GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA »SATURNUS« LJUBLJANA - LETO V - ŠTEVILKA 7 - SEPTEMBER 1963
Naše Skopje
Z ljubeznijo s mo gradili nase mesto ob Vardarju. Ponosni smo bili na vsako nov» stvar, ki je nastala v njem-Ponosni smo na našo ustvar-jlnost, ki more narediti vedno več novega. Toda prišla je kruta in ne preračunljiva stihija, ki je v trenutku uničila vse, kar smo dolga leta negovali, da bi se razvilo in postalo močno. Ali pa je stihija resnično ustavila korake napredka. Ne, samo Zavrla jih le za nekaj časa.
Katastrofa v Skopju je močno prizadela mesto in celo makedonsko ljudstvo. Mi, ki živimo v urejenih pogojih, si ne moremo predstavljati bre-
23. septembra je zasedal centralni delavski svet podjetja. Sprejel je priporočilo, da naj bi se vsak član našega delovnega kolektiva nesebično vključil v splošno akcijo za pomoč Skopju
Mladinska konferenca je bila presplošna
20. september 1963. Na videz dan kot vsi drugi v letu, pa vendar je pred Domom Titove mladine v Pokopališki ulici bolj živahno. Tu se je zbrala mladina Saturnusa na svojo redno letno konferenco, ki ima to pot posebni poudarek v tem, da sta organizaciji ZMS in PZS skušali rešiti nekaj perečih problemov na skupni konferenci. Odločili smo se za to iz dveh glavnih vzrokov. Prvič zato, ker smo si s tem zagotovili skoraj 100 % udeležbo, česar ne bi dosegli, če bi mladinke in mladince v kratkem časovnem razdobju sklicevali dvakrat. Drugič pa zato, ker so člani ZMS v veliki večini tudi člani PZS in ker imamo pri delu skoraj iste cilje in probleme.
Konferenca je za nami. čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da uspeh ne bo izostal, ne moremo reči, da je sama konferenca dobro uspela. Poleg dveh referatov, ki sta na splošno obravnavala položaj in delo mladine v podjetju ter dajala smernice za bodoče delo, tudi razprava ni načela otipljivejših vprašanj.
Zakaj je delovni predsednik moral skoraj klicati tega ali onega, da naj pove misli o zadevi, ki je po mnenju predsednika, tistemu bila dobro znana. Zakaj, recimo, ni bilo med našimi vajenci nobenega, ki bi bolj konkretno razpravljal o neuspehu v šoli ter o pomoči naših tehnikov in mojstrov. Mar ne moremo dobiti tehnike in mojstre za to? Kako to, da naše športnike npr. namiznoteniške »mojstre« ne povleče moč konjička tako daleč, da bi mizo zopet postavili na stojala. Seveda, bojijo se
(Nadaljevanje na 6. str.)
delovno predsedstvo mladinske konference so sestavljali: Milan Bricelj, Anica Veselič in Marija
Določene so naloge sindikalne organizacije
septembra je bila usta- nizacij v industrijskih podjct-ina'na konferenca sindikata jih so razpravljali o širokem ,ndu_strije v naši občini. Na področju gospodarskega raz-onferenoi, ki so se je udele- voja.
1 člani IO sindikalnih orga- (Nadaljevanje na 3. str.)
mena, ki je padlo na naše bratsko ljudstvo. Se mogoče takrat, ko sedimo v suhi in topli sobi, spomnimo na tisoče ljudi, ki žive pod šotori in v strahu pričakujejo zime. Za pomoč sočloveku v nesreči je treba imeti razvito zgolj čustvo ljubezni do sočloveka. Tako kot priskočimo na pomoč stari ženici, ki ne more sama na avtobus, tako bi morali tudi sedaj nesebično priskočiti na pomoč ljudem, ki trpijo, ki si z lastnimi napori četudi nadčloveškimi — ne morejo uspešno in hitro
pomagati.
Z manjšim trudom večja proizvodnja
Za vsako kvalitetno in kvantiteno spremembo v našem gospodarsko ekonomskem doživljanju so v vsakem primeru potrebni za to določeni pogoji.
Tak primer je sedaj tudi v našem kolektivu, ko smo pričeli akcijo za pripravo prehoda na 42-urni delavnik. Pri realizaciji te akcije nam mora biti zlasti jasno in nenehno pred očmi, da je zboljšanje našega standarda mogoče samo pod enim geslom in sicer »s čim manjšim trudom ustvariti čim več dobrin, oziroma čim več blagovne proizvodnje«. Če izhajamo iz tega stališča, potem lahko ugotovimo, da imamo trenutno v Saturnusu precej ugodne pogoje, da o tem temeljito razmislimo in priprave za prehod na skrajšani delovnik temeljito izvedemo in pri tem dosežemo rezultate, ki jih taka akcija od nas zahteva.
Dejstvo je, da je fizično delo v naši tovarni na določeni višini in da iskanje rezerv v tej smeri ne bi rodilo zaželjenlh rezultatov, kljub temu, da pa tega momenta zlasti iz stališča boljše in strožje discipline ne gre zanemarjati.
Pri rekonstrukciji tovarne, kjer skušamo preiti iz obrtniškega ali polindustrijskega režima proizvodnje na industrijskega, se nam poraja veliko možnosti za odkrivanje rezerv v produktivnosti kakor tudi v sami organizaciji. Mislim, da bi ravno ta moment moral spremljati vse naše misli pri spremljanju te kakor tudi vseh ostalih akcij v tovarni.
Že pred nekaj leti smo na osnovi ugotovitve, da imamo v kolektivu pretežno žensko delovno silo, ki je poleg dela v tovarni precej obremenjena še izven tovarne, skraiišali delovni teden za 2 uri in sicer v soboto, ker je to našim ženam najbolj odgovarjalo. Iz ugotavljanja, ali je zaradi tega proizvodnja padla smo ugotovili, da temu ni bilo tako, temveč je produktivnost ostala na istem nivoju, tako da imamo gledano od te strani določeno prednost pred ostalimi kolektivi.
Seveda bi pa bilo napačno misliti, da bomo ta količinski prehod v novem delavniku lahko izvedli samo z nekim administrativnim delom. Podjetje se je v zadnjem obdobju razvilo v več organizacijskih enot, ki imajo že sedaj, še bolj pa bodo imele v prihodnosti popolnoma svoje specifičnosti oziroma svojo problematiko.
Ob prehodu na krajši delovni čas je posebno važno, da prispeva k uresničitvi tega ukrepa vsak posameznik. Razlika med sedanjim delovnim časom in predvidenim je veliko večja kot je bila ob prehodu na 46-umi delavnik.
Vse najrazličnejše probleme in druge činitelje, ki jih bo treba rešiti oziroma uporabiti v posameznih oddelkih in ekonomskih enotah morajo proučiti in jih odpravljati vsi prizadeti. Proizvodnja in problemi so tako različni, da ni mogoče določiti enotnega načina za celo podjetje. Zato je nujeo, da vse probleme in težave odpravljamo tam, kjer se pojavljajo.
Delo podkomisij v EE bo zanimivo in odgovorno. Poleg naštetih vprašanj se bodo morale podkomisije še posebno poglobiti v izkoriščanje zmogljivosti, v ekonomičnost poslovanja ter v način vzdrževanja. To so stvari, ki nam pokažejo ali smo dobri gospodarji in sposobni opravljati naloge, ki jih pred nas postavlja sodobni gospodarski razvoj doma in v svetu.
Za vzdrževanje strojev in drugih naprav v tovarni, nam skoraj vedno primanjkuje časa. O stalnem in planiranem vzdrževanju še ne moremo govoriti, ker nam prenapeti plani tega skorajda ne dopuščajo. Pravilno je, da sedaj najdemo čas za to opravilo.
Način dela ob skrajšanem delovnem času sl bodo morale izbrati ekonomske enote same. Ni namreč nujno, da bomo delali vsi po enem kopitu, kar je popolnoma razumljivo, če upoštevamo vse navedene in še druge činitelje, ki pogojujejo večjo proizvodnjo in produktivnost.	ZDRAVKO RAKUSCEK
Lastnosti in namen novega kuhalnika
Rentabilno in hitro segrevanje hrane je stalna težnja vsakega uporabnika kuhalnika. Pri segrevanju srednjih in večjih količin to dosežemo z obstoječimi kuhalniki. Pri segrevanju malih količin pa večji kuhalniki niso gospodarni in tudi ne tako hitri. Pri vsaki grelni plošči je potrebno, da se najprej segreje sama in posredno segreje posodo in jedi. Ker v vsakdanjem življenju pogosto nastopa potreba po hitrem segret ju majhnih količin hrane na različnih krajih, smo izdelali kuhalnik majhnega prenosnega tipa, ki združuje vse lastnosti dobrega kuhalnika. Je gospodaren, ker porabi malo energije za lastno segretje, je lahek in iz istih razlogov tudi hiter.
Pri uporabi posebej izdelanega lončka v zelo kratkem času prihranimo veliko energije. V tej posodi zavremo 3 del vode v 5 minutah, če sta kuhalnik in voda popolnoma hladna. Iz tega sledi, da za prvo segretje (ko je vse hladno) potrebujemo 1/24 KWh (ali 0.291 din pri ceni 7 din za 1 KWh) ali 1/40 KWk (ali 0.175 din) pri naslednjem segrevanju z že ogretim kuhalnikom. Tako nizkih stroškov z drugim večjim kuhalnikom praktično ni mogoče doseči, ker že potrebna toplota za lastno ogretje kuhalniške plošče dosega tudi deset in večkratne vrednosti.
Iz navedenega sledi, da je mesečni strošek pri uporabi kuhalnika s posebnim lončkom trikrat dnevno le približno 30 din ali 47 din pri dvojnem kuhanju.
Lastnosti kuhalnika so tako univerzalne, da ga lahko uporabimo za hitro segrevanje zajtrka — za posameznike (čaj, kava, mleko itd.), pdipravo otroških jedi — posebno za dojenčke, pripravo raznih čajev in pijač za bolnike, goste ipd. Skratka, koristi nam v vseh slučajih in ga lahko prenesemo do same postelje.
Če želimo npr. pri bolnem otroku imeti neprestano pripravljeno toplo pijačo daljšo dobo, celo noč, nam tudi v tem primeru pomaga s svojimi lastnostmi. Na prvi regulacijski stopnji (125 W) opravlja to delo 8 ur za 7 din ali za 21 din dnevno. Pri pripravi otroških obrokov hrane nam posebno koristi odlagališče.
Namen tega dela pa je dvojen:
1.	V primeru, da nam tri regulacijske stopnje ne zadoščajo pri pripravi nekaterih jedi, posodo delno odmaknemo iz plošče proti odlagališču in tako dosežemo vmesne intenzivnosti vretja.
2.	Po končanem kuhanju odstavimo posodo na odlagališče in na ta način za vročo posodo ne potrebujemo še posebnih podstavkov in podobnega.
ENGELBERT STOPAR
Proizvodnja v tiskarni se zboljšuje
Velikokrat smo govorili in se ukvarjali s problemom, kako rešiti vprašanje verniranja in lakiranja ter grundiranja pločevine v tiskarni. Vprašanje, kako vsaj delno zadušiti ozko grlo tiskarne, je bilo vedno med največjimi problemi za dosežek proizvodnih nalog v embalaži. Po velikih prizadevanjih odgovornih ljudi v podjetju smo uspeli v kratkem času delno rešiti težko stanje.
Natančno dne 8.7. 1963 so začeli obratovati v tiskarni nov lakirni stroj z vlagalnim aparatom, nova tunelska sušilnica ter stroj za avtomatično izlaganje. Vso to novo napravo smo dobavili od treh angleških podjetij: »STORDV«, »BELL«, »RAT-CLIFF«. Stroji se sinhronizirano ujemajo pri pogonu ali pri ustavljanju.
Zmogljivost celotne avtomatične linije je povprečno 3500 do 4000 plošč vernirane ali lakirane pločevine v eni uri. Lakirni stroj lakira plošče po celi površini. Uporabljamo lahko vse lake, potrebne za prehrambeno industrijo in za vse ostale predmete v embalaži. Ko bomo prejeli še nekatere dodatne dele za lakirni stroj, bomo lahko vemirali oziroma lakirali z vsemi potrebnimi izpusti, ki pridejo v poštev za izdelavo konzervnih škatel, ročk itd.
Znano je bilo, da smo zaradi napetega plana morali delati na starem lakirnem stroju in na modernem tiskarskem stroju vse dneve in noči ter tudi vse nedelje. Z obratovanjem novega lakirnega stroja se je stanje občutno izboljšalo, saj se je! v dveh mesecih začetnega obratovanja nove linije dvig-
nila produkcija za okoli 22 %. Novi lakirni stroj dela samo v dveh izmenah, poleg tega pa smo že v zadnjem času ukinili tudi nočno izmeno na starem lakirnem stroju. Vsekakor so nam prvi rezultati pokazali kako res velika nujnost je bila nabaviti novo linijo. Delo v tiskarni se je že kolikor toliko normaliziralo predvsem pri verniranju in lakiranju. Težave so še v tem, ker so dela za dograditev novega dela tiskarne v zadnji fazi. To nam kvari
kakovost izdelkov. Z dokončno dograditvijo in s strokovnim izpopolnjevanjem želimo doseči kakovost evropske ravni.
Kljub boljšemu položaju proizvodnje lakirane in vernirane pločevine je še vedno velika potreba po tiskani pločevini. Zato je velika želja BET, da bi nabavili še novo tiskarsko avtomatično linijo, da bi tudi v tej smeri naredili korak naprej.
MILAN KUNILO
Pogled na oddelek tiskarne
DELO JE TREBA KONTROLIRATI
	
	VAKUUMSKE PIPALKE - VARNOST PRI DELU
um m	že dalj časa uporabljajo delavke v stiskalnici OTP
	posebne vakuumske pipalke. Z uvedbo teh pripomoč-
mJk11	kov se je povečala delovna storilnost in kar je naj-
	važnejše, varnost pri delu je popolna. Do nesreče pride
	lahko res samo zaradi velike nepazljivosti ali zaradi
-Ar	dela brez tega pripomočka.
* '■ ? •	Do take nesreče, do kakršne je prišlo marca letos pri stiskalnici Mviller, ne more več priti. Ce bi pa pri-
s#-.< i	šlo, bi bil prav gotovo glavni vzrok v nepazljivosti.
	Uporabljanje takega delovnega pripomočka ni nika-
	kršen izum, je pa dokaz, da se je z uporabljanjem de-
pili	||P- -	lovnih sredstev mogoče obvarovati pred nesrečo.
	PETER MARN
rnmi IBr	
Brez dvoma je kontrolna zori na morebitne napake, če je ta vzrok slabi kvaliteti služba v vsaki tovarni nujno Razumljivo, nihče ne vidi izdelkov, nekomu bo treba potrebna in tovarne, ki že- rad, da se ga kontrolira, če nekaj dni zapored pripovedo-lijo delati uspešno, brez za- potem, ko se ga opozori na vati isto in ga opozarjati, nek-stojev in večjega izmeta, po- napake, le malo razmisli o do pa bo spet delal v redu lagajo tej službi kar največ- svojem delu in o pomenu in obljubljal, da bo vse pojo pozornost. Pri nas v »Sa- opozorila, sl bo moral pri- pravil, čim pa mu boste obr-turnusu« je sistematična znati, da ima kontrola morda nili hrbet bo spet delal po kontrola še zelo mlada in se le Prav- Sai končno kontrol- starem, proizvodnja bo spet zato razumljivo ne more po- na sl“žba P° obratih ni za- nekvalitetna in na račun kon-
hvaliti z večlimi usoehi iz *°> da bi hodila od ene do trole bodo Padale raznc Pri' tega časa odkar obstoja. Je dru*e delavke- J,h opazovala pombe o nekakem vmešava-pa na vsak način uspešna in in "a vfk "a*in Poskušala nju itd Poglavje zase so tu dl dobri rezultati se kažeio od najtl neko slabo stran pri zastareU nazori, ki so zal dne do dne	njihovem delu in jim potem prav čest primer po naših
to očitati. Ne, še daleč ne, obratih. Besede, češ da tako Največje težave povzroča- vendar vseeno pri marsikom delamo že vrsto let, lahko jo objektivni razlogi, to so prevladuje mišljenje, da je kaj hitro povzročijo padec slaba orodja in stroji. Seve- kontrola samo zato, da ga kakovosti proizvodnje. Res da tudi zastarela mišljenja »zafrkava«. Tako mišljenje pa je, potrošnik — laik gleda ne sodijo k modemi proiz- je napačno in utegne zelo naš proizvod z drugimi očmi vodnji in pa nekak prikrit škoditi tako odnosom med kot strokovnjak in ne vidi odpor vsakega, ki se ga opo- ljudmi, kot proizvodnji sami. vsake napake. Mar je s tem
Lahko se namreč zgodi, da rečeno, da pojdimo zdaj v neka delavka celo uro ali smeri potrošnikovega nezna-pa še več dela izmet, pa se nja In tega kar bo on videl? tega morda iz nepoučenosti Ne in še enkrat ne, slej ko ali pa malomarnosti niti ne prej se nam vsaka taka stvar zaveda, kontrola pa to opazi, lahko krepko maščuje in kje jo opozori na nepravilno de- naj potem iščemo krivca? Pr* lo, če je to vzrok Izmetu, nas vseh, ker smo dopuščali ali pa skupno s preddelav- tako delo, ki ne vodi nika-cem, ali mojstrom ugotovi mor. žal se to dogaja, vendar morebitno napako na stroju ne vedno po krivdi delavca ali orodju. Iz tega primera ali mojstra, ampak zaradi zaje jasno razvidno, da je kon- starelih in iztrošenih stroje* trola bila koristna, saj je re- in orodij, ki se iz kdo ** šila proizvodnjo velikega iz- kakšnega razloga nikakor fle meta, po drugi strani pa tudi zamenjajo. Morda je tenV1 delavko pred odgovornostjo krivo ravno tisto nezdrave zaradi slabega dela.	mišljenje češ, če je bilo de-
Nekdo si bo vsako opozori- bro do zdaj, bo pa še na" lo o slabi kvaliteti vzel k sr- prej. Vprašanje je samo koli' cu in poskušal izboljšati svo- ko časa bo to? je delo ali pa popraviti stroj,	JURE POLJŠAK
Podiramo staro in gradimo novo
Z dograditvijo prizidka k tiskarni, se je pojavilo tudi vprašanje strehe nad parnimi sušilnicami. Vsakdo, ki si je ogledoval dvignjeno streho, je šele videl v kako slabem stanju so leseni nosilci. Že pri dviganju strehe so nekateri nosilci popustili. Potrebno jih je bilo okrepiti, ker je grozila nevarnost, da se bo streha podrla že ob najmanjšem potresu ali zaradi visokega snega. Investicijska komisija se je morala odločiti ali naj streha ostane, ali naj se poruši in zgradi v istem sistemu, kot jo ima prizidek. Odločili smo se zgraditi novo streho in s tem zavarovati ljudi in stroje pred nesrečo. Ob tej priliki moram pripomniti, da je Ljubljana na potresnem območju in vsi naši statiki pri železobetonskih in drugih konstrukcijah upoštevajo predpise o gradnji na potresnem področju.
skladiščne prostore za menzo v kleti in sodobne sanitarije v vseh treh nadstropjih.
V pritličju se bo povečala orodna-remontna delavnica. V prvem nadstropju se bodo povečale elektrodelavnica in
Novo streho smo takoj začeli graditi, še predno so bili gotovi vsi načrti. Gradbena dela so zelo ovirala proizvodnjo, na drugi strani pa je proizvodnja v tiskarni zelo ovirala gradbena dela. Zaradi tega tečejo dela nekoliko počasneje, toda še pred nastopom jesenskih nalivov in dežja bo streha dokončana. Predračun stroškov znaša 24 milijonov dinarjev. Nova streha in tiskarna bosta podobni sodobnemu obratu. S tem pa z gradbenimi deli še nismo končali.
Investicijska komisija je obravnavala na zadnji seji še nadaljnjo zazidavo in predlaga DS v potrditev izgradnjo trinadstropnega prizidka in podaljšanje prizidka tiskarne za eno polje proti jugu. S tem 'bi dokončno zazidali ves prostor od stare orodjarne do bivše galvane. Za leto 1964/65 ostane samo še zazidava oz. povečanje skladišča bele pločevine, kar je zelo pereč problem, kajti sedanje skladišče ne odgovarja več niti po površini niti po funkcionalnosti veliko povečani proizvodnji in s tem povečani potrošnji pločevine. Vsakdo lahko vidi, da bale bele pločevine zlagamo povsod, kjer je le mogoče.
S trinadstropnim prizidkom bomo pridobili nove
prostori za tehnični oddelek embalaže.
Do izgradnje res precejšnja po izgradnji bodo vsi prizadeti zadovoljni.
JANEZ DEISINGER
prizidka bo stiska, toda
Prijetno le iz starega škiliti v novo
Določene so naloge sindikalne organizacije
(Nadaljevanje s 1. strani) Kot kažejo podatki, je ver-Referent in udeleženci so jetno glavni vzrok za to v v razpravi obdelali predvsem premalo preštudiranem pla-gibanje proizvodnje, pravilno niranju. Na neenakomerno Planiranje, gospodarjenje v gibanje vplivajo tudi zuna-Podjetjih, razvoj sistema de- nji vzroki. Planirano proiz-
ekonomičnosti je predvsem zvišanje materialnih stroškov, v nekaterih delovnih organizacijah pa so se znižale prodajne cene.
Sistem delitve dohodka in
litve dohodka, položaj in vodnjo so gospodarske orga- osebnih dohodkov se v zadalo kadrovskosocialnih služb, nizacije presegle za 3,7%. investicije, statute delovnih Drugi činitelji, ki kažejo na organizacij in problematiko 0 uvedbi 42-urnega delavnika.
Proizvodnja se je v celoti Zelo neenakomerno gibala.
dobro ali slabo gospodarjenje so ugodni — rentabilnost, pa tudi manj ugodni — ekonomičnost. Vzrok padcu
njih letih ni bistveno spreminjal, nekje je celo naza-dovak	PETER MARN
Na našo Vido ne smemo pozabiti
V mestu večkrat srečam tovariše in tovarišice — upokojence našega kolektiva. Zadnji čas so me vsi spraševali, zakaj pozabljamo na 31. avgust. Tudi mi v oddelkih se sprašujemo zakaj?
štirim znancem iz Saturnusa sem odgovorila kot sem vedela in znala. Nisem pa pozabila povedati, da je prostor gnusnega zločina tudi letos okrašen s šopki, venci in drugim cvetjem.
Stol, na katerem je neustruašeno Vida dočakala smrt, pokriva venec. Ovijajo ga besede SLAVA VIDI.
Tovarišice, ki so trpele pod fašističnim terorjem, ki so spremljale Vido v prezgodnjo smrt, ki so ji na zadnji poti morale držati špalir, niso zadovoljne.
želijo se vsaj enkrat na leto sestati s člani našega kolektiva. Skupaj z nami se želijo spomniti tega strašnega in nepozabnega dne.
Dosti mladih vas je, ki takrat še niste bili rojeni. Zato je razumljivo, da ne morete tako globoko občutiti tega strašnega udarca, želim vam reči le to: »Verjemite resničnim besedam tovarišev, ki so preživeli težke trenutke narodnoosvobodilne borbe.«
31. avgust naj bo svetel dan! Vsako leto ga počastimo s polurno prekinitvijo dela. Spomnimo se tovarišic in tovarišev, ki so za svobodo darovali več kot mi vsi.	ANGELA DOVGAN
POJASNILO K ČLANKU:
NA NAŠO VIDO NE SMEMO POZABITI
Menimo, da je članek tovarišice Dovganove zelo zanimiv in pomeni koristen predlog za ohranjevanje tradicij iz NOB. Da pa informacija ne bi bila enostranska, moramo povedati še to, da je CDS že lansko leto razpravljal o načinu proslavljanja dneva ustrelitve tovarišice Vide Pregare. Takrat je bilo sklenjeno, da bomo večje komemoracije organizirali vsakih pet let. Vsako leto pa se bomo spomnili 31. avgusta in dostojno počastili njen spomin. Prav tako bomo tudi ob Dnevu mrtvih organizirali komemoracijo na čast vsem žrtvam fašističnega terorja iz naše tovarne.
Za tak način počastitve spomina herojke Vide Pregare smo se odločili skupno z njenimi starši. Vsakdo pa je lahko videl, da smo tudi letos z venci in cvetjem okrasili njen spomenik.	UREDNIŠTVO
Testiranje svetlobne opreme in odobritveni znaki
moderno opremo za testiranje svetilnih teles lahko stalno Izboljšujemo kakovost naših izdelkov
Dandanes kontrolirajo svetlobno opremo vozil v javnem prometu skoraj v vseh državah, kjer imajo razvito motorizacijo. V teh državah skrbe za to pooblaščene državne ustanove in upravni organi. V mnogih državah je dovoljeno uporabljati le svetlobno opremo, ki je bila redno pregledana in potrjena, to je odobrena. Odobrena svetilka ali žaromet dobi znak kakovosti oziroma odobritve, ki mora biti neizbrisno vtisnjen na vidnem mestu. Ker se .predpisi za kontrolo svetlobne opreme v raznih državah še močno razlikujejo med seboj, je mednarodna organizacija za razsvetljavo motornih vozil začela z izdelavo enotnega postopka testiranja, določanja kakovosti in zahtev za sve-
tlobno opremo. Precej teh predpisov je že dokončanih in zelo olajšujejo mednarodno trgovino ter izmenjavo dobrin. Vsaka država lahko pristopi k tem mednarodnim sporazumom in jih ratificira. Po ratifikaciji podeli generalni sekretar organizacije Združenih narodov državi pristopnici naslednjo prosto karakteristično številko. Ta številka je v krogu skupaj z veliko črko »E« in predstavlja znak kakovosti, številke pod krogom pa označujejo certifikat, s katerim je pooblaščeni laboratorij za testiranje svetlobne opreme po mednarodnih predpisih izdal dovoljenje za uporabo.
Tako pomeni El... Zah. Nemčija; E 2 ... Francija; E 3 ... Italija; E 4 ... Holandija; E 5 ... švedska; E 7
... Madžarska; E 8 ... čeho-slovaška...
Tudi Jugoslavija je ratificirala sporazum o enotnih pogojih za testiranje svetlobne opreme ter dobila številko »E 10«.
Ob ratifikaciji omenjenega sporazuma pa je sekretariat Zveznega izvršnega sveta za industrijo dne 18. 4.1962 proglasil svetlobni laboratorij AE v Saturnusu za pooblaščeni laboratorij za testiranje svetlobne opreme na področju SFRJ.
Vsaka država podpisnica enega ali več omenjenih sporazumov mora skrbeti, da je njena proizvodnja svetlobne opreme v skladu s sprejetimi pogoji, standardi in predpisi mednarodne organizacije za razsvetljavo motornih vozil. SANDI SEKIRNIK
Velika uporabnost naših svetilk Disciplina in izboljšave - 42 urni delavnik
Na zadnjem sejmu motorjev in motornih vozil v Ljubljani smo v okviru CIS-ovega izložbenega prostora razstavili veliko naših izdelkov za opremo motornih vozil. Da ne bi naštevali posamezne proizvode, ki jih imamo v raznih variantah že veliko število, si raje poglejmo, kaj so na tem mestu pokazali naši najvidnejši proizvajalci karoserij.
Predvsem je treba pohvaliti Avtomontažo iz Ljubljane, ki je s svojo skupino projektantov uspela izdelati na 6 ci-lindrskem TAM-u okusno, arhitektonsko dovršeno karoserijo, ki so jo na domiselen način izpopolnili z našimi izdelki.
Delavski svet EE OTP je na svoji izredni seji zadolžil posebno komisijo z nalogo, da pripravi predloge za izboljšave, ki bi omogočile prehod s 46 urnega na 42 umi delavnik. Te predloge bo centralna komisija uredila ter izdala ustrezna navodila, tako da bo mogoče s 1. novembrom uvesti poizkusno obratovanje s skrajšanim delovnim časom. Po izkušnjah poizkusnega obratovanja pa bo cela tovarna prešla na 42 umi delavnik v začetku leta 1964.
Naš žaromet 0 170 z okrasnim obročem se sklada v celoto s pozicijsko svetilko 0 85 z belo plastiko in meglenko. Zelo efektno deluje v zadnjem delu tega vozila vgrajena horizontalna svetilka v posameznih elementih — amber in rdeča! Tudi montaža odbojnega stekla (mačje oko) na boku vozila poleg estetskega videza deluje tudi koristno z ozirom na položaj vozila na cesti.
Avtobus »11. Oktomvrija« iz Skopja na FAP-ovi karoseriji — preseneča z moderno linijo čelne strani, kjer se posrečeno ujemajo v celoto žarometi 0 170. Zadnjo stran pa poživljajo svetilke 0 85 v rdeči, amber in zeleni barvi v posameznih elementih.
Naloga, ki je bila postavljena pred komisijo in jo je morala rešiti v razmeroma kratkem času, ni ravno lahka, ker je bilo treba predvideti vse potrebno, da bi kljub skrajšanemu delovnemu času obdržali ali celo zvišali produktivnost. Posebno je bilo treba paziti tudi na to, da se ne bi znižali dohodki zaposlenih, ker bi s tem znižali življenjsko raven.
Med ukrepi, ki jih bomo morali izvesti je na prvem mestu izboljšanje delovne discipline, zmanjševanje nepotrebnih delovnih nezgod in s tem izpada od dela zaradi bolniškega staleza, zmanjševanje izmeta, čim manjše izgube časa pri predaji izmen in podobno.
Komisija je ugotovila, da povzročajo orodja, ki niso izdelana in prirejena za veliko serijsko proizvodnjo veliko zastoja in zmanjšujejo, zaradi pogostih okvar, izkoriščanje strojev. Po približni cenitvi je približno 50 % orodij potrebnih temeljite predelave ali pa izdelave popolnoma novih orodij, če bi v oddelku stiskalnice imeli vsa orodja dobro izdelana, bi lahko brez težav naredili toliko. da bi morali v vseh ostalih oddelkih naše EE reševati ozka grla. Res je, da
so naše stiskalnice že precej izrabljene, vendar niso glavni razlog za okvare orodij, temveč se vzrok največkrat skriva v provizorično izdelanem orodju. Če bi imeli boljša orodja, ki bi brez remonta vzdržala nekaj sto tisoč odrezkov, bi ne bilo večnega prestavljanja orodja in preobremenjevanja remontne orodjarne.
Poleg izboljšanja kakovosti orodij pa moramo samo urediti še čim boljše izkoriščanje strojev. Postaviti si moramo terminski načrt, uvesti 3. izmeno povsod, kjer se bodo pokazala ozka grla, specializirati delovno silo za posamezne stroje in vrste dela, uvesti delo po standard-
nih časih, intenzivno delati na zmanjšanju izmeta, zagotoviti dober material za predelavo, nabaviti potrebne nove stroje, povečati število zaposlenih do polne zasedenosti vseh delovnih mest, izboljšati sistem obračunavanja delovnih nalogov in s tem doseči boljšo in hitrejšo kontrolo nad nepravilnostmi, zaostriti kriterije za prevzem polizdelkov od zunanjih dobaviteljev kakor tudi prevzem izdelkov med samimi oddelki, s študijem tehnoloških postopkov odstraniti vse ovire za večjo storilnost in še vrsto drugih ukrepov.
JANEZ HERZOG
Velike drobnarije
Vsakdanja pot v službo pešca, kolesarja ali voznika motornega vozila, ki je zaposlen v moščanskem podjetju Ob železnici 16 ali na kratko v »Saturnusu«, te popelje mimo vratarja na tovarniško dvorišče. Nič posebnega, saj se v vsako podjetje pride taio. Pa vendar je v Saturnusu nekaj povsem posebnega. Tisti, ki mirno hodijo in se vozijo, so verjetno že opazili, da je na vratarnici pod-
Pri vhodu
Avtobus 11. Oktomvrija iz Skopja
Naše svetilke na Fiatu 600-D
si je pridobila tudi mednarodno priznanje avstrijskega svetlobnega laboratorija.
Da se dajo naši izdelki uporabiti na vseh vozilih, nam priča tudi montaža žarometa 0 130 na traktorjih Industrije motorjev in traktorjev iz Rakovice ali pa na delovnih strojih — viličarjih Indosa.
jetja samo tri leta nameščen opozorilni svetlobni znak z dobrim namenom, opozoriti predvsem voznike, da je na industrijskem tiru vlak, ali bo pravkar privozil. Toda ta znak ne služi namenu, kajti nihče se ga ne usmili in ne poskrbi, da bi se tudi on vključil v delovni mehanizem podjetja. Zato ima sicer vse pogoje, ker visi iz njega še meter in pol priključenega kabla. Na žalost pa je komaj 50 metrov od tega znaka nameščen še drugi, prav tak svetlobni znak, ki ga je zob časa že spodje-del, tako da se je nagnil in prav tako ne služi namenu.
Pa še nekaj. Pričujoča slika nam dokazuje, da bi le težko našli že v zdčetku tega sestavka navedeno hišno številko 16. Zakaj, odgovarja in pojasnjuje objavljena slika.
Tudi TAM Maribor je s prehodom na montažo kombinirane zadnje horizontalne svetilke na vseh svojih vozilih pokazal, da so z vgraditvijo le svetilke poleg kakovosti pridobili na estetskem videzu zadnjega dela svojih vozil, kabino pa poživlja bočna amber svetilka.
Zadnja kombinirana svetilka
IMV Novo mesto je na zadovoljstvo svojih potrošnikov prav tako napravil spremembo na svojem vozilu ter vgradil vertikalno svetilko v vozilo »kombi« in požel veliko priznanje avstrijskih kupcev, kamor izvaža ta vozila. Svetilka
Veliko se bo dalo še narediti, ko bomo razpolagali z novimi proizvodi kot so dvojni žaromet 0 136, nova horizontalna svetilka za Fiat 1300, pravokotne meglenke itd. Večjim karoserijskim tovarnam primanjkujejo za opremo svoijh vozil svetilke za osvetlitev tablice, nove stropne svetilke In še veliko drugih proizvodov, ki se dnevno pojavljajo v svetu.
Da bomo vse to lahko nudili našim kupcem, nas čaka še veliko dela, ki ga bo moral opraviti razvojni oddelek.
JANEZ MATUL
JURIJ VABSEK
Na dvorišču
Letos in drugo leto 20 stanovanj
članek, ki ga objavljamo danes naj da članom kolektiva jasno sliko, kako je z nakupom stanovanj, kakšna stanovanja bodo na razpolago in kako bo z razdelitvijo. Kakor vsako leto je tudi v letošnjem letu naše podjetje sklenilo kupno pogodbo s stanovanjskim skladom občine Ljubljana-Moste-Polje za nakup 20 stanovanj, ki bodo dograjena v letu 1963-64. Vsem je znano, da je naše podjetje odpovedalo kupno Pogodbo iz leta 1962 z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani, za stanovanja v Jarški ulici, ker ni imelo dovolj sredstev za plačilo, saj bi bilo potrebno Plačati ves denar pred vselitvijo v stanovanja. Po sklepu CDS se je naše podjetje odločilo za nakup stanovanj
na razpis Stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Moste-Polje. Za ta način smo se odločili zaradi dokaj ugodnejših pogojev, kajti stanovanjski sklad zahteva le 50 odst. sredstev, zaradi česar je bilo mogoče kupiti več stanovanj. Ostalih 50 % vrednosti stanovanj kreditira stanovanjski sklad v obliki posojila. Za odplačevanje tega posojila pa so dani precej ugodni pogoji, saj znaša obrestna mera le 2 % za dobo 8 let. Tako je potekal letošnji nakup stanovanj.
Kritično pa se moramo dotakniti izbire stanovanj. Med kupljenimi stanovanjskimi enotami pogrešamo več manjših cenejše izvedbe. Do te pomanjkljivosti je prišlo, ker naše podjetje ni pravo-
časno prijavilo svojih potreb stanovanjskemu skladu. Zaradi tega predlagamo, da v bodoče skrb za udeležbo na razpisih prenesemo v delokrog stanovanjske komisije, ker ta najbolj pozna stanovanjsko problematiko in jasno na podlagi tega tudi potrebe po številu in velikosti stanovanj. Predlagamo CDS podjetja, da o tem predlogu razpravlja in zavzame ustrezni sklep.
Po sklenjeni kupni pogodbi v letošnjem letu je podjetje Saturnus kupilo od Stanovanjskega sklada občine Ljubljana-Moste-Polje 20 stanovanj. So predvsem na Kodeljevem, po eno stanovanje pa smo kupili v Pokopališki ulici in ob Zeleni jami — glej razpredelnico.
rialno šibki prosilci pa bodo samoprispevka oproščeni. O višini samoprispevka in o oprostitvi bo razpravljal CDS podjetja in dal svojo soglasnost. Ta sredstva se bodo kot doslej tudi v bodoče razdelila med prosilce za dodelitev posojila, ki gradijo stanovanja ali stanovanjske hiše v lastni režiji. Zato naj ne bo nikomur težko položiti zahtevanega samoprispevka, saj bo pomagal s tem rešiti stanovanjsko vprašanje svojega delovnega tovariša.
Samoprispevek se bo vračal s tem, ko bo stanovalec plačeval polovično najemnino do popolnega vračila. Stanovanjske enote, ki so zajete v objavljenem pregledu bomo razdelili med prosilce že letos, ne glede na to kdaj bodo stanovanja zgrajena. Vsakdo bo že naprej lahko predvidel, da bo moral plačevati samoprispevek, kajti stanovanja bomo dali v uporabo le ob urejenih obveznostih prosilca.
STANOVANJSKA
KOMISIJA
Na pripombe in pritožbe ni odziva
V zadnjem obdobju ni bilo seje organov delavskega samoupravljanja ali pa sestanka kolektiva, kjer ne bi omenjali obratne menze.
Vse pripombe pa ne najdejo pravega mesta pri od-
PREGLED KUPLJENIH STANOVANJ TOVARNE SATURNUS ZA LETO 1963 in 1964 govornih delavcih v obratni menzi. Pri tem se ne želim
Ulica	Velikost	število stanovanj	Kvadratura KT , , . . ,	. Nadstropje stanovanja		Cena	Rok vselitve
Kajuhova stanovanja	2	47,91 m2	11. nadstropje IV. nadstropje	4.490.000 4.310.000	december 1963
Kajuhova dvosobno	3	47j91 m2	pritličje pritličje II. nadstropje	4,310.000 4.310.000 4.490.000	december 1963 december 1963 december 1963
Moškričeva dvosobno	2	63,43 m2	ITI. nadstropje IV. nadstropje	5,400.000 5,400.000	december 1963
Moškričeva dvosobno	2	51,30 m2	pritličje pritličje	4,500.000 4,500.000	avgust 1964
Moškričeva ^no	3	57,74 m2	III. nadstropje III. nadstropje 11. nadstropje	4,864.000 4,864.000 4,864.000	december 1963
Kajuhova dvosobno	4	50,72 m2	pritličje III.	nadstropje IV.	nadstropje pritličje	4,180.000 4,180.000 4,180.000 4,180.000	december 1964
,,	enosobno Moškričeva dyosobno	1 2	34,14 m2 pritličje 50,72 m2 pritličje		2.300.000 3.700.000	september 1963
Pokopališkatrosobno	1	67,70 m2	II. nadstropje	5.400.000	maj 1964
Povšclova trosobno	1	57,74 m2	II. nadstropje	4,864.000	avgust 1964
Skupaj :	20			89,336.000	
Skice in ostale podatke dobite pri stanovanjski komisiji.
Najtežje delo pa čaka se-stanovanjsko komisijo, Y bo morala stanovanja raz-c*ltl med prosilce. Težave ?e kažejo predvsem v tem, cr je treba teh 20 stanovanj adeliti med 180 prosilcev. Poštevati Je treba najrazllč-rJcše činitelje. Vendar mo-anio povedati, da bomo stanovanja razdelili v glavnem Prosilcem, ki predstavljajo a podjetje strokovne moči ,* Prosilcem, ki živijo v tež-socialnih prilikah. V ta anten stanovanjska komiki* Vse ProsiIee ponovno kotira, da bi sl tako ustva-a jasno sliko o dejanskih k at e*5i>h po stanovanjih. Ne-s. terc prošnje so že precej d ®re in se je lahko zgodilo, so se pogoji prosilcev že pPreinenill. Po zaključenem e8ledovanju in ogledu sta-
novanj prosilcev bo komisija izdelala dokončen predlog za razdelitev. Ta predlog bomo dali v razpravo Centralnemu delavskemu svetu podjetja, ki bo dokončno sklepal o predlogu.
Kot že pri prejšnjih delitvah, tako bomo tudi pri letošnji delitvi uvedli samoprispevek prosilca. Ta prispevek
bo znašal od približno 200.000 do 350.000 din, kar bo odvisno od velikosti stanovanja. Pri določanju višine samoprispevka bomo upoštevali tudi finančno stanje prosilca, ki ni pri vsakem enako. Višji samoprispevek prosilca bo vsekakor imel za posledico več možnosti pri dodelitvi stanovanja. Matc-
Izum za fičke
Zahvaljujoč izumu Vinka Pevcina, predmetnega učitc-1 ja za tehnični pouk na osnovni šoli »F. Vrunča« v Celju, si je kakih 100 lastnikov fičkov iz Celja prihranilo izdatke za hotelsko sobo ali šotor za počitnice. V svojih vozilih ::o enostavno prc klopih prednja sedeža in s tem pridobili dovolj prostorno ležišče, dolgo 2 metra.
Izum V. Pevcina je poseben mehanizem, ki ga je
treba vgraditi v spodnje ogrodje prednjih sedežev. Stroški so zares minimalni — vsega približno 3000 dinarjev. Toliko sta namreč veljala mehanizem in vgraditev v ključavničarskem obratu v Zidanškovi ulici, katerega vodja je bil do pred meseci V. Pevci n. če bi izumljeni mehanizem kako podjetje izdelovalo serijsko, bi stroški lahko bili še dokaj nižji.	DELO
spuščati v analizo kalorične vrednosti toplega obroka in kosila, temveč želim nekaj reči o sendvičih, ki jih poleg ostalega prodajamo našim članom kolektiva in na katerih kakovost je bilo že dovolj pikrih pripomb.
Večkrat jemo take ...
Zelo se jezimo in včasih celo ...
Cena sendviča za člana kolektiva sicer na videz ni visoka, saj ga lahko sleherni član kolektiva kupi za 30 dinarjev. Poleg tega pa gre iz skupnih sredstev k vsakemu prodanemu sendviču še 10 dinarjev, torej je dejanska cena sendviča 40 dinarjev. In kakšen je ta naš sendvič? Nemalokrat se zgodi, da mu sploh ne moremo reči sendvič z ozirom na kakovost. Tako je bilo tudi v zadnjem času, ko so se člani kolektiva opravičeno vpraševali, ali je ta sendvič vreden 40 dinarjev. V primeru, ki ga orne n jam, je bilo poleg žemlje 1,5 dkg salame in sira. Salama stanc 750 din kg. Torej bi bila skupna vrednost sedvlča največ 21 dinarjev in kje je sedaj razlika do 40 dinarjev. Ali je to namerno narejeno, ali pa iz malomarnosti, je težko reči. Vsekakor pa ni v redu, ter naj bo zaposlenim v menzi opomin, da se tako ne sme poslovati in omalovaževati člane kolektiva, ki so sprejeli sklep o dotiranju obratne menze, da bi bili kar najbolje postreženi.
I
JOŽE EINSPILER
Organi samoupravljanja sporočajo
CENTRALNI DELAVSKI SVET:
•	je obravnaval predlog plana proizvodnje za 1. 1964. Priporočil je članom kolektiva, da naj o njem razpravljajo na sestankih ekonomskih enot in oddelkov. Po končani razpravi je treba osnutek plana ponovno pregledati in ga predlagati centralnemu delavskemu svetu, ki ga bo nato sprejel;
® za nakup stanovanj bomo namenili 89,336.000 dinarjev. Polovico vsote bomo vplačali do konca leta 1964, ostalo pa v naslednjih osmih letih;
•	tovariš Trampuš Boris in tovarišica Sojer Minka samostojno rešujeta stanovanjska vprašanja. Kot pomoč se jima odobri posojilo. Tovariš Trampuš dobi 500.000 dinarjev, tovarišica Sojer pa 300.000 dinarjev posojila;
•	z graditvijo tiskarne naj se nadaljuje. Tiskarna se bo podaljšala še za dve polji. Zato je potrebo 29 milijonov 700.466 dinarjev, ki jih je centralni delavski svet odobril;
•	naš kolektiv bo iz skladov vplačal 6 milijonov dinarjev ljudskega posojila, ki je namenjeno obnovi Skopja;
S priporočil je, da naj bi vsi člani našega kolektiva vplačali ljudsko posojilo.
UPRAVNI ODBOR PODJETJA:
0 kadrovski sektor bo takoj naredil analizo, koliko nam manjka delovne sile. Delovno silo, ki nam manjka, moramo takoj nadoknaditi z novo;
» čimprej je treba ugotoviti, zakaj nam primanjkuje kositemega traku;
e več članov kolektiva si bo šlo v inozemstvo ogledat različne sejme in razstave;
® imenoval je komisijo za pripravo na skrajšanje delovnega časa. Sestavljajo jo: Zdravko Rapušček — predsednik, Janko Jakše, ing. Lovro Verčko, Ing. Zvone Gogala, Vekoslav Bregant, Vlado Drnovšek, Janez Smrajc, Silvo Lavrič in Janez Ošaben. Analizo, ki je potrebna za prehod na krajši delavnik, mora komisija narediti mesec dni po ustanovitvi;
» pooblastil je kadrovski sektor, da naj takoj začne organizirati inventurne komisije.
Mladinska konferenca
(Nadaljevanje s 1. str.)
odgovornih ljudi ln UO menze in pa vseh nas, ki jemo v tej menzi in ne dovolimo, da bi nam med malico dvigali prah ali pa celo poslali žogico v krožnik. Ali se vam ne zdi, da bi se ob tako vztrajnem in neodgovornem obnašanju naših namiznoteni-1 ških asov le našel nekdo, ki bi to vprašanje sprožil v naši upravi ali pred organi samoupravljanja ali pa	pred
sind. organizacijo. Skratka tam, kjer se ta vprašanja
rešujejo. Mogoče bi ta	»ova-	...... ..................... ......
duh« bil človek, ki je	za to vsl tisti’ ki P° Padalih hra- tovarniški komite ZMS in
zadolžen, vendar je zaradi tlimo dokumentacijo in arhiv nov izvršni odbor družine vseh drugih skrbi to	»pre-
zrl«.
Slavko Vrzel — IO sindikalne podružnice
organizacij, ne čutimo po- PZS. S pravico pričakujemo, trebe po primernejšem mestu da bosta bolj energično se-ki bi bilo dostopno vsem, ki gla po teh in podobnih vpra-Mar pri nas mladina ne imajo opravka s to doku- šanjih. Vsi ostali pa naj bi
s konkretnimi predlogi pomagali pri reševanju in iskanju metod, da se čimveč
čuti potrebe po primernih mentacijo. klubskih prostorih, kjer bi
lahko med odmorom in po O teh in podobnih vpraša-delu segla po dnevnem čašo- njih smo na letni konferen- mladine vključi v to delo. pisju, revijah, šahu ali se ka- ci zelo malo razpravljali ali ko drugače razvedrila. Mar pa sploh nič. Izvolili smo si
MILAN DRAKULIC
Pomagali bomo
24. septembra smo imeli v obrokih, naši tovarni referendum. Odlo- Osebne dohodke, ki jih bočiti smo se morali ali spre j- mo prispevali, bomo nadokna-memo priporočilo C DS, da dili z dodatnim delom, tako naj vsakdo prispeva del svojih da nam dejanska življenjska dohodkov za ljudsko posojilo raven ne bo padla. Način na-in s tem pomaga Skopju. Na doknajanja bodo. skupno do-ses tankih oddelkov in ek o- ločili vodstveni in samo-nomskih enot smo sprejeli to upravni organi, priporočilo in se obvezali pri- Po svojih močeh bomo prispevati vsak najmanj 20 % spevali za obnovo Skopja, sebnih dohodkov. Denar bo- istočasno pa bomo dvigali mo vplačali v petih mesečnih produktivnost.
Razmislimo o zdravi prehrani
»Prehrana je vir zdravja« — take in podobne parole slišimo vsak dan, pri tem pa niti malo ne pomislimo — kako, zakaj in kdaj?
Tako jemo, kadar nas je pač volja in kar hočemo, oziroma kar imamo. Če pa pogledamo malo pobližc, pa je že dovolj, če se ustavimo pri našem zajtrku. Iz povpraševanj in razgovorov vem, da nas večina ne zajtrkuje.
Ob 9. uri potem malicamo izdaten obrok enolončnice, nato opoldan po delu nekaj skuhamo in seveda — tako pravimo — za večerjo imamo čas in jo pripravimo najobilnejšo.
Tako pa ni prav. Zjutraj gremo na delo s praznim želodcem, ko bi naš organizem potreboval pač največ energije, da bi lahko pošteno zastavili delo. Do malice opravimo že malone polovico dela in pri tem krepko načnemo notranje rezerve. 700 kalorij ob malici tudi ni mnogo in tako se do konca delovnega časa še bolj izčrpavamo. Popoldan pa organizmu nadoknadimo energijo in zvečer za v posteljo se pošteno najemo.
Naš jedilni list pa bi morali krepko obrniti.
Naš organizem je preko noči porabil energijo prejšnjega dne, zato mu jo moramo zjutraj krepko nadomestiti. Torej
Okna v Saturnusu so čistejša kot v Lucasu
Naj vam najprej povem, da je Lucas ime podjetja, s katerim sodelujemo že četrto leto. Lucas je podjetje v Angliji in proizvaja žaromete. Kar je napisano v naslovu pa je povedal predstavnik tega podjetja g. SPENCER.
G. Spencer povejte nam, »Ko sem prvič prišel k razlik, usklajujem z določc-kakšne vtise ste dobili ob vam, sem delal v majhnem nimi merami. Točnost mer-letošnjem četrtem obisku? laboratoriju. Okna so bila jenja je še posebno važna,
ker je vaš laboratorij pristojen za preizkušanje žarometov in za podeljevanje znaka E. Znak E predstavlja določeno kakovost, ki je priznana v Evropi.«
Povejte, prosim, nekaj misli o naših žarometih?
»Najprej vam moram povedati, da sc svetilnost vaših žarometov močno izboljšuje. Prav gotovo je svetilnost odvisna od konstrukcije, torej se tudi konstrukcija stalno izboljšuje. Od ravnih in neobdelanih šip ste prešli na ovalne. S tem ste dosegli, da svetlobo razporejate po vaši želji in po potrebah, ki sc pojavljajo pri posameznih vrstah. Refleksni žarilci so kakovostni«.
V prostem času ste opra-majhna, skozi je prišlo le vil; več izletov. Kje vam je malo svetlobe. Novi prostori bj[0 najbolj všeč? so večji in lepši. Od obiska »Na izlete sent hodil sku-do obiska je tovarna večja! paj z znanci iz Saturnusa. Imam vtis, da vaše podjetje Najbolj mi je bilo všeč na zelo dobro dela. Ja, in hrana Krvavcu. Zelo prijetna je je iz leta v leto boljša in več vožnja z žičnico.« je je. Sicer pa napišite le ti- Vas je bilo na žičnici kaj sto, kar je dobro!«	strah?
In kaj ste slabega opazili? Ne, bolj neprijetno mi je »Torej slabega nič. Le to v letalu«.
Razgovor z gospodom Spencerjem je bil prijeten
naj bi bil v naši prehrani najpomemb nejši obrok zajtrk, pa čeprav bi mo raii zaradi tega morda malo preje vsta ti. Vsekakor se nam bo to obrestovalo Tak zajtrk naj bi vseboval beljakovine (meso, mleko ali sir), nekaj ogljikovih hidratov, ki jih dobimo s sladkorjem in kruhom ter nekaj tolšč. Vsekakor naj bi bil to obilen obrok ne samo po velikosti, ampak tudi po kakovosti. Nato bi bila organizmu še prav tako potrebna malica v sedanjem sestavu. Doma je lahko tudi malo kasneje — zmerno kosilo in zvečer lahka večerja. Zadostovala bi taka kot je tedaj naš zajtrk — če ga sploh kaj je.
Vem, da je težko spremeniti v jedilniku toliko vkoreninjeno navado in sem prepričana, da se boste prva dva dni čudno počutili, da res ne boste mogli pojesti veliko, pa vendar poizkusite vztrajati in čez mesec dni boste popolnoma lahko zajtrkovali. Pa tudi nič dražja ni taka prehrana, saj kar bi sicer pojedli zvečer — boste ob spremenjenem jedilniku zjutraj.
Le tako bo manj slabosti in omedlevic dopoldan — saj izvirajo le od pomanjkanja kalorij in počutili se bomo dosti bolje.
MAJDA GORŠE
mi ni všeč, da imate prenatrpane oddelke. Pri nas se material vse hitreje giblje
Kako vam je všeč naše morje?
»Je zelo lepo, toplo in mir-
(v Lucasu imajo skladišča, no. Tovariš Sekirnik sicer ki so enako velika, kot je pravi, da takrat, ko smo bi-naš OTP op. p.).«	li mi tam, ni bilo mirno.«
Kaj pa okolica tovarne?	Ste poročeni?
»Malce tuje mi je, da pred »Da.« tovarno ne vidim gneče av- Kaj boste najprej povedali tomobilov. Pri nas je nam- ženi in otrokom o naši dr-reč velika stiska za parkir- .žavi?
ne prostore. Zelo rad pa po- »Kmalu bomo šli v Jugo-gledant skozi okno, ker vse slavijo na dopust. Tam so naokrog vidim zelenje in ži- dobri ljudje in narava je ze-vo pisano naravo, okoliške lo lepa. Imajo tudi dobro hribe z gorami v ozadju. Do- hrano in izvrstno kapljico." ma sem za ta užitek prikraj- Bi me mogoče vi radi kaj šan.«	vprašali?
Kaj delate takrat, kadar ”Ja- Kaj mislite o Angle-ne gledate skozi okno?	žih' ,ki so bili pred menoj
»Takrat sem v laboratori- tukaj?« ju, kjer pregledujem napra- Ostali so nam v lepem ve. Kontroliram točnost mer- spominu, jenja in jih, če prihaja do	PETER MARN
Idila dopusta - Idila dopusta - Idila dopusta - Idila dopusta
Nisem pesnik — duhoviti, da bi mogel vse spesniti kot je treba — zato vam, pišem pač tako — kot znam. Tudi letos sva sklenila z ženo, preživeti naš dopust, da bi v Lošinju zabila, kar pritrgala sva si od ust. Vsako leto več' zadrega, v našem domu je seveda. Receptor naš ima skrbi, da ljudi razporedi.
Vsakih sedem dni je izmena, v domu menjajo se imena, eni so morja že siti, drugi gredo se soliti.
Zgodaj zjutraj SAP se odpravi, s skupino delavskih družin — vsi namenjeni v Lošinj — kmalu se na Rabcu ustavi.
Cres se vidi že v daljavi, vedno bližje smo — trajekt za nam' je že — a glej defekt, kar sredi ceste nas ustavi.
Glej ga šmenta, kaj bo zdaj? ne moreš ne naprej in ne nazaj! Al' naš šofer je fant od fare, ga ta nezgoda ne potare, le ur’ce pol je sam’ minilo. Popravil avto je za silo tn spet naprej smo zadrveli, ter srečno na naš cilj prispeli. Konec dolge je poti, vsak k upravniku hiti, da mu sobico pokaže in kje prideš prej do plaže.
Ena ura je že mimo, ko za mizami sedimo.
Juha pride — dolgo nič.
Ur’ce pol je že minilo, da na mizi je kosilo.
Zrezek velik kot pokrov, z njim se mučiš, da s’ gotov.
Al’ servirka — pa bon ton, »bejžte« pravi — ne pardon. Vino pristno — hrana prima, kaj še hočeš da bo rima.
Po kosilu brž na plažo, vsak ima pri sebi mažo.
WC edina je kabina — kaj češ, ko pa plaža druge nima.
Ko po plaži se razgledaš, in z očmi po ženskah begaš, vidiš suhe in debele.
Sebi lepe so se zdele, le z brisačo okrog telesa, kakšna naj bo to noblesa?
Ko večerja je že mimo, vsi pred domom posedimo, v klubu gramofon zavija, vsak po svoje ga navija,
Naj bo staro al’ pa mlado, vse ti lučke liže rado.
Ko se dan od sonca loči, vsak po svoje si določi, kaj bo storil, da bo prav, da bo jutri čil in zdrav.
Z ženo rekla sva magar, greva en večer v bar.
Eno ur’co sva sedela in že »bara« dosl’ imela, kajti vince je po petsto, čaša piva pa kar dvesto. Postelje so kar primerne, če bi bile malo daljše, al’ pa moje noge krajše.
Ce bi ved’le rojstne vile, bi me s krajšimi rodile.
In še nekaj vam povem, kdaj se obrne sosed vem, ker zaškriplje špampet tko, da te v ušesih zaboli, če zaspan si najbolj zate, da v ušesa deneš vate.
Vsaka stvar na svetu mine, zato naj se tudi pesem ta, s tole kitico konča.
Mladi Amerikanci so si z zanimanjem ogledali našo tovarno
Dne 31. 8. 1963 nas je obiskala petčlanska delegacija podmladkarjev ameriškega Rdečega križa, ki so bili pri nas kot gostje RK socialistične republike Slovenije. V tovarno Saturnus so prišli z željo, spoznati naš kolektiv ter se seznaniti z delom in življenjem mladine oziroma ženske delovne sile.
se tudi zanimali za krog odjemalcev naših proizvodov in če preko mesne industrije pošiljamo naše proizvode tudi v ZDA.
Ker so bili pri nas v času, ko Saturnus z ozirom na sezonski značaj proizvodnje v obratu Zalog zaposluje precejšnje število študentov, je
Rrva pot v naši tovarni jih vodila v obrat Zalog. Tu So si gostje ogledali proiz-v°dnjo, delo na avtomatskih ^bijah in vse podrobnosti v *Vczi s proizvodnjo kon-*ervne embalaže. Gostje so
bila glavna tema razprave, pod kakšnimi pogoji sprejemamo mlado delovno silo oziroma dijake, ki še niso dopolnili šestnajst let.
Gostom iz Amerike je bilo predvsem všeč to, da imamo v obratu Zalog red in čisto-
čo ter da je to preseglo vsa njihova pričakovanja.
Iz obrata Zalog so se vrnili v tovarno v Mostah. Tu so si ogledali celo tovarno. Z ogledom tovarne so bili zelo zadovoljni in so tudi izjavili, da jih izredno peseneča čistoča v proizvodnih obratih. Razgovor, ki smo ga imeli, se je nanašal predvsem na reševanje notranjih problemov v kolektivu kot so: zdravstvo, socialno varstvo in stanovanjska vprašanja. Gostom iz Amerike smo povedali, da imamo v tovarni lastno obratno ambulanto.
O stanovanjskih vprašanjih smo jih seznanili le toliko, da tovarna vsako leto kupuje stanovanja ter jih deli po nekakšni lestvici, da Imamo v tovarni socialnega delavca ter kadrovsko službo.
Vodja delegacije iz ZDA je izjavila, da se lahko malokateri Američan pohvali s tem, da je videl v Jugoslaviji tovarno Saturnus. Kajti ona pravi, da je naša navada, raznim delegacijam kazati gigante naše težke industrije, da pa o lahki industriji, ki nosi levji delež v industrijski proizvodnji Jugoslavije, vedo zelo malo. Ni slučaj, če se v ZDA srečata znanca, ki z veseljem pripovedujeta, da sta bila v Jugoslaviji.
SLAVKO VRZEL
Razgovori na stanovanjski komisiji so bili zelo zanimivi, včasih pa tudi tragični
Ob stanovanjih spoznavamo veliko problemov
Na pisalni mizi je polno ložaj sotovariša. Pomagati bo map. V mapah prošnje. Vse potrebno. Otrok, ki je star so pisane z enim samim ci- pol leta, ne sme živeti na ljern — dobiti stanovanje, skednju, žena, otrok in mož Kdo je ta? Kaj pa ta prosi, ne sodijo skupaj, 5 ljudi ne kje dela, koliko let je v naši more živeti v eni sobi, uta tovarni zaposlen, to so vpra- ni prostor za družinsko sta-šanja, ki jih mora razjasniti novanje, brez počitka na po-stanovanjska komisija, kate- stelji je naslednji dan nemo-re naloga je razdeliti 20 sta- goče delati. Gospodar me novanj med 180 prosilcev, ki vsak dan napada, itd. Vse to vsi v prošnjah zatrjujejo, da in še mnogo podobnih težav nujno rabijo stanovanje ter je slišati od naših sodelav-prosijo za razumevanje. To- cev. Vprašanja in odgovori rej vsi rabijo stanovanje, se vrstijo in na vrsto pride vsak najbolj kruto in priza- tudi prispevek. Nimam de-deto občuti svoj položaj, narja, si bom izposodil, lah-Stanovanjska komisija mora ko dam takoj. Stanovanjska razumeti vse. Ker stanovanj komisija ima že v mislih ni toliko kot je prosilcev, prosilce za posojilo, ki živi-nastopi vprašanje, kdo je jo v težkih stanovanjskih po-bolj potreben in komu po gojih in jih je tudi potrebno sprejetih merilih pripada sta- reševati. Tudi oni so zapo-novanje. Sledijo razgovori, sleni pri nas, tudi oni so popisovanja in tudi solze potrebni pomoči, niso redkost. Kako težko je
človeku, ki si predstavlja po-	FANI ŽUŽEK
Pred skrajšanjem delovnega v EE embalaže
ZMANJŠATI ŠTEVILO NADUR
časa
pravili spajkanje in preizkušanje.
Seveda je tu vprašanje investicij, za katere pa bo en- Ob nepopolni udeležbi je predsednik DSEE tiskarne dne krat tudi	moral biti denar.	9. septembra	1963 začel sestanek DS in takoj predal besedo
Priprave na 42-umi delavnik so stekle.	Bežen	pogled RabiU bi	vsaj dva	zapiralna	oddelkovodji,	k! je bil na zasedanju UO tovarne. V kratkih
1	"v	'	’	stroja in	močnejši	stroj za	besedah nam	je povedal nekaj misli in tez za 42-urni ted-
izdelavo spodnjega	in zgor-	niki Sestaviti	je treba komisijo, ki bo pregledala dosedanje
njega roba, dva gumirna dele in delo, ki ga bomo morali opraviti tudi v skrajšanem stroja in napravo za nanaša- delovnem času. nje cementa na vzdolžni rešitvi
ščati' delovna mesta in delati ročno rezati iz žice, ki je na-	potankosti poznajo delo in smo delali v drugi polovici
do zvonjenja, ki označuje menjena za neko drugo di-	,. ,.	_!	potrebe v tiskarni. Prvo delo leta. Sklenili smo, da bomo
konec dela. Bolj organizira- menzijo škatel. Tudi tehno- tri. 'roe^	ora 1 a" te komisije naj bo pregled med delavce-ke naše EE raz-
no izvrševati mesečne plane, loški postopek izdelave kant Vsem mora biti jasno, da na bi lahko izboljšali, če bi od-tak način kot delamo sedaj,
v našo EE nam pokaže, da so pogoji na skrajšanje delovnega časa precej slabi.
Kljub ugotovitvi pa smo prepričani, da bo mogoče najti še nekatere skrite rezerve. Oglejmo si nekatere!
Začeti z delom takoj ob daj velikokrat ni prave žice	Seveda ir nri
zvonjenju. Cim manj zapu- ter jo moramo zaradi. tega Anološkeea n’ ^ l
Komisija mora biti sestav- nom, ki smo ga postavili. Ijena iz strokovnjakov, ki do Ugotoviti moramo tudi, kako
koj resno lotiti.
SILVO LAVRIČ
ne moremo povečaU proizvodnje. Majhna naročila drobimo na še manjša in jih tako delamo dvakrat ali pa celo večkrat. S takim delom sicer zadostimo potrebam komercialnega oddelka, na drugi strani pa izgubimo mnogo časa za pripravljanje druge proizvodnje. Zaradi tega naredimo več izmeta in še evidenca nad izvršenimi nalogi se poslabša. Jasno je, da tudi za orodja, ki so v glavnem stara ni najbolje, če jih nastavljamo za majhne količine. Ravno pri nastavljanju se orodja najprej pokvarijo.
Tudi delo na oddelkih bi moralo biti veliko bolje organizirano, kar je odvisno samo od vodilnih ljudi na oddelkih. Delo obratov za vzdrževanje zelo vpliva na nemoteno in solidno proizvodnjo.
Odpraviti zastareli šarnir na žico pri vseh škatlah. Se-
dela v prvi polovici tega leta. delili anketo, na katero bi Primerjati ga moramo s pla- lahko vsak član tiskarne dal
svoje misli ali predloge v
Osebne novice
PRIŠLI V PODJETJE: Bogoljub Tosič, Marjeta Gvardjančič, Marija Dornik, Ciril Židan, Pavel Vrbinc, Marija Polenšek, Drago Vizjak, Julijana Žižek, Julijana Čarman, Marija Brleč, Anton Krisper, Miroslav Kovač, Martina Kobilica, Miloš ing■ Podboj, Marjan ing. Gostinčar, Jože Benkovič, Smiljka Berič, Hajvudin Pasič, Slavko Pogačnik, Franjo Resetar, Ljudmila Šmid, Ana Moše, Darinka Intihar, Cecilija Li-pusek, Jože Radovan, Stanko Saga), Vekoslav Kette, Alojzija Intihar, Peter Zupanec. ODŠLI IZ PODJETJA: Disciplinski odpust:
Andel Gajdurovič Radovan Mirkovič Samovoljna zapustitev: Peter Zupanec Valter Kverb Marija First Irena Zugečič Sporazumno:
Joža Mohar, Marija Dara-buš, Justina Pukšič, Ana Ber-čan, Stane Blatnik, Alojzija Kardoš, Jožefa Dizdarevič, Ivan Hacin, Nace Smeh, Kati Tadič.
Rodile so:
Marija Šeme — sina Darka
Ana Švigljin — sina Dušana Štefanija Novak — sina Bojana
Poročili so se:
Marija Zagavec — poročena Horvat
Marija Velečič — poročena Mihoci
Jože Zadnikar
Sonja Lampe — por. Gaber.
Rabimo točno evidenco gibanja materiala
Vendar ne samo tistega »velikega«, ki stajajo težave, ker mešamo med seboj se pojavi od časa do časa in o katerem pločevino, ki je namenjena za različne potem govori pol tovarne, temveč tudi izdelke ali za različne serije istega iz-tistega manjšega »normalnega«, ki iz delka. Za primer navajam podatke o de-dneva v dan neopazno roma v stiskal- lovnih nalogih, ki so bili izdani v juliju, nico za odpadke. Nanj smo se že tako Od skupnega števila 100% jih je približ-navadili, da marsikdo misli, da o	takih	no 20% takih,	ki izkazujejo večjo pro-
malenkostih sploh ni vredno več	govo-	izvodnjo, kot	jc teoretično možna	iz
riti, posebno kot je toliko drugih »važ- uporabljene pločevine. Ker je jasno, da nejših« problemov. Pa ni tako. Saj niti izdelka ne moremo napraviti brez plo-ne vemo točno kolikšen je ta izmet. Mo- čevlne, vemo, da podatki na teh nalogih goče je 1% od celotne proizvodnje	izdel-	niso točni. Problem je v tem, da ne	vekov, mogoče tudi 2% ali pri nekaterih	mo, kateri so	ti nepravilni podatki.	Ali
izdelkih celo več. Pri mesečni proizvod- je vpisanih premalo plošč, ali so bili nji pomeni 1% že 5 milij. in 2% 10 milij. izdelki napravljeni tudi iz odrezkov, ki To pa že ni več malenkost o kateri se niso vpisani, ali je proizvodnja Izdelkov ne bi splačalo razmišljati, kako bi jo javljena na napačnem nalogu (druga odpravili, mogoče s spremembo oblike serija), ali... Ker pa je takih delovnih izdelka, orodja, tehnološkega postopka, nalogov kar 20% se tudi na točnost osta-s pravilno izbiro materiala Itd. Za re- lih 80% delovnih nalogov, kjer je prl-šitev problema pa so potrebni osnovni kazan izmet, ni mogoče zanesti, podatki kot npr.: velikost izmeta in kje Podobno velja tudi za ostale podatke je nastal. Poiskati je potrebno vzrok, ki m se zbirajo ob proizvodnji posameznega je izmet povzročil in nato ta vzrok z izdelka. Namen tega sestavka ni obrav-zgoraj omenjenimi spremembami od- navali, kakšni so ti podatki in za kaj stranki. Pri iskanju vzroka zakaj je iz- služijo. Rad bi poudaril predvsem to, met nastal, ni mišljeno iskanje »krivca« da je samo iz pravilnih osnovnih podat-— osebe ali oddelka z namenom, da kov mogoče dobiti tudi pravilne rezul-bi tega kaznovali, temveč so mišljeni pri tate, pa naj bo to izračun proizvodnje, tem predvsem drugi vzroki, ki povzro- izmeta, plošč, izdelava kalkulacij ali čajo velik izmet in katere moramo od- karkoli. Tega se moramo vsi dobro zapraviti. Seveda pa vsega ne smemo vedati, posebno sedaj, ko prehajamo na zvračati nanje s tem, da pravimo^ npr., izračunavanje z IBM stroji, kjer lahko material je pretrd, preša je zanič, lak ena sama napačna številka spremeni ni dober itd. obenem pa prikrivati res- npr.; patent doze v kante, nične osebne vzroke.
Pri ugotavljanju velikosti izmeta na-
RADO VARDIJAN
zvezi z vpeljavo 42-urnega tednika. V naši EE bi bilo nujno treba sprejeti na delo še nekaj novih delavcev, ker bi samo na ta način lahko delo normalno teklo po planu in bi tako odpadle marsikatere nadure in delo, ki je trajalo po 12 ali celo po 16 ur na dan. Komisija bo morala tudi dobro proučiti in pretehtati delovna mesta, na katerih delamo tudi ponoči in ob nedeljah. Ti ljudje so že sedaj preveč utrujeni. Najti bo treba nek ključ, po katerem bo predvideno delo teklo nemoteno, da bomo lahko zadovoljili potrebe vseh naših naročnikov.
Po okvirnem pregledu izvršenega plana naše EE pa smo ugotovili, da bomo lahko tudi v tiskarni pričeli z 42-urnim tednikom, pa čeprav nam primanjkuje kvalificirane delovne sile in imamo že precej zastarel strojni park. Res je, da nam rekonstrukcija otežkoča normalno delo, vendar moramo priznati, da plan kljub temu uspešno izpolnjujemo.
S takim in požrtvovalnej-šim delom bomo tudi v krajšem delovnem času lahko dosegli enake delovne uspehe.
DIMITRIJ KOBILICA
Ali smo dobri gospodarji?
Dober gospodar pri vsaki stvari varčuje. Ravno tako bi morali tudi ml pri našem delu gledati, da bi za določeno količino izdelkov porabili čim manj materiala, električne energije, pomožnega materiala, delovnega časa in kar je pri vsem najvažnejše, da bi bili izdelki res kakovostni in da bi bilo čim manj izmeta.
Na žalost pa vsak dan ugotavljamo, da v našem kolektivu na te stvari vse premalo pazimo, ter da delamo z njimi, kot da bi bile zastonj.
Podatek, da tovarišica Podgornikova proda v treh mesecih za preko 500.000 din izdelkov ni brezpomemben. Ti izdelki imajo manjše napake. Upam si pa trditi, da bi jih ne bilo niti desetino, če bi pri Izdelavi posameznih operacij bolj pazili. Ce pa vemo, da tov. Podgornikova proda te izdelke največkrat samo za četrtino vrednosti, imamo 75 % izgube, za katero vemo. Kje pa je izmet, ki ga brez evidence pošiljamo v skladišče odpadkov? Poleg tega pa po tej znižani ceni prodajamo samo izdelke izdelane v EE embalaže, dočim se slabi izdelki iz ostalih EE stiskajo.
Pri vsem tem Je deloma res, da moramo izdelke delati iz materiala, ki ni vedno najboljši, da so tudi stroji in orodja v glavnem stara. Toda to so vzroki, pri katerih si ne moremo dosti pomagati. Lahko pa veliko pripomoremo pri zmanjšanju Izmeta tako, da ne bo toliko opraskanih Izdelkov, da bodo orodja bolje nastavljena, skratka, da bi izdelek naredili z več pazljivosti.
Ce se bomo vsi, ki smo neposredno zaposleni pri izdelavi predmetov, nekoliko bolj zavedali koliko milijonov lahko prihranimo z vestnejšim delom, smo lahko prepričani, da kljub tako hitremu tempu dela, ki ga Imamo, ne bo več toliko Izmeta ln bomo lahko rekli, da smo dobri gospodarji.
SILVO LAVRIČ


Človek nas grozno preganja!
V	strojni so vse sveže prepleskali in počistili, da nimam obstanka.
V	menzi je tudi vse prelakirano, povrhu pa še ti Fe-nlčani, ki jih že od nekdaj ne morem.
Res, vedno huje je ...!
Da še teh čudovitih pomij iz kuhinje ne bi bilo vsak dan tu — potem, potem bi bilo pa po nas.
Mladina je letovala
Vsi, ki smo izkoristili večji del letnega dopusta, želimo veliko povedati svojcem, znancem in sodelavcem. Še vedno so nam v spominu doživetja, ki se jih spominjamo. že ko smo se odpravljali na dopust, smo računali, da bomo poleg prijetnih doživeli tudi neprijetne stvari, ker brez teh ne gre. Če ne bi bilo nič grenkega, tudi sladkor ne bi bil to, kar je.
Danes imamo res velike možnosti za izbiro mesta in načina, kako najbolje izkoristiti letni oddih. To velja posebej za mladino, ki je v glavnem vključena v organizacije, ki skrbijo za čim udobnejši in cenejši oddih svojih članov. Poleg počitniških domov gospodarskih organizacij in ustanov, imamo še veliko počitniških do mov FSJ, Partizana in drncih. želel bi napisati nekaj več o skupini članov družine PZS našega podjetja, ki je preživela letni oddih v počitniškem domu »Mladost« v Ohridu, že v maju smo začeli s pripravami, seveda po predhodnem dogovoru o kraju dopusta. Ker je Ohrid Precej daleč, vožnja z vlakom pa bi bila naporna zaradi vročine in oddaljenosti, smo se odločili za letalo. Temu v prid je šlo tudi to, da nobeden od članov skupine ni videl tal iz ptičje perspektive, seveda iz večjih višin.
Pa recite, da nismo zabavni
Predpriprave so zahtevale mladincev in mladink iz let ja, smo zvedeli za njih
kar precej letanja za rezervacije sedežev v letalu ter korespondence z upravo letovišča v Ohridu. Končno je prišel dan odhoda — 17. julij 1963. Po eno in polurni zamudi zaradi megle smo ob 7,30 vzleteli z ljubljanskega letališča. Ob vzletu smo vsi tiščali nosove v okenčke, tudi tisti, ki so bili iznad kril. S podzavestnim strahom smo opazovali, kako se tla odmikajo. Ko smo Ljubljano pustili daleč za seboj, smo ugotovili, da smo junaško prenesli zračni krst — zahvala gre Navisanu. Po dveh urah letenja smo pristali v Beogradu. Ogledali smo si naše novo in sodobno letališče »Beograd« v Sur-činu in mesto Beograd, kolikor nam je to čas dopuščal. Ob 14. uri smo se spet dvignili in odleteli proti Skopju in naprej v Ohrid.
vseh krajev naše dežele ter skupina mladine iz Francije. Tudi prehrana nam v prvih dneh ni odgovarjala. Posebno občutljivi sta bili zastopnici nežnega spola. V splošno zadovoljstvo pa to ni trajalo dolgo. Pekoče sonce, vo-ua in zrak so učinkovali in hitro smo se pomešali med temnopolte Makedonke in Makedonce, sveže opečene Vojvodince in najbolj glasne Vranjčane in Beograjčane. Kot sem že omenil, prehrana ni bila po našem okusu, pa vendar nam ni ostajala, priboljške smo si pa sami delali — malice dopoldan in popoldan. Zahvala gre našim deklicam. Dnevi so postajali lepši in zanimivejši, prilagajali smo se trenutnim situacijam in niti opazili nismo, daj smo postali nedeljiv delež množice brezbrižnih in veselih mladih ljudi.
Po čakanju, ki je trajalo nekaj ur, smo končno uspeli dobiti šotore. Ker nas je bi-lo 8 in od tega dve dekleti ?v- ?au““’ sr"° naredl11
Poleg skupinskega izleta, ki ga je organizirala uprava letovišča — obisk samostana
kaj krajših izletov v okolico dokaj lepega mesta Ohrid.
smo dobili 2 trojčka in 1
bil0!?pVtdnddoSTdtoTnfr »o* najboIj zanimive izlet ve izmene, smo se seznanili nlšk= točke' Pole>' samostana z »voznim redom« letovišča, *v. Nauma, so še: samostan
ter s pravicami in dolžnostmi počltnlčarjev. Kljub ide-
zgodovino, v kateri se zrcali zgodovina takratne Makedonije.
Našteti samostani sc prepolni zelo dobro ohranjenih in restavriranih fresk. Za tiste, ki jim ni znano, kako je prišlo do naziva Ohrid, mogoče še tole!
Po ljudskem izročilu in zgodovini je cesar Samuel težil po zedinjenju vseh Slovanov in se bojeval z Bizan tinci. Ko je glavnino njegove vojske ujel sovražnik, so ujetnikom izkopali oči, vsakemu stotemu pa so pustili eno oko. Ta je ostale peljal k cesarju Samuelu. Ko je eden od tistih prišel do hriba, na katerem je bila Samuelova trdnjava je vzkliknil: »Oh, rld!«. Rid po makedonsko pomeni hrib, in po tem je poznejše mesto tudi dobilo ime. Cesar pa je od žalosti zaradi muk, ki so jih pretrpeli njegovi vojaki, kmalu po tem umrl.
Ostali del kulturno zabavnega življenja v letovišču ni bil tako pester, kot bi lahko
bil, pa vseeno se nismo dolgočasili. Vedno smo si poiskali nekaj za zabavo. Zvečer pa smo se na še kar urejenem plesišču zavrteli, ali pa smo opazovaili zanimivo folkloro naših narodov.
Pozornemu opazovalcu ne uide občutek, da je tu zbrana mladina iz vseh štirih strani dežel in da se je popolnoma prepustila počitniškemu razpoloženju. Ljudski pregovor pa pravi, da kar je lepo ne traja dolgo. Tako je prišel dan, ki se je globoko vrezal v srca mladih brezbrižnežev.
Treba je bilo oditi. Na koncu naj povem misli vseh in rečem v imenu cele skupine, da smo izvzemši nekaj manjših nevšečnosti, preživeli deset dni v pravem počitniškem razpoloženju, da smo na potovanju in Oh ridu veliko videli in doživeli.
Na koncu pa še pozdrav — Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!
MILAN DRAKUUC
Sv. Klimenta, samostan Sv. Jovana Kaneo, cerkev Sv.
alnemu vremenu in plaži smo Sofije, obzidje trdnjave ce-v začetku skeptično gledali sarJa Samuela in pa star. del na okolico in trušč, ki je za mesta ohrldl nas bil nekaj nevsakdanjega. Ob obiskih teh kulturnih Tu je bilo zbrano okrog SOOspomenikov, ki so iz 9. sto-
Kar dobro so preživeli zračni krst
Samostan sv. Nauma
Slepi bogataši - cene!
Ta tako pogost predmet pogovorov o tujih in naših ce-hah mi večkrat že preseda. Vedno eno in isto. V Franclji lahko kupiš Renault 4 ch Za 5 mesečnih plač, v Nemčiji Wolkswagen...
Ko sem se zadnjič spet spustil v »debato« z nekim znancem, sem se močno začudil, k° je ta pričel primerjati čete našega športa in ne avtomobilov. Ravno ta znanec ml le dal povod, da sem se o Jej resničnosti globlje zamisel in tudi napisal ta članek.
Goethe je nekoč rekel, da Je vsa tragika človeškega ro-“** v tem, ko se ne zanima *a vrednost neke stvari, tem-Vet le za ceno.
Moj prijatelj ml je rekel ta-*t°Ie: šport in kultura sta pri tts tako poceni, da je resnič-t° nespameten vsakdo, ki se ih ne posluži. Kje lahko pokušaš OJstraha za 300 din? *v!e na svetu lahko tako po-ce*vi igraš tenis, kegljaš, ve-
slaš ali pa hodiš v hribe kakor pri nas? Vse to lahko izrabljaš v svojo korist za malenkostno članarino. A kako je v tujini? Tam so športi najdražji.
To so dejstva, ki so razveseljiva, resnična, vendar jih premalo poznamo — ne želimo jih spoznati. Na primer, če hoče neka naša dama iti na elitni ples, si mora kupiti toaleto, ki jo stane več »asov« brez vseh ostalih izdatkov kot so frizura, maniklranje, rože itd. S to toaleto se lahko pojavi le še nekajkrat in še to vedno drugje. Cc greš prenočit v hotel, boš tudi odrinil nekaj »čukov«. Če pa prenočiš v planinski koči na gorah boš plačal za posteljo 100—200 din, za ležišče pa samo nekaj kovačev. Seveda na planinsko Izkaznico, sicer trojno ceno. Naše planinske postojanke imajo 2095 postelj in 2321 skupnih ležišč širom naše lepe deželice. Povem naj
še to, da je v Sloveniji v planinskih društvih kar 44.000 članov in da najstarejše planinsko društvo letos slavi 70 let obstoja. Iz številk lahko le uvidimo, da so ljudje, ki ljubijo gore, ki jih cenijo in jim je njihova neprecenljiva vrednost poznana. Te številke so sedaj odločno premajhne; za čas, ko tovarniški dimnik ni samo simbol naraščajoče Industrializacije ter slikovna ilustracija na prvomajskih čestitkah, temveč resničnost, ki jo srečujemo na vsakem koraku.
Po mednarodnih zdravstvenih normativih bi smel kubični centimeter zraka vsebovati največ petdeset prašnih delcev, pri nas pa jih je kar po več tisoč. Ob trboveljski cementarni in termoelektrarni jih je kar do 20.000, poleg je še plin. V Ljubljani so Moste najhuje zaprašeni del mesta, kar se močno odraža pri velikem številu obolenj dihalnih organov in raznih alergičnih obolenjih. V močno onečiščenem zraku se te-
lesna odpornost iz leta v leto manjša, organizem postaja
vedno bolj dovzeten za najrazličnejše škodljive vplive. Zatorej dragi državljan, ne
prepuščaj se lenarjenju, ne posedaj po kavarnah in gostilnah. Pusti tarok za pokoj. Vzemi nahrbtnik, vtakni si notri kos kruha, klobaso pa stekleničko »kačje sline« in jo mahni v hrib, v gore! Ne boj se za poti! Dobro so markirane, prepusti se užitku! Prepusti se objemu zelenih gozdov, prisluhni petju ptice in šelestenju vej, postani ob studenčku in na mah ti bo edini šum le njegovo sladko žuborenje. Ce sl utrujen, se vsedi na štor posekanega drevesa. Začutil boš, kako ti živčna utrujenost iz doline, iz hrupa in prahu izginja, kako te mirnost, skladnost prirode balzamsko opaja. Sezi še malo v nahrbtnik, potem pa naprej, naprej. Po »dolgi« turi se povzpneš na sivi greben očaka, postaneš »kralj na planini visoki...« Ko se okoplješ v svežini gorske narave, ko zaplavaš v ultravijolično kopel alpskih višin, ko doživiš pravo renesanso svoje osebnosti, se živčno in mo-(Nadaljevanje na 10. str.)
Slepi bogataši!
(Nadaljevanje z 9. strani) ralno prerodiš.
V dolini prah, megla, dim, utrujenost, nervoznost, zadir-čnost, v višinah pa sproščenost, tovarištvo, dobra volja, podjetnost, optimizem. Tovariš nimaš pijače? Na, tu je moja! Ne najdeš prenočišča? Nič hudega, se bomo pa stisnili! Težak nahrbtnik? Do koče ti ga ponesem! V dolini se ljudje ravnajo po pravilu: najprej jaz, potem ti in nato priroda. V gorah pa je: najprej ti, potem priroda in nato jaz.
Kaj si že po poklicu? Kovinar, aha saj res, ti pa delavka in ti pravnik, kaj ne? Imaš prijatelja v tujini. Ima avto? Ima! Ti ga seveda nimaš. Vprašaj ga, koliko bi ga stalo, če bi pričel hoditi v hribe! Ko izveš, se boš zamislil. Pri nas so avtomobili dragi, zdravje pa je zastonj, skoraj zastonj. Slep in nespameten je, kdor tega ne vidi, še bolj kdor se tega ne posluži. Kdor v tujini hodi na gore, je pameten in premožen, kdor se pri nas ne naužije gora, ki jih ima pred nosom, ta je nespameten in slepi bogataš.
SLAVKO GERLICA
Poleti smo se pomladili
Tudi letos je v naši tovarni delalo večje število dijakov in dijakinj. Skupno z dijaki in študenti, ki so bili pri nas na obvezni šolski praksi, jih je bilo čez 190. Praksa je trajala mesec dni, delo pa tudi dva.
2e štirinajst dni pred koncem pouka so hodili posamezniki spraševat, če bomo tudi letos zaposlovali dijake in učence. Priprave ne bi bile popolne, če ne bi tudi Zavod za zaposlovanje delavcev želel vedeti, kolika mladih bomo zaposlili. Naše potrebe in zmogljivosti so bile okrog 150 delavcev. Prav nič pa se nam ni bilo treba bati, da ne bo toliko ponudb.
Takoj, ko so se zaprla šolska vrata je postalo v kadrovskem oddelku zelo živahno. Prve dni so se interesenti kar težko zvrstili. Toliko jih je bilo, da je bilo po ozkem hodniku skoraj nemogoče priti v kadrovski oddelek. Dijaki so bili sprejema zelo veseli in so že na začetku spraševali, v katerem oddelku bodo delali ter koliko bodo zaslužili.
Upamo, da smo našim mladim tovarišem in tovarišicam nekoliko izpolnili njihove želje in da bodo še prišli k nam.
MARA ROVANŠEK
»GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Ivan Lukančič, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mam. Tiska tiskarna »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo
Rdeči petelin na dvorišču
3. septembra 1963 je iznenada izbruhnil požar ob kupun pločevine sredi dvorišča. Ob tej pločevini se najraje zbirajo smeti iz oddelkov — cunje, papir in razni odpadki. Tega dne pa sta bila še dva zaboja žaganja. Poudarjam, da je tukaj odlagnje odpadkov prepovedano. V ta namen je bila nekoč napisna plošča, ki pa je gotovo sedaj že sama med odpadki. Toda, če odvrže smeti eden, mu sledijo ostali in tako je 'bilo tudi tega usodnega dne. Kup je bil kar velik.
In delo je teklo normalno naprej. Na dvorišču je stal kamion s pločevino in delavci so ga razkladali. Okrog 13. ure je iz oddelka za brizgano barvanje prinesla delavka železno mrežo. Položila jo je v bližino kupa odpadkov, prižgala vžigalico in začela mrežo izžigati. Plamen je bil kar lep, saj so se delavci ob razkladanju še šalili: »Poglej, naš avto gori,« Albin pa še
t	2	3	4	3		6	o	7	8	9
to					O	U	12			
13				O	14					
15			O	16						O
17		O	18						O	19
	O	20						O	21	
O	22				O		O	23		
24					25	O	26			
27						28				
29				O	30					
31			O	32	O	33				O
34		O	35		36				O	37
	O	38						O	39	
O	4o						O	41		
42						O	43			
44					O	45				
46			o	47						
KRIŽANKI DVOJČICI
Navodilo za reševanje: lika sta popolnoma enaka; opisi besed pa so med seboj pomešani, tako da mora reševalec sam uganiti kateremu liku pripada prvi odnosno drugi opis.
Besede pomenijo:
VODORAVNO: 1. češki operni skladatelj — mesto v severni Italiji; 7. soglasnika in samoglasnik — okrajni ljudski odbor; 10. letopis — propagandno sredstvo; 11. priimek dveh jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — mesto v Istri; 13. znanstvena razprava — vrsta samotežnega vozička; 14 jezero v SZ — industrijski kraj pri Šibeniku; 15. mlada kravica — števnik; 16. samica domače živali — polotok vzhodne Azije; 17. nemški zaimek — natrij; 18. maškeradni plašč — francoski sodobni slikar in likovni umetnik (fonetično); 20. vrsta znanosti — vrsta skladbe (fon.); 21. grška črka — živalski glas; 22. pogorje v SZ — mesto na otoku Ceram v Indoneziji; 32. hitra hoja — kemični element; 24. reka v Braziliji — važno živilo; 26. italij. pristanišče ob Jadranu — reka v Italiji; 27. ozemlje pod pokroviteljstvom tuje države
—	francosko mesto; 29. vrsta afriške lilije — poškodba; 30. vsaki ženski zaželjena — slovenski pisatelj, ki je vso svojo umetniško ljubezen posvetil Gorjancem; 31. žensko ime — trgovsko podjetje v Ljubljani; 32. soglasnik — ime slovenske gledališke igralke Leonove; 34. znak za kemično prvino
—	kraj pri Ljubljani; 35. neomadeževana ženska — žensko ime; 38. filistejska lepotica — zavarovalna listina; 39. samoglasnika — pisemska kratica 40. rečni prod — mesto v Španiji; 41. samoglasnik in soglasnika — moško ime; 42. ime Herodiadine hčere — podolgovata posoda; 43. važno živilo
—	pokrajina v Grčiji; 44. izraz za domačo žival — mesto v češkoslovaški 45. ime mitološke podzemske reke — krema; 46. poljsko moško Ime — darilo; 47. sin Here, kraljice nebes — slovensko ime za mesec v letu.
NAVPIČNO: 1. franc, dramatik (1639—1699) — plazilec; 2. obrtnik, tudi zbadljiv izraz za grobega zdravnika — žensko ime; 3. posoda za cvetlice — narkotično sredstvo 4.
pristavi Petru, da ob tistem kupu to ni najbolj varno. Potem so videli, kako je delavka s peskom gasila vnete odpadke. Čez čas je odšla, prav gotovo se ni zavedala, da vnetih odpadkov ni do kraja pogasila. Še nekaj minut in kup se je vnel kot bakla ter zajel platno, s katerim je bila pokrita pločevina. Na kraj požara so hitro prišli delavci iz skladišča in delavci gradbenega podjetja »Slovenija ceste«. Z gasilskimi aparati so ogenj pogasili. Škoda je le za platno, ki je popolnoma zgorelo.
Sreči je pripisati, da je požr izbruhnil v času, ko so delavci delali v skladišču. Če bi se to zgodilo v popoldanskem času, bi lahko požar zajel leseno barako Oljarne, ki je bila od kraja požara le nekaj metrov stran. Zato naj nam bo to v resen opomin. »Spoštujmo varnostne predpise takrat, ko še ni prepozno!«.
Matija Horvat
1	2	3	4	3		6	o	7	8	9
lo					O	U	12			
13				O	14					
15			O	16						O
17		O	18						O	19
	O	20						O	21	
O	22				O		O	23		
24					25	O	26			
27						28				
29				O	30					
31			O	32	O	33				O
34		O	35		36				O	37
	O	38						O	39	
O	4o						O	41		
42						O	43			
44					O	45				
46			O	47						
žensko ime — hrvatski kazalni zaimek; 5. aposirofiran veznik — nikelj; 6. veliki azijski polotok — priprava ,stroj (množ.); 7. za katero maloazijsko mesto je trajala desetletna vojna — mnogo; 8. priimek slov. matematika in fizika, ki je 1. 1802 utonil v Donavi — okence; 9. bližnji sorodnik
—	... s Krana pripoveduje; 12. morski preliv — mesto v SZ; 14. ljubkovalno moško ime — močvirnat travnik; 16. odbor — bajeslovni velikan; 18. dovtip, poudarek, duhovitost
—	pogovor, diskusija; 19. kazen za prestopek — žensko ime; 20. matematični tročlenik — niz, vrsta; 21. vrsta jabolk
—	boginja smrti pri starih Slovanih; 22. reka, ki teče skozi Karlovac — zdravnik, specialist; 23. glasbeni izraz — spomladanska setev; 24. sporazum — junak srednjeviteških romanov; 25. poslanec — umetniški model golega telesa; 26. kovinske zlitine — oster izrastek; 28. skrajni spodnji konec hrbtenice — karbofiks; 32. razdeljevanje — Odisejev sin; 35. službeni ukaz — službeno pismo; 36. naravna, umetna ali »krščena« alkoholna pijača — svila; 37. priimek slov. dramskega igralca — bankovec; 38. naša luka — mednarodna valuta; 39. vrsta kremenjaka — del kolesa; 40. teža omota — desni pritok Save v Sloveniji; 41. imovina — narkotik; 42. slov. planinsko društvo — bivša kratica naše politične organizacije; 43. grška črka — del imena kitajskega voditelja; 45. pisemska kratica — avtomobilska oznaka za Finsko.
Avtorja: ILČ in MB
VSEM REŠEVALCEM!
Za pravilne rešitve križank dvojčic bo žreb razdelil naslednje nagrade:
1.	nagrada — 3000 dinarjev
2.	do 7. nagrada po 1000 dinarjev
Ker sta križanki po težavnostni stopnji različni, zadostuje za udeležbo pri žrebanju tudi rešitev ene Izmed obeh križank. Vendar pa bomo prvo nagrado 3.000 din žrebati izmed onih reševalcev, ki bodo poslali rešitve obeh križan*' kar pa naj vidno označijo na kuverti. Rešitve pošljite do 10. septembra.	UREDNIŠTVO