Imenovanje banovlnskega šol. odbora Dravske banovine in njegove naloge. Ob prevratu leta 1919. je iprevzel vse posle šolstva na sedanjem ozemljiu Drav== ske (banovine višji šolski svet, na katerega so bili prenešeni vsi posli dotedanjih de« želnih šolskih svetov. Ta institucija ,si je pridobila mmogo zaslug za ureditev našega šolstva. Poslo* vanje višjega šolskega sveta je bilo zado* voljivo tako za učiteljstvo kakor za jav« nost in inarsikateri pereč problem sloven« skega Išolstva se je rešil v tej instituciji. Učiteljstvo si je želelo, da ohrani to in« stitucijo dotlej, dokler ne stopi v veljavo enoten šolski zakon za vso državo. Uredfoa o poslovanju višjega šolskega sveta'z dne 22. februarja 1921. je sicerdo* ločala, da ostane višji šolski svet v veljavi, dokler ne določi delokrog in sestavo šoL= skih oblasti novi šolski zakon, a prišlo je drugače. Zakon o civilnih državnih uslužben* cih od 31.':julija 1923. je okrnil pravo viš« jega šolskega ,sveta glede personalnih. za* dev. Z zakonom o obči upravi čl. 3. in 5. ter na osnovi čl. 274. finančnega zakona za leto 1924./25. je bil pa rvišji šolski svet popolnoma ukinjen in so se vsi posli iste« ga prenesli z odlokom P. Br. 7368 od 24. ju« lija 1924. na prosvetne oddelke velikih žu* panstev. Istočasno je pa bila izdana na osnovi čl. 134. tistave in čl. 25. \zakona o olbči upravi z dne 26. aprila 1922. >ter od* ločbe ministrskega sveta z dne 28. povera^ bra 1923., P. br.* 8974 oldločba o prenosu poslov prosveitnih oddelkov pokrajinskih uprav v Kkvidaciji v področje rjblastnih velikih županov. S tem se je razdelil teritorij doteda« nje prosvetne . uiprave jna ljubljansko in mariborsko cblast, enako je pa na mesto šolnifca bil positavljen kot šef prosvete veliki župan. Na osnovi čl. 148. fmanonega zakx>na za leto 1927./28. je izšla 7. maja 1927. »Uredba*o krajevnih in oblastnih šolskih ©diborih«, na podlagi katere je bila <V po« edinih ablastih vzposta<vljena nova korpo« racija, ki je imela skrbeti za razvoj šol* stva. ' Z zakonom o notranji upravi od 19. jurnija 1929. ter izpremembah in dopoinik vah tega zakona z dne 10. oktobra 1929. in z zakonom o banski upravi od 7. no* vembra 1929. so bili pa ukinjeni tudi ob* lastni šolski odlbori in prenos pjihovih poslov se je izvršil na bansko upravo — prosvetni oddelek. Z zakonom o »naroldnih išolah z dne 5. decemlbra 1929. so bili pa ustanovljeni bansiki šolski odbori, ki jih zakcm o na« rodnih šolah predvideva v sledečem,: 5. Banovinski šolski odbor. § 135. Vsa* ka banska uprava ima svoj banovinski šolski odbor, ki ,ga tvorijo: /pomoonik ba= nov, načelnik prosvetnega odeljenja, ban^ ski šolski nadzornik, šef odseka za sred« nje golstvo v prosvetnem odeljenju; po en sanitetni, kmetijski in itehniški referent banske uprave ter po en upravitelj uči* teljske, srednje, meščanske in narodne deške in dekliške šole, v ikolikor obsto* jajo vse te šole v središču banske uprave, en uradnik najvišjega finančnega obla= stva v njej in ,pet oseb, ki se zanimajo iza šolo in prosveto v tej banovini, ki jih določi ban. Ako je po rveč onih oseib, ki jim po položaju pripada članstvo v banovinskem šolskem odboru, vstopa najstarejši po činu. § 136. Predsednik banovins-kega šol* skega odbora je pomoonik banov, a nadr> mestuje ga načelnik prosvetnega odeljes nja. Poročevalec odborov je banski feolski nadzornik; v vprašanju šolske higijene in šolskih poslopij sta poročevalca diotična banska strakoivna referenta, ki sta v od« boru. Za opravljanje adiministrativnih poslov daje potrebno osobje na razpolo« ženje ban. Načelnik j>rosvetnega oideljenja do« loča za Iposlovodjo banovinskega šolske« ga odbora enega od banskih referentov prosvetne stroke. § 137. Banovinski šolski odbor se deli na Iširši in ožji banovinski šolski odbor. Ožji banovinski šolski rJdbor tvorijo: predsednik, podpredsednik in trije člani, ki prebivajo tia sedežui banovine in jih voli odbor satn. \ Delokrog ožjega banovinskega šol« skega odbora določa s posebnim: poobla« stilom širši banovinski odtbor. §1138. Prddsednik sklicuje po (potrebi seje ožjega in širšega odbora. Predsednik skrbi za to, da se izvršujejo todborovi sklepi. Seje se ¦vrše na sedežu banske uprave. Člani se pozivajo pismeno, istočasno se jim idostavlja dnevni red. Sklepi so veljavni, kadar je navizoičih naid polovico uikiilpnega števila članov. Sklepa se z večino iglasov navizočih čla* nov. V slučaju, da so glasovi deljeni, od* ločuje predsednikov glas. § 139. Banovinski šolski odbor oprav= lja zlasti slodeče dolžnosti: i 1. izdeluje in podaja banu detajlen in obrazložen predlog tistega dela bano« vinskega proračuna, ki se nanaša |na na* rodne in druige šole in narodno izobrat žanje v banovini; 2. ipredlaga v oddbritev šolske prora* čune posamezTiih šol in jih po odobritvi dostavlja pristojnim občinam najkaaneje mesec dni pred začetkom novega proras čunskega leta; 3. skribi za zidanje novih šol, kjer jih ni, kakor tudi za popravila in razširs jenje obstoječih šolskih poslopij ter po« daja o vsem tem potrebiie predloge; 4. podpira širjenje pismenosti med starejšim naraščajem, ki je prešel dobo rednega šolanja; 5. predlaga materialno in drugo pod* poro za učiteljska in šolarska potovanja krajih, kjer ni šole, kakor tudi nagrado uičiteljem za ito delo iz banovinskih sred« stev; 6. skrbi za zidanje, ustanavljajne in vzdrževanje banovinskih šol ža duševno zaostale in defektne otroke; 7. jjredlaga materialTio podporo za učiteljske tečaje in naprave, ki se ustas navljajo v 'svAo izpopolnjevanja in spo« znavanja učiteljev iz znanstvenimi vn pe« dagoškimi novostmi; 8. predlaga materialnio in drugo pod« poro za učiteljska in šolarska potovanja v svrho spoznavanja naroda in domovine; 9. skrbi, da se ustanovi in povečava stakii bainovinski šolski fond v Svrho zi« danja šolskih poslopij in napredovanja prosvete v vsej banovini; 10. daje predloge za opravljanje s šol= skim in prosvetnim premoženjem bamo< vine: z ustanoivami, darili, fondi itd., v kolikor ni druigače predpisano z zakonom o justanovah; 11. predlaga materialno podporo za nabavljanje potrebne šplske oprave, učil, knjig in drugega; 12. ,gleda na to, da se vsi uičenci v ba« novini t pravočasno pTeskrbe z tjčhimi knjigami in potrebščinami za pisanje, tu stnje i. dr.; 13. preiskoje, ali se pravilno oprav* ljajo šolsko premoženje in šolski fondi vseh narodnih in meščanskih Šol v bano^ Vini in predlaga potrelbne mere, ki naj se podvzemajo v svrho zavarovainja šolske« ga premoženja in fondov; 14. pripravi predloge za osnovanje, spajanje in razdeljevanje šolskih občin, kakor tudi predloge o delitvi šolskega premoženja dotičnih občin; 15. v vsakem oziru podpira s sveti in delom prosvetna oblastva pri napredova* nju pouka in izobražanju natoda; 16. skrfoi za izpolnjevanje šolskih knjižnic; 17. predlaga materialno podporo za gospodinjske in gospodarsko*zadružne te* čaje. \ § 140. Banovinski proračun v onem delu, ki se nanaša na narodne in osnovne Išole .Ter na narodno izobražanje v iba* novini, je treba soglasne odobritve mini; stra prosvete in ministra financ. § 141. Banovinski šolski odbor ima svoj posebni zapisnik, arhiv in pečat. Vse dopisovanje se vrši pod podpi* som predsednika ali njegovega izastop* nika. Arhiv se hrani v poslopju1 banske uiprave; opravlja jo poslovodja. § 142. Članom banovinskega šolskega odbora pripadajo za čas odborovih sej dnevnice, a onim, ki stanujejo izven sede^ ža ibanovihskega šolskega odbora, se po* vrnejo tudi potni stroški. Članom, ki so državni uradniki, se to in <ono določa fpo predpisih zakona o dnevnicah in potnih stroških uradnikov, kadar potujejo služ« beno, a za dnevnice in potne stroške dru« gdh članov predpiše iposebno naredbo mis nister prosvete z ministrom financ. Dnevnice in potni stroški padajo V breme proračuna dotične banovine. Blagajniku sme banovinski šolski od* bor določiti honorar in ga izplačevati iz svojega proračuna, ako opravlja to dolžs nost poleg svoje redne. § 143. Vse dopisovanje banovinskih šolskih odborov je službeno in se ne pla^ ča za njo ne kolkovina ne |poštnina. • Na osnovi gornjih določil je imenos van sledeči ^banovinski šolsk(i odbor v Ljulbljani: Po paragrafui 135. zakona o narodnih šolah so njegovi člani: 1. dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana, kot predsednik; 2. dr. Dragptin Lončar, v. d. načelnika prosvetnega oddelka; 3. dr. Adolf Pečovnik, šef odseka za srednje šolstvo; 4. dr. Frart Kotnik, šef odseka zia osnovni pouk; 5. Anton Podgornik, načehiik kmetij* skega oddelka; 6. dr. Fran Dolšak, načelnik oddelka za zdravstvo in socialno politiko; 7. inž. Viktor Skaberne, tehnični re> ferent; 8. Anton Dokler, direktor državnega moškega učiteljišča; 9. Josip Mazi, v. d. direktorja realke; 10. Alojzij Novak, ravnatclj II. de* ške meščanske šole; 11. Julij Slapšak, upravitelj IV. deške osnovne šole; 12. Mira Engelman, upraviteljica licej* ske osnovne šole; 13. lvan Ditz, višji finančni inspek* tor. Po odredbi istega paragra.fa zakona o srednjih šolah so bili od |g. bana ime« novani v šolski odbor še: 14. Franc Finžgar, župnik in pisatelj v Ljubljani; 15. Anton Štrukelj, posestnik in go* stilničar, Trata št. 9 pri Št. Vidu; 16. Alojzij Mihelčič, župan občine celjska okolica, Celje; 17. dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor v Ljiibljani, in 18. Ivan Baš, župnik v Bogojini, Prek« murje. Delokrog banovinskega šolsk^ga od« bora ni majhen. Prva določba § 139. govori o budžeti« ranjui narodnih in drugih šol in narodnes ga izobražanja v banovini. Banovinski proračun obremenjajo po zakonu o narodnih šolah predvsem sle« deči izdatki: Šole za nezadostno razrvito in defekt« no deco se vzdržujejo ob državnem ali banoAdnskem ali skupnem strošku1. (§ 15.). Revmim občinam, ki nimajo jprimer* nih šolskih poslopij bodo pri zidanju šoh skih poslopij pomagale banske ulprave in država. <§ 33.). Banovinski šolski odbor daje vsote za šolske blagajne podeželskih občin (§41.). P ¦ Dnevni in ipotni stroški sreskih! šol* skih nadzornikov, ki jih sklicuje banska utprava enkrat na leto se Sbodo morali pla* čati iz banovinskih sredstev. (§ 194.). Točke 1., 5., 6., 7., 8., 19., 11., 16. iz 17. § 139. predvidevajo razne imaterialne iz» datke in podpore iz banovinskih sredstev. Zidanje in vzdržavanje mižjih gospo* dinjskih šol in gospodmjskih tečajev za ženske ter gospcdarskoszadružne tečaje za moške gre na stroške državnega in ba* novinskega proračuna. Poleg privatne ini# cijative vzdržujejo te tečaje ter določajo in izplačujejo naigrade uičiteljem banovina in država. (§ 94.). Dnevnice in potni stroški članom banovinskega šolskega odbora pripadejo iz banovinskega proračuna. (§ 142.). Po t]očki 2., 11. in 12. § 139. spada v področje tuidi odobravanje šolskih prora* čunov. i V tem pogledu je treba normirati mi* nimalne izneske za knjiŽTilice, učiLa itd (§ 53. in 149. z&k. o narodnih šolah). Šolske potrebsčine (knjige, zvezke itd.) naj nabavlja za vse šoloobiskujoče otnoke krajevni šolski odbor v sporazumu s 'šolskim upraviteljem. l(§ 23. šol. zak.), ki jih naroča v okviru proračuna. (§ 41. zak. o narodnih šolah). Ako je več upravnih občin všolanih v eno šolsko občino plačujejo v šolski proracun vse občine sorazmemo. Za se* stavo proračuna in minimalnib Višin red« nih postavk za posamezne kategorije šol, naj se izda poseben predpis. Za večja popravila in investicije, ki bi njihovo kritje zahtevalo preko 10% proračuna, naj se sestavi poseben prora* čun do 1. julija, da bo amogočena odo« britev ipo ministrstvu prosvete in financ; redni .proračun naj se sestavi do 1. okto* bra. (§25. zak. o narodnih šolah). ^lzplačevanje stanarin za stanovanja, osofoito na deželi, dokler ne bodo pre* skrbljena stanovanja v zmislu § 173. naj se uredi iz ibatiskega fonda, ki se ustanovi iz za to določenih doklad od občin. Di* rektno plačevanje odškodnine potom ob* čin bo marsikje otežkočeno, bo kvarno vplivalo na razvoj šolstva in na1 ngled uči* teljst\ra (bera). (§ 29. in 173. zak. o narod* nih šolah). V krajevni šolski fond naj se steka 5% vsakoletnega proračuna za nepredvi* dene izdatke. (§ 38. zak, o nar. šolah). Nagrado poslovodju na) se določi po številti šolodolžnih otrok, najmanj pa naj znaša 100 Diti mesečno. (§ 132. zak. o nar. šolah). Ti šolski proračumi inaj tudi ipredvi* devajo kritje za obvezno posečanje sre* skih učiteljskih konferenc s strani učitelj* stVa. (§ 148., toč. 8. zak. o narodnih šolah). Po točki 3. in 9. § 139. skibi banovin* ski šolski odbor tudi za zidanje šol in ustanovitev šolskega fonda. K stavbnim stroškom naj prispeva banska uprava potom posebnega stavb« nega fonda 50 do 70% revnim občinam, drugim pa 25 do 50%; za ostali znesek naj rmdi do 10 let amortizacijsko brezobrest* no posojiilo. Uporabo proste delovne sile in materiala pri zidanju šol je točno ure* diti. (§ 33. in 35. zak. o narodnih šolah). Po točki 4. § 139. skrbi banovinski šol* ski odbor tudi za širjenje pismenosti med starejšim naraščajem in po točki 5. v kra* jih, kjer ni šol. Tozadevne predpise bo vseboval obči ,pravilnik, ki ga izda ministrstvo na osno* vi § 181. zak. o narodnih šolah. Po fočki 6. § 139. je predvideno tista* navljanje bancrvinskih šol za duševno za* ostale in defektne otroke. To doloiSbo je vezati s § 25. in 49. za* kona o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929. in z določili, ki jih bo vseboval obči praVilnik izdan na osnovi § 181. zak. o narodnih šolah in specialni pravilnik, iz« dan na osnovi § 15. zak. o narodtiih šolah. Predvsem pride tw v ipoštev prevzem dbstoječih šol in zavodov za defektno de* co, skrb za vzdrževanje in razširitev ter za ustanovitev potrebnih zavodov za to deco. Po točki 7., 8. § 139. je dana banovin* skim šolskim odborom dolžnost skrbeti tudi za nadaljnjo strokovno izobrazbo \ičiteljstvia ter splošne izobrazbe učencev. V tem pogledui bi bilo nujno želeti, da se tudi s strani oblasti otvorijo tečaji za nadaljno strokovno izobrazbo učitelj* stva, kakor tudi praktični tečaji za delo na zadružnogospodarskem in gospodmj« skem ipolju ter na polju občega narodnega izobražanja. Po točki 10., 13. in 14. § 139. skrfoi za opravljanje šolske imovine. V tem pogledu je treba urediti vpra^ šanje preknjižbe šolske imovine v zmislu § 39. zak. o narodnih šolah ter urediti rok in način. Po točki 16. § 139. ima banovinski šolski odbor skfbeti tudi za knjižnice. V tem oziru bo treba misliti tudi na organizacijo javnih knjižnic po šolah, ki jih predvideva tudi zakon o narodnih šolali. Urediti bo pa treba tudi vprašanje obstoječih sreskih učiteljskih knjižnic, ki jih je pustil zakon neomenjene. Ustano vila naj bl se centralna banovinska stro* kovna pedagoška knjižnica, ki naj se vzdržuje in izpoipolnjuje iz banovinskega proračuna. Upravo te knjižnice naj se poveri osnovnošolskim učiteljem, pošilja* nje izposojenih knjig naj bo uradno in poštnine prosto. Po točki 15. in 17. § 139. ima banovin* ski šolski odbor skrbeti tudi za napredek narodnega izobražanja ter za gospodinj* ske in gosipodarskozadružne tečaje. Naloge, ki so dane po ,novem zakonu na polju narodnega izobražanja so iz* črpno navedene v št. 24. »Učit. Tov.« od 31. januarja 1930. Ena najvažnejših nalog pripada ba* novinskemu šolskemu odboru, v pogledu gospodinjsko in gospodarsko=zadružnih tečajev in šol. V dravski banovini je ibilo zadnje tri leta ¦ustanovljenih okrog 100 takozvanih kmetsko^nadaljevalnih šol, in sicer 60 za moško in 40 za žensko mladino v starosti od 17 let naprej. Namen teh šol je, nuditi kmetski mla= dini tudi v najbolj oddaljenih vaseh ele* mente poklicne izobrazbe, gojiti v njej veselje do kmetskega poklica in dela, pripravljati jo za njene naloge v narodiii in državmi zajedtiici in postati središče za vse delovanje na dvigu materialne in duhovne kulture na selu1. One niso potemtakem strokovne šo« le, ampak poklicno usmerjena vzgojeva* lišča najširših plasti kmetskega naroda. Organizacijo kmetskega nadaljevab nega šolstva, izobraževanje učiteljstva in njegovo plačevanje je prevzela bivša sa« moupravna oblast v Ljubljani in Maribo* ru, koje posli so sedaj prešli na kraljevo bansko upravo. Pouk se vTŠi v poslopjih narodne šole in vodijo šolo izkljulčno uči* telji in uičiteljice narodnih šol. Kjefso strokovnjaki na razpolago, se jih priteg* ne kot sotrudnike. Šola za moško mladino ima 2 ali 3 izimske tečaje. jV teh poučuje domači nču tel) v prostih urah enkrat ali dvakrat na teden po 4 do 8 ur; v enem t&čaju naj= manj 80 ur, skupaj minimalTio 240 ur. Šola za dekleta (gospodinjska šola) ima samo en tečaj z minimalno 170 učnis mi urami. Pouk se vrši enkrat na teden po 8 tir dnevno v zimskih mesecih. Pouk je praktično gospodinjski, učertke se učijo kuhanja preproste kmetske hrane, šivanja in ravnanja z obleko in perilom, higijeno, dofee pa tudi navodilo za življenje in pouk o nalogah kmetske gospodinje, ma« tere in žene. Učiteljstvo se je z veliko vnerao za= Vzelo za to šolstvo, ker je prepričano, da je treba pouku zrelejše mladine posvetiti isto sfcrb kot poukui dece in da mora vsa« ka podeželska šola dobiti polagoma svoje poklicno izobraževališče kot organsko dopolnilo narodne šole. Zelimo, da se to šolstvo podredi mi* nistrstvu prosvete, ker igre za erninen.tno vzgojao in obče narodno institucijo. Ke> ferat za to šolstvo pri banski upravi mora biti kolikor toliko samostojen in. za peda= goško vodstvo se naj Jbi postavili posebni organi. Naša težnja gre za tem, da dobi čiia« prej vsaka podeželska šola učitelja(ico) usposcnbijeno za pouk na kmetski nada* ljevalni šoli. iPri razporedbi učiteljev se naj po možnosti na to ozira. Ker je kmetsko nadaljevalno šolstvo v dravski banovini dokazalo svojo živ* ljensko sposabnost, se naj z ozirom na posebne iprilike v tej banovini pusti pro« sta roka za nadaljno samostojno organi* zacijo tega šolstva. V tem pogledu naj bi se z ozirom aia točko 15. in 17. v § 139. začrtanega delo* kroga in na osnovi čl. 7., 16. in 154. za* kona o narodnih šolah skušalo udejstviti sledeče: K ustanovam, ki služijo narodnemu prosvečevanju in gospodarskemu napred« ku in tvorijo v smislu § 7. in 16. sestaven del narodne šole podrejene ministrstvu prosvete je šteti v obče vse one tečaje in šole, ki se ustanavljajo pri narodnih šo« lah in ki jih vodijo ali na njih prvenstve« no poučujejo nastavniki teh šol. Zlasti je šteti tu sem vse stakie te* čaje in ustanove obče narodnega značaja, ki so namenjeni gospodarski in gospo* dinjski izobrazbi, poklicni, državljanski in nacionallii vzgoji najširših slojev lomiets skega ljudstva in ki kot take organsko dopobijujejo delo in nalogo narodnih šol ter imajo značaj sploŠTiih. poklicnih šol za zrelejšo mladino. Za onganizacijo in vodstvo takih ustanov se banska uprava poslužuje po potrebi posebnih organov. Banska uprava skribi s pamočjo drža« ve za izobrazbo učiteljev in učiteljic v to svrho potom posebnih tečajev. iPersonalni izdatki za te šole in tečaje se krijejo iz banovinskega proračuna. Ministrstvo prosvete ipodeljuje učites ljem za abisk teh tečajev potrebne do= pu'Ste. Šolska oblast bo v okviru zakona upoštevala pri razporedbi učiteljev, ako oibstoja za to ugotovljena krajevna po= treba, njih kvalifikacijo za vodstvo takih šol in tečajev. Pri ureditvi tedenskega učnega časa na narodni šoli in razvrstitvi učiteljev na razrede se je ozirati na možnost pouika na teh šolah in tečajih. Iz tehtnih razlogov sme ban dovoliti, da učitelj od rednega učnega Łasa poraibi do največ 4 tedenske učne ure za pouk y splošni poklicni šoli, kjer je to smatrati kot sestaven del narodne šole. To velja le za .razrede, kjer je uipeljan reden celo« lefcni pouk. V kolikor že obstojajo ustanove v zgornjem smislu, ki so v sltržbi gospodar= skega napredka in narodnega proučeva* nja dosegle vidne uspehe, naj banska uiprava te ustanove pTevzame in jih samo« stojno nadalje organizira. • Niso pa to že vse naloge, ki jih daje zakon o narodnih šolah banovinskeanu šolskemu odboru. Kot posvetovalen or? gan bo dajal banovinski šolski odbor foanu tiudi svoje mišljetaje v ostalih zade* vah, ki spadajo v delokrog ibana. V delokrog bana, odnosno banske uprave s-padajo po zakonu o narodnih šolah sledeče zadeve: Ustanavljanje zabavišč {§ 13.), Delno vzdrževanje šol za nezadostno razvito in defektno deco. (§ 15.). Ustanavljanje začasnih šolskih sta* nic ali ambulatnih šol. (§ 18.). Stavljenje predlogov, da sme šola po= leg imena kraja nositi tudi ime kakega zgodovinsko priznanega nacionalnega ve* lik,ana. (§ 19.). Izbor zemljišča in določanje področ* ja, kjer mora biti v eni upravni ofečmi več šol. ,(§ 21.). •Banovinski šolski odbor odobruje šolski proračun, v slučaju, da obsega šol« ska dbčina več upravnih abčin ali dele upravnih občin. Ko ga banovinski šolski odbor odobri, ga dostaVi odboru pristojne upravne občine, da ,ga uvrsti v letni proračun. (§ 25.). Načrt za zidanje šolskega poslopja mora odobriti ban. (§ 30.). Revnim občinam, ki nimajo primernih šolskih poslopij, pomagajo pri zidanju šol banske uprave in država. (§ 33.). Ban zmtfcaže upravni občini, kadar je trdba, da se ustanovi ali razširi postoječa šola. (§ 34.). Ban rešuje spor v slučaju nesporazu« ma glede razdelitve šolskega premoženja, ako !se iz šolske občine izloči nova šolska občina. (§ 40.) Ban je pristojen za izrek disciplinske kazni: izigdba plače od 3 do 15 dni. (§ 89.). Ban postaVlja uslužbence od 2. skus pine III. kategorije navzdol. (§ 94.). Banska uprava dostavlja najkasneje do 5. julija ministrstvu prosvete predlog za razpored učiteljev podrejenih narod« Tiih šol. (§ 98.). Banska utprava postavlja začasno upravitelja šole do popolnjenja službene= iga mesta. (§ 113). O točkah 5., 8., 9. in 17. § 122. pred. logov banskih šolskih nadzornikov odloča ban. (§ 122.). Ban razsoja o pritožbah proti kazno= vanju članov podeželskih šolskih odbo* rov. (§ 133.). Ban določi za banovinski šolski od* bor 5 osefo, ki se zanimajo za šolo in pro= •sveto. (§ 136.). Doloobe o banovinskih šolskih odbo« rih. (§ 139.). Banska uprava skliouje enkrat na leto sreske šolske nadzornike v svoji banovini v banovinski učiteljski svet. (§ 149.). * ImenoVanje banavinskega šolskega odbora moramo iz ozira do napTedka šol* stva in narodne prosvete toplo pozdTa* viti z željo, da krepko zastavi svoje sile v prospeh šolstva in prosvete dravske ba* novine. V učiteljstvu narodnih šol bo labJco našel odbor svoje najjačje sodelavce, saj leži izvedfba vseh nalog povečini na ra* menih uoiteljstva narodnih šol, ki jih je dosedaj že iz lastne iniciative vrsilo, še z večjo vnemo jih bo pa vršilo, če bo v ba« novinskem šolskem odboru našlo potreb« no podporo in upošteVanje, kateregla vi* den prvi izraz naj bi bil ta, da tudi v ožji banovinski odbor pride zastopnik učitelj* stva narodnih šol, ki bo tvoril vez in bo tolmač želja učiteljstva. —k.