ s 15 o 15 20 35 25 1 O sk pp gr ks fl_ da H H H 15 NP NP 13 14 8 176 21 29 43 23 295 460 vzhodne Savinjske 56 64 16 SV J SV 40 35 JO ?+ pp gr da H H NP 12 8 51 14 212 Zaporedna š tev 11 ka RAZLIKOVALNICE ZA NEHtlJO Sphagnum nerroreum Vaccinium vitis-idaea Blechnum spicant 2. 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Lycopod I um annoti num Rhytidiadelphus loreus Carex le pori na pl lul i fera Hypnum cupress I forme Larlx decldua 1 Olcranella heteromalla Atrichum undulatum Ajuga reptans Agrostis tenuis Carec pai raei Galium saxatile Juncus effusus Pinus si lvestri s PI eurozl um s eh reber i Thelypteris I imbosperma Digitalis purpurea Carex remota Maianthemum bi fol i um Prunus avl um 1 1 Eurhynchium striatum Cardamine impatiens Euphorbla dulcis Gal ium rotundi fol ium Hordelymus europaeus Lyslmachla nemor1.a11 Poa nemoralls Stachys si lvatlca Veroni ca montana Al 11 um urs rnum Lami um macul atum Rosa pendu 11 na 11 SKUPNE VRSTE Ooločevalnice združb: Plaglothecium undulatum Oeschamps la f l exuosa 130 + + 2 2 + + + X 1 + T'x X + + + + + + + + 1 + 1 + 1 + 1 + + 1 1 + + 1 + + 1 50 ij8 v s 35 10 o gn bi H 75 7 112 13 17 16 17 + .+ 25 sv 40 X sb 15 11+4 13 18 Zaporedna števl I ka 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Prenanthes purpurea _!_____t + + X 1 Calamagrostls arundlnacea ..!!___! + X e Veronlca offlclnalls _l_r 1 Lamlum galeobdolon -1..._± 2 X 2 2 Festuca altlsslma ....L.1 Gal I um odoratum -Ll. 1 lmpatlens nol 1-tangere ~ Glavne drevesne vrste: Ables alba 1 3 2 3 r 4 r 4 e 2 3 3 + 3 + 2 II + 2 111 r 1 r 1 2 1 1 Fagus s11vatlca 1 + 4 4 3 5 5 4 3 4 3 5 2 5 4 5 3 5 II e + 1 2 + 111 2 2 3 1 1 X 1 PI cea excel sa 1 2 2 3 r 2 1 1 + 3 r 2 r e II 1 + e + 2 r e 111 + r 2 + 1 l( + e Acer pseudoplatanus 1 + e II 1 )( + e Rastlinske kombinacije: Vacclnlum myrtlllus 4 ,, 2 )( 3 )( 1 Dlcranum scoparlum + + + + + Hylocomlum splendens 2 2 Polytrlchum formosum 1 r e 1 + + Dryopterl s dll atata + + + l( + + e 1 1 + + X Oxalls acetosella + + + + 1 2 X 2 + 3 4 + 2 3 Luzula alblda r )( 1 + 1 2 + Sorbus aucupar ta II e + 111 + Luzula pl losa )( + Athyrlum fl llx-femlna + + 1 e + 1 + 1 3 Rubus h I r tus II l( + 2 + Hleraclum sllvatlcum + r x 1 + + So 11 dago vi rgaurea + + + + Rubus ldaeus II + + 2 )( 111 e Seneclo fuchsl 1 )( r 2 2 + + Gymnocarplum dryopterls 2 + 1 + 1 Thelypterls phegopter I s + )( Scrophularl a nodosa e Epi lobi um montanum r Mycel ls mural 1s + 1 + 2 Prunus av I um 1 1 1 Sanlcula europaea 2 + VI o 1 a re I chenbach I ana 1 1 + Pe tas I tes a I bus 1 /\nermne nemoroc;a 1 + + Mercurf;,lls pcrennls 1 1 2 2 )( Parls quadrlfo1ta + + + + r Dryoptcrl s fl 11 x-mas 1 2 r + 1 1 Ml 11 um effusum 1 + + Gcran I um rohcr t I anum 1 + 2 Polygonntum vc-rtlcl 11atum + + e Moehrlnqla trlnervla + Urtlca dlolca + Adoxa moschalcl 11 na + + Carex dlgl tata 1 + Dentarl a bul bi fera 1 1 cnncaphy 11 os 2 1 Cnrcx sllvatlca 1 + + Aclc1c,1 splcuta + + e Chrysosplr.nlum a1 ternl fol lum + Mnlum dlv.spcc. r Sambucus ruccmosa II e RAZLIKOVALNI CE ZA SLOVENI JO Baz zan 1 :1 trl loba ta 3 Melampyrum si lvatl cum + Rhy t Id I ade I phus trlquetrus r Plaglotheclum spec. r PI aglochl la asplenloldes + + Cal amagrostl s vil losa e Betu 1 a pendu I a 1 e + Hyperlcum maculatum 131 Zaporedna števl lka Corylus avel lana 11 1 sothec I um myurum Knautla drymela Symphytum tuberosum Deschamps I a caespl tosa Phyteuma spi catum Dentarla trlfolla Cardarnlne trl fol la Euphorbla arnygdaloldes Stel larla glochldlsperrna Adenostyles glabra Doron I cum aus t r I acum Gentlana asclepladea Gymnocarpl um robcrt lan um Lonlcera xylosteum 11 Ranunculus platanlfol lus Veratrum album ŠTEVILO CVETNIC IN PRAPROTNIC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 e X e rr e + + e 1 2 1 X 1 r r X X e r. r 10 10 11 11 12 7 11 11 20 20 20 18 17 12 37 29 21 26 Fitocenotska preglednica zanesljivo dokazuje, da imamo na obeh straneh Alp opraviti s celo vrsto enakih ekoloških stopenj in mikroreliefnih acidofilnih združb. To potrjujejo poleg določevalnic (imenovalnic) tudi spremljajoče stalnice z najmanj SO-odstotno udeležbo. Te se sicer ne pojavljajo redno, ker so združbe floristično revne (v posame- znem popisu je največ 37 vrst) in ker obravnavamo le minimalno število popisov. Rasti- šča in združbe se spreminjajo po mikroreliefu: izprana rastišča zasedata valovitolistni črvovec in vijugasta masnica, revna zajčica in prakamninska šašulica, za temi pa so proti jarkom postopno vse bogatejša rastišča z navadnim jetičnikom, rumeno mrtvo koprivo, visoko bilnico, prehlajenko in končno nedotiko. Seveda so med nemškimi in slovenskimi različicami razlike, ki pa nimajo tipološkega pomena. Za naše različice je vseskozi značilna zajčica, ki se v nemškem primerjalnem gradivu začne in neha s svojo združbo. Število vrst cvetnic in praprotnic se v obeh območjih večinoma popolnoma ujema (v 5 od 9 združb). Sprva rahlo narašča, nato z visoko bilnico v obeh območjih upade, s prehlajenko močno naraste, v najvlažnejši združbi pa znova obakrat upade. Skladno število vrst preseneča, predvsem zato, ker se nemško in slovensko območje petrografsko v vseh primerih razlikujeta. Vendar pa je očitna neka druga razlika, ki je bila omenjena že v članku leta 1976: vsi nemški popisi obravnavanih združb, ne samo tisti v preglednici, so bili napravljeni pod 1000 m nadmorske višine, vsi naši popisi pa nad 1000 m. Obakrat pa gre za gorski pas; tako ga opredeljuje v vseh svojih preglednicah (7-14) tudi Hartmann, čeprav sega v Nemčiji še do 500 m navzdol, pri nas pa do 1300 m navzgor. Premik je seveda posledica hladnejšega podnebja severno od Alp. Vsekakor imajo nemški gozdovi v teh višinah tud: nekaj termofilnejših rastlin, ki jih v izbranih popisih ni. Tako se npr. veliki jesen pojavlja v združbi z nedotiko kar v 45% popisov, vendar je večinoma le grm ali mladica. Rezultat naše mikroreliefne opredelitve ni samo, da so združbe floristično in ekološko konkretne, ampak tudi, da se s fitocenologi, ekologi in gozdarji v inozemstvu lahko končno pogovarjamo o teh združbah na podlagi ene same pravilno izbrane rastlinske vrste. Vzporeditev (paralelizacija) mikroreliefnih osnovnih gozdnih združb in njihovih pod- združb torej v Evropi ni več problem. 132 1. POVZETEK SLOVENIJA IN NEMČIJA IMATA NA NEKARBONATNIH KAMNINAH ISTE MIKRORELIEFNE GOZDNE ZDRUŽBE Leta 1976 je bil v slovenski gozdarski reviji Gozdarski vestnik objavljen sestavek Vegeta- cija bukovih gozdov Evrope - poizkus tipolo§ke strnitve. V sestavku je trditev, da je mogoče gozdno vegetacijo Evrope brez vsakr§nih florističnih in prostorskih vrzeli pove• zati transkontinentalno prek mikroreliefnih stalnic. Na ta način opredeljujemo mikrore- liefne zdrulbe, ki sodijo v isto bioklimatsko zono. Za omenjeno trditev navajamo zdaj dokumentirane zglede s primerjavo acidofilnih zdrulb v spodnji gorski stopnji Slovenije in Nemčije. Primerjamo naslednje mikroreliefne zdrulbe jelovega in bukovega gozda: Plagiothecietum undulati, Deschampsietum flexuosae, Pre- nanthetum purpureae, Calamagrostidetum arundinaceae, Veronicetum officinalis, Lamie- tum ga/eobdolonis, Festucetum altissimae, Galietum odorati in /mpatientetum noli-tan- gere. Te zdrulbe se pojavljajo v Sloveniji po vsej do/lini silikatnih Alp, v Nemčiji pa od Schwarzwalda do masiva Fichtelgebirge. Predstavljajo ekološki niz od revnih in skalovitih grebenskih rastišč do rodovitnih potočnih obrežij. Nemški vir podatkov je knjiga F.-K. Kartmana Waldgese/lschaften des mitteleuropa'lschen Gebirgsraumes niirdlich der Alpen. Sistem zdrulb, ki je tam uporabljen, smo za primerjavo izenačili s slovenskim, tako da ima vsaka zdrulba ime po eni sami ekološko reprezentativni rastlinski vrsti. Tako so dobile identične zdrulbe na obeh straneh Alp enaka imena in jih je mogoče neposredno vzporediti. Njihov po/olaj v mezoreliefu je seveda različen. V Nemčiji so zaradi hladnej- šega podnebja razvite med 500 in 1000 m, v Sloveniji med 1000 in 1300 m. Floristična skladnost in različnost sta prikazani v podrobni preglednici. 2. ZUSAMMENFASSUNG SLOWENIEN UND DEUTSCHLAND BEHERBERGEN DIESELBEN AZIDOPHILEN MIKRORELIEF - WALDGESELLSCHAFTEN In Jahre 1976 erschien in der slowenischen Forstzeitschrift Gozdarski vestnik der Aufsatz Vegetation der Buchenwalder Europas Versuch typologischer Zusammenfassung. Darin wird behauptet, dass die Waldvegetation Europas ohne f/oristische oder riiumliche Liicken mittels mikroreliefgebundenen absolut steten Arten transkontinenta/ zusammengefiigt werden kann. Dadurch werden Mikroreliefgesellschaften ausgeschieden, die zonenma'ssig demse/ben Blok/ima angehiiren. Fiir die erwahnte Behauptung werden jetzt dokumentierte Beispiele angefiihrt, wobei azidophile Gesellschaften des unteren montanen Giirtels Sloweniens und Deutsch/ands einander gegentibergestellt werden. Es handelt sich um folgende Mikrore/iefgesellschaften des Tannen - bzw. Buchenwaldes: Plagiothecietum undulati, Deschampsietum flexuosae, Prenanthetum purpureae, CalamagrosUdetum arundinaceae, Veronicetum officinalis, Lamietum galeobdolonis, Festucetum altissimae, Galietum odorati und · /mpatientetum noli-tangere. In S/owenien kommen sie liings der gesamten Ausdehnung der si/ikatischen Alpen vor, in Deutschland vom Schwarzwald bis in das Fichtelgebirge und stel/en die iiko• logische Serie von armen und felsigen Standorten der Grate bis zu den angereicherten 133 Bachufern dar. Die deutsche Literaturquelle sind F.-K. Hartmanns Waldgesellschaften des mitteleuropiiischen Gebirgsraumes nri"rdlich der Alpen. Die dort angewendete Systematik wurde zum Vergle[9hszweck der slowenischen angeglichen und die Gesellschaften daher nach nur je einer ckologisch reprasentativen Art benannt. Auf diese Weise bekamen die als identisch erkannten Gesellschaften beiderseits der Alpen die gleiche Benennung und wurden direkt vergleichbar. Selbstverstiindlich ist ihre Position im Mesorelief verschieden, denn in Deutschland sind sie wegen des kiihleren Klimas zwischen 500 in 1000 m Meeres- hiihe entwickelt, in Slowenien dagegen zwischen 1000 und 1300 m. Die f/oristische Ubereinstimmung und Verschiedenheit werden durch eine ausftihrliche Tabelle veran- schaulicht. 3. LITERATURA HARTMANN, F.-K., JAHN, G.: Waldgesel/schaften des mitteleuropiiischen Gebirgs- raumes niirdlich der Alpen. Stuttgart 1967. PISKERNIK, M.: Vegetacija bukovih gozdov Evrope - poskus tipološke strnitve. - Gozdarski vestnik 34/6. Ljubljana 1976. 134