Ameriška Domovi ima
/1/1- E it ■ C/m- MO
-’»»CAN IN SPIRIT
NO'. 01
Zunanji minister je brani! nastop vlade proti uporni Anpilli
V o j a h k i nastop britanske vlade proti uporni Antjuilli je povzroči! v Veliki Hrita-niji pi^cej kritike, toda vlada ^a odločno brani.
LONDON, Vel. Brit. — Ko je Vlada poslala proti otoku Angu-'Hi v Srednji Ameriki dve četi Padalcev in nekaj policije, so te otok zasedle brez vsakega °dpora. Prebivalstvo je šele naslednji dan začelo demonstrirati proti “zasedbi” in zahtevalo od-^od britanskih čet. Postalo je o-eitno, do ima odstavljeni “predsednik” R. Webster med prebivalstvom otoka veliko več podpore, kot so sodili.
Predstavnik Velike Britanije Anthony Lee, ki se je s četami vrnil na otok, trdi, da so “lopovi” in drugi temni tipi naščuvali Prebivalstvo in ga strahujejo, javno protestira proti njegovi uPravi. Demonstracij proti nje-S°vi upravi se ni od več kot 6000 Prebivalcev udeležilo nikdar Preko 500 oseb, toda demonstranti vztrajno zahtevajo “Lee mora iti!”
britanske oblasti, ki so napovedale za ta teden umik padal-Cev! bodo nemara te še pustile otoku, dokler ne bodo gotove, ni nobene nevarnosti za “nov Upor”. Na otok so med tem prišli razni strokovnjaki; da začno graditi ceste, elektrarno in nape-javo telefona. Otok doslej vsega ni imel in to je bil eden iz-rned glavnih vzrokov nezadovoljstva prebivalstva.
Proti zasedbi otoka je bila v Pnrlamentu v Londonu precej ^nčna opozicija. Koservativni Pnslanci so vlado ostro prijemali ^ se norčevali iz “njene vojne”.
ri tem. so opozarjali na pisanje svetovnega časopisja in njegove °mentarje. Na splošno to ni Vzelo nastopa proti Anguilli pre-Več resno, levičarji pa so britan-f ° ‘nasilje” zelo ostro obsodili ga še vedno obsojajo. Nekaki k o n s ervativni poročevalci r Ijo med tem kar naravnost, a so “upor” zasnovali in izvedli
K°munisti.
Zunanji minister Michael Ste-je nastop vlade na Anguilli ^ °čno branil v parlamentu, teil je, da je njegov cilj vzpo-ava “reda in miru”. Ugotovil j’ da Je Britanija nastopila v so-asju s pozivom konference Bri-aUske skupnosti.
2d* }^ekster je ta teden obiskal in rU^ene riarode v New Yorku ^„tem protestiral proti “zased-• Britanski krogi so med tem jterradno dali ZN vedeti, da ne h°, ° PUsLli na otok Anguillo °bene “komisije ZN”.
"'’Vp lAHOUAO« Olfef	National and International Circnlation
'	CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. MARCH 27, 1969
StOV€NIAN
MORNING NfWSPAPiBl
STEV. LXVI1 - VOL. LXVU
Novi grobovi
Frank Razinger
Včeraj je umrl na svojem domu na 17506 Nottingham Rd. 84 let stari Frank Razinger, rojen na Bledu na Gorenjskem, cd koder je prišel v ZDA 1. 1911. Najprej se je naselil v Koloradu, kjer ic delal v zlatih rudnikih, pa se 1. 1915 preselil v Cleveland, kjer se je oženil z Mary Grosel v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. Zakonca sta živela na E. 60 St. in Frank je delal pri New Process Stove Co. kot orodjar. Leta 1921 sta se preselila na Russell Rd., kjer sta začela podjetje za posojanje avtomobilov za pogrebe. To se je postopno razvilo v največje svoje vrste v Clevelandu. Leta 1960 sta se preselila na Nottingham Rd. Podjetje vodi sedaj v glavnem njun sin Rudolph, je na E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Pokojnik je zapustil poleg žene Mary, sina Rudolpha, vnuka Ralpha, vnukinji Debbie in Maryann, brata Walterja, tri sestre v Evropi in druge sorodnike. Bil je član SNPJ št. 126 in ADZ št. 1. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd., nato na pokopališče.
Majhno, pa važno
^Bosaarje meri komaj 991 kva-ateih milj, pa je izredno k0_ sto]° na železni rudi in že skozi ^ mtja sporno jabolko med tem jo in Francijo. i ,
,5^©u©y
ga^i!3^110 2 natetavanjem sne-t, ’ ]adno. Najvišja temperate °^oli 35.
Britanija predložila ZSSR preiskavo v Laosu
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je pozvala Sovjetsko zvezo k skupni preiskavi pritožbe vlade Laosa, da ima Severni Vietnam v Laosu svoje čete. Vlada Suvane Fume je pred časom trdila, da je v Laosu okoli 40,000 sever-novietnamskih vojakov. Zahtevala je njihov umik v soglasju z dogovorom v Ženevi 1. 1962, Ker so dogovor v Ženevi sklenili na konferenci, ki sta ji predsedovali Velika Britanija in Sovjetska zveza, je London predložil Moskvi, naj bi vso reč preiskala. Ko Moskva na britansko noto od 14. marca ni odgovorila, je sedaj London povprašal v Moskvi, kaj mislijo o vsej reči.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Dominikanska republika v novo politično vihro?
SANTO DOMINO, Dom. rep,— V Dominikanski republiki ni veliko miru, zmeraj nastajajo tre-ja med nasprotniki režima in policijo, ki se končajo z aresti in zapori. Javnost vsega tega ne jemlje preresno, ker je na vse to že navajena. Vendar so taki “slučajni nemiri” dober znak, da nekaj ni v redu pod režimom predsednika Balaguera. Vzroki za demonstracije in izgrede so stari in znani.
Brezposelni ne zamudijo nobene prilike, da opozorijo javno upravo in javnost na svojo res žalostno usodo. Zaposleni delavci in uslužbenci upravičeno tožijo o prenizkih prejemkih in težkem delu, posebno na deželi. Bajtarji še zmeraj čakajo na a-grarno reformo, ki jo režim samo obeta. Zato si tupatam reveži kar sami jemljejo zemljo, dokler ne poseže vmes orožništvo.
Razmere morajo biti res hude, kajti sedaj so proti njim začeli protestirati tudi katoliški škofje in duhovniki. To seveda podžiga opozicijo proti Balagueru. In jo bo zmeraj huje. Prihodnje leto bodo predsedniške volitve in Ba-laguer bo verjetno zopet kandidiral. Ali pa bo do takrat vladal mir? Niso vsi prepričani, da bo, zato skrbno pazijo, kaj mislijo vojaški krogi. Ti se res ne mešajo v politiko, toda zanimanje zanjo je pa med njimi veliko.
Nihče pa ne pričakuje take revolucije kot je bila pred 5 leti.
Zvezni pregledniki se lotili pregleda Ohio Medicaid programa
COLUMBUS, O. — Z v e z n i pregledniki so včeraj stikali po dokumentih Ohio Medicaid programa, ki je stal lani okoli 90 milijonov dolarjev. Zvezne in državne oblasti izjavljajo, da je pregled “reden” in da nima nobene zveze z ugotovitvami raznih nerodnosti v zadnjih mesecih.
Med drugim je prišlo v javnost, da je neki dentist iz Co-lumbusa dobil lani na račun o-seb Medicaid $101,000, da so zdravniki poviševali običajne cene operacij in računali za preglede, ki jih niso nikdar opravili. -------------o—-----
“Kraljico Elizabeto 2” preskušajo
SOUTHAMPTON, Vel. Brit,— Nova velika potniška ladja Elizabeta 2 je v ponedeljek po 2. januarju, ko se je nepričakovano naglo vrnila s prve poskusne plovbe zaradi škode na turbini, prvič zcpet zaplula na morje. Ta poskusna plovba je danes zaključena. Prihodnji mesec bo odplula na izlet v Srednjo Ameriko. Ce bo vse v redu, ko se od tam vrne, jo bo Cunard Line o-koli 20. aprila prevzela.
Nova potniška ladja obsega 65,000 ton in je najrazkošnejša, kar jih plove po svetovnih morjih. Cunard Line bi jo morala dobiti že v januarju, pa jo ni marala prevzeti, ker njene turbine in vijaki niso dr m/ali v re-
NIX0N POZVAL KONGRES, NAJ PODALJŠA NAKLADO
Predsednik R. M. Nixon je včeraj uradno poslal Kongresu predlog za podaljšanje 10-odstotne naklade na zvezni dohodninski davek za eno leto. — Kongresni vodniki napovedujejo, da bo predlog odobren.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Ri-shard M. Nixon uradno predložil Kongresu, naj 10-odstot-no naklado na dohodninski davek podaljša za eno leto. Predlog je utemeljeval s potrebo nadaljevanja boja proti inflaciji ter z izdatki, ki jih povzroča vojskovanje v Vietna-| mu. Ni izključil možnosti za ukinitev naklade pred njenim predloženim koncem, če bi prišlo med tem do končanja vojne v Vietnamu. Obljubil je omejitev zveznih izdatkov v raki meri, da bo dosežen precejšen prebitek v prihodnjem zveznem proračunu, čeprav je polovico prebitka, ki ga je predvidel v proračunskem predlogu L. B. Johnson, pod pritiskom okoliščin že izginilo. Vodniki Kngresa so izjavili, da bo predsednikov predlog sprejet, da pa bo Kongres poskušal omejiti tudi zvezne izdatke, kot je to storil lani.
Predsednik je imenoval inf la-	‘
cijo za “napad na zelo mlade, ne§a davka na telefon m 7-od-
stotnega prometnega davka na prodajo avtomobilov.
I
!
Iz Clevelanda in okolice
|du, pa tudi notranjost ladje ni Rusko brodovje na poti izgotovljena, kot je bilo do-
na Daljni vzhod
LONDON, Vel. Brit. — Britanske izvidnice so odkrile sovjetsko pomorsko eskadro pod vodstvom težke križarke na poti
govorjeno.
Več prometnih nesreč, vendar manj smrtnih
. OTTAWA, Can. —, Po pred-iz Murmanska preko severnega hodnih uradnih podatkih je bilo Atlantika po vsej verjetnosti na [lani v Kanadi 6 odstotkov več Daljni vzhod. V eskadri so poleg prometnih nesreč kot v 1. 1967, težke križarke dve lažji križarki, toda število smrtnih žrtev se je trije rušilci, osem podmornic, zmanjšalo za 3 odstoke, od 5,429 tankerji in vrsta pomožnih ladij, v letu 1967 na 5,254 lani.
Z ozirom na število tankerjev Število ranjenih je narastlo za računajo, da je ruska eskadra okoli 4 odstotke, škoda teh ne-namenjena na Daljni vzhod o- sreč pa za preko 11 odstotkov, krepit rusko tihomorsko floto v Skupno je bilo lani v Kanadi času, ko se je povečala napetost vseh prometnih nesreč na cestah med Sovjetijo in Kitajsko. [479,721.	,	|
na zelo stare, na revne in varčne”. Dejal je, da je ta napad možno ustaviti in da bodo zato visoke obresti ostale, dokler ne bo denarna zadržanost okrepljena z “velikim proračunskim prebitkom”. Sodijo, da bo skušal Nixon doseči vsaj 4 bilijone prebitka v prihodnjem proračunskem letu. Če bo hotel to doseči, bo moral izdatke zmanjšati za vsaj 2.5 bilijona, ker so predvideni stroški v sedanjem obsegu že porastli od 195.3 na 197 bilijonov.
Vodnik demokratske večine v Senati Mike Mansfield je dejal, da naj bi bila cena za podaljšanje davčne naklade zmanjšanje zveznega proračuna za 10 bili jonov in zmanjšanje dejanskih izdatkov zvezne vlade za 5 bilijonov. Kongres naj bi prevzel sani odgovornost za del zmanjšanj, namesto da bi to naložil predsedniku Nixonu, kot. je lani predsedniku Johnsonu.
Vodnika v Predstavniškem domu demokrat McCormack in republikanec Ford sta izjavila, da bo Kongres Nixonov predlog za podaljšanje davčne naklade odobril.
Predsednik je predložil Kongresu tudi podaljšanje 10-odstot-
Usodna napaka pakistanskega diktatorja Ayuba Khana
CLEVELAND, O. — Svet je v torek zvedel, da je pakistanski diktator Ayub Khan odstopil in prepustil vlado vojaški diktaturi generala Yahia Khana. Ta novica je presenetila večino političnih opazovalcev po vsem svetu, pa so sami krivi. So premalo natanko opazovali, kaj vse se letos godi v Pakistanu. Zato tudi prva poročila še ne povedo vsega, kar je sprožilo sedanjo pakistansko krizo, ki ni le režimska, ampak državna in narodna.
Da je imel Ayub Khan sitnosti z domačo opozicijo, je bilo je davno znano. Je pa hitro dognal, da opozicija grmi le z besedami, da je razbita na celo vrsto političnih strank in struj, ki nimajo nobenega skupnega k o n s t r uktivnega programa za prevzem vlade. Seveda tega niso pravile, valile so vso odgovornost le na diktatorja osebno. Diktator je iz tega sklepal, da je le njegova oseba kamen spodtike, zato je napovedal, da ne bo več kandidiral prihodnje leto za predsednika republike. Morda se je pri tem dal zapeljati od
predsednika Johnsona, ki je tudi že mesece pred demokratsko konvencijo izjavil, da ne bo več kandidiral, da tako pomiri razburjene duhove a-meriških politikov.
Kar je bilo dobro za Ameriko, je bilo slabo za Pakistan. V Ameriki smo vzeli izjavo predsednika na znanje kot nekaj, kar je lahko dobro in utemeljeno. Nihče ni pripisoval izjavi kaj vpliva na normalno poslovanje federalne administracije. Ta je po Johnsonovi izjavi poslovala tako, kot pred njo, saj je vedela, da javnost zahteva od nje, da vrši svojo dolžnost v duhu zakonitosti. Javnosti ni hodilo niti na misel, da bi začela federalni administraciji delati težave radi Johnsonove odpovedi ponovni kandidaturi.
Čisto drugače je bilo v Pakistanu. Kakor hitro je pakistanska državna uprava zvedela, da Ayub Khan ne bo več kandidiral, se je zmedla. Zgubila je svojega gospodarja, ki je bila nanj navajena, ni pa vedela, kdo bo novi gospodar. Začela je zanemarjati svoje posle, red in zakonitost sta za-
čela hitro pešati. Posebno hitro so odpovedali vsi organi javne varnosti, predvsem o-rožniki in policija. Začela je nastopati anarhija. Ako bi bila opozicija na svojem mestu, bi morala vsaj moralno vplivati na upravo, naj vendar vrši svoje posle, pa tega ni storila. Je kar naprej zahtevala, naj Ayub takoj izgine, ‘‘pa bo vse dobro”.
Tako stanje je bilo naravno voda na mlin raznim demagogom, tatovom, roparjem, nasilnežem, požigalcem itd. Dežela je prešla v dobo osebnih obračunov in maščevanj. Nihče ni bil nikjer več varen. Posebno hudo je bilo in je v vzhodnem Pakistanu, kjer živi 60% vsega prebivalstva ali okoli 70 milijonov. V zahodnem Pakistanu je narod še kolikor toliko navajen na red in mir, v vzhodnem delu pa prevladujejo v narodnem značaju jeza, vročekrvnost in podobne strasti. Zato je tam a-narhija postala tako huda, da so celo deli opozicije, na primer študentje, na lastno pobudo začeli sodelovati s policijo, kjer se je ta upala poka-
zati na ulicah in delati red.
V zahodnem Pakistanu so ljudje mirnejši, zato pa mislijo, da jim mora javna uprava izpolniti vse želje: revežem mora dati podpore, brezposelnim mora takoj najti delo, v bolnicah mora biti prostor za vse bolnike, prosveta mora odpreti nove šole itd. Finančni uradniki brez uspeha pripovedujejo, da so državne blagajne prazne! Odpovedalo je tudi sodstvo, dežela je tako postala pravi raj za roparje, tatove in podobne nasilneže.
Vse to dovoljuje sklep, da je Ayub Khan napravil usodno napako, da je prezgodaj napovedal umik iz politike. Moral bi biti potrpežljivejši in čakati, da vsaj del opozicije začne misliti na konstruktivno politiko in sestavi skupen političen program. Ta prilika je sedaj zamujena in novi diktator Yahia Khan bo moral vsaj v začetku vladati s silo, čeprav je napovedal, da bo kmalu začel pripravljati zakone o volitvah, obenem pa tudi dekretirati nadomestke za vse zakone, kar jih je sedaj razveljavil.
V Španiji je končano “izjemno stanje”
MADRID, šp. — General Franco je 24. januarja proglasil “izjemno stanje”, ki je dalo policiji skoraj neomejene pravice, da preganja vsako politično delavnost, ki ji ni všeč. To stanje je trajalo do preteklega torka. V teh dveh mesecih so imeli s policijo posla vsi nasprotniki režima, ne samo študentje, učitelji, profesorji, delavci in precej duhovnikov.
Kdor se je policiji zdel sumljiv, je prišel pod ključ. Pripor je trajal tako dolgo, dokler pripornik ni prišel na vrsto za zaslišanje. Policija je zadnje dni hitela z zasliševanji, zato so se ta teden ječe precej izpraznile. Oddahnili so se tudi časopisi, ker je ukinjena tudi predhodna cenzura. Prikrita cenzura še zmeraj obstoja, zato časopisi pazijo, da ne pridejo v spor z oblastjo. Koliko pripornikov je policija nabrala zadnja dva meseca, je u-radna tajnost. Opozicija trdi, da jih je bilo “par tisoč”. Število je pretirano, gre pa verjetno v nekaj stotin,
Pogajanja z Moskvo se ne bodo kmalu začela
MOSKVA, ZSSR. — Tuji di-plomatje mislijo, da se ameriško državno tajništvo ne bo prena-pelo s pogajanji z Moskvo. Saj celo primeroma malopomembna zadeva s konzulati v Leningradu in San. Franciscu ne bo prišla kmalu na vrsto. Povrhu trenutno ZDA nimajo poslanika v Moskvi. Stari (Mr. Thompson) se je vrnil domov, novi (Mr. Beam) bo pa prišel v Moskvo šele v | začetku aprila. Uradno se bo predstavil ruskim oblastem šele sredi aprila. Dokler ne prevzame poslov, se pogajanja tudi formalno ne morejo začeti.
V Kremlju vse to dobro vedo, pa se ne razburjajo. Imajo trenutno dosti posla s Kitajsko in z vprašanjem, kaj bo z nameravanim mednarodnim komunističnim kongresom. Med moskovskimi diplomati še ni prevladalo prepričanje, da se bo kongres res vršil 5. junija, kot so zadnjič sklenili in po zaključnem pripravljalnem sestanku objavili.
SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namska OF je označila izjavo predsednika Thieuja o pripravljenosti za neposredne razgovore z njo za pretkano potezo in past, ni pa ponudbe ne sprejela in ne še odklonila.
Zadušnica—
V	soboto, 29. marca, bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes A ve. ob sedmih zvečer sv. maša za pokojna Lucijo Kalan ob 10. obletnici smrti.
V	nedeljo ob 9.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Anno Gliha ob 8. obletnici smrti.
Visoka starost—
Mrs. Mary Ferlin s 730 E. 155 St. je dopolnila danes 92 let. Je ena naj starejših naročnic Ameriške Domovine, ki jo kljub visoki starosti še redno prebira. K njenemu rojstnemu dnevu ji čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Porota skoraj skupaj—
V	prvih treh dneh razprave pred okrajnim kazenskim sodiščem proti Fredu Evansu, ki je obtožen umora treh policajev in enega civilista, so izbrali 11 članov porote, 9 moških in 2 ženski. Danes se bo izbiranje nadaljevalo in upajo tudi zaključilo.
Perk se pripravlja—
Okrajni avditor R. Perk je včeraj dejal, da ga pozivajo, naj kandidira jeseni za mestnega župana kot kandidat republikanske stranke proti demokratu . Stokesu. Ni se še odločil, kot je trdil, pa vendar vse kaže, da jo le kandidat. Vodnika republikanske okrajne organizacije Stillman in Hugnes sta dejala, da bo Perk “kandidiral in zmagal.” Drugi možni republikanski kandidat je Seth Taft, ki bi bil pred dvemi leti Stokesa skoro porazil
£aanje uesi.
WASHINGTON, D.C. — Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi mogli rešiti bivšega predsednika D. D. Eisenhowerja, ker njegov organizem v zadnjih dneh ne odgovarja več na zdravila in zdravljenje.
SAIGON, J. Viet. — Kakim 2000 rdečim, ki so napadli južno-vietnamski pomožni bataljon in mu prizadeli hude izgube, je uspelo rešiti se iz obroča, v katerem so jih skušale ameriške sile uničiti. Rdeči so v pretekli noči zopet streljali na vrsto postojank, vendar z manjšim uspehom kot včeraj, ko so pri napadu na oporišče 9. divizije ZDA Dong Tam, 40 milj južno od Saigona, zadeli skladišče municije. Eksplozija je uničila 500 ton municije, porušila več poslopij in pokončala o helikopterje. — V preteklem tednu je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 266 ame-riškili vojakov.
WASHINGTON, D.C. — Pred senatnim pododborom - • razorožitev je včeraj obrambni podtajnik PackaH ut -melje-val Nixonovo odločitev za nadaljevanje gradnje obrambe pred medcelinskimi raketami z vrsto ertežev in statistik, pa ni naletel na nič kaj dober sprejem. Načelnik pododbora sen. Gore je z lastnimi črteži odgovoril na Packardove in dokazoval, da imajo ZDA že sedaj veliko premoč v ofenzivni strateški atomski oborožitvi, zato jim krepitev in varovanje te v sedanjem času ni potrebno.

/lniERI$KA DOMOVIHA
/%• /vi' c k ■ ePi1 hj— no /v* r
■onnuuaht
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 61 Thurs., March 27, 1969'
Razmišljanje o nekem srečanju
V goriškem “Katoliškem glasu” je 20. marca 1969 napisal g. Miklavž Božič pod gornjim naslovom uvodni članek, s katerim posveti v politično opredeljenost slovenske manjšine v Italiji, v njene težave, razočaranja in notranja trenja. S tem v zvezi opozori tudi na razpoloženje ljudi v Sloveniji do Slovencev v Italiji. Članek je vreden branja, zato ga tu ponatiskujemo za naše čitatelje.
Slovenci, kot ves ostali svet, preživljamo neko globoko krizo, ki sega na vsa področja narodnega življenja. Ta kriza za sedaj ni še tako vidna kakor kje drugje, vendar se njeni znaki pojavljajo zdaj v tej zdaj v drugi obliki. Eden takih znakov naše globoke krize je bil tudi potek srečanja za o-kroglo mizo, ki so ga pripravili zastopniki primorskih revij v Trstu v Kulturnem domu dne 13. februarja letos. Pred rem srečanjem je bil predhodni razgovor v gostilni v Tu-pelčah na Krasu. Tam je dozorelo spoznanje, da je potreben nov in širši razgovor. Do tega je prišlo, kot že omenjeno, v Trstu in so ga organizirala uredništva revij Mladika,
Most in Zaliv iz Trsta ter Goriška srečanja, Kaplje in Idrijski razgledi z onstran meje.
O tej okrogli mizi v Trstu so že poročala dnevna in revijalna glasila na obeh straneh meje. Iz teh poročil in iz po ročil udeležencev je razbrati, da je bila okrogla miza zelo burna, a vendar koristna, čeprav je težko razbrati resnico, ker vsak po svoje poroča. Kljub temu moremo ugotoviti nekaj dejstev.
Predvsem so na debatnem večeru spoznali, kako malo se Slovenci tostran in onstran meje pravzaprav poznamo Predvsem velja to za rojake v Sloveniji, ki hodijo sem na Primorsko v Trst in Gorico predvsem zaradi pralnikov in hladilnikov ter zaradi avtomobilov. Življenje manjšine, njeni problemi in težave so jim deveta briga. Poudarili so, da se to ne tiče samo preprostih ljudi, temveč v veliki meri tudi inteligence in vodilnih krogov v Ljubljani. To so nekateri govorniki označili kot “bolno stanje”. Na to bolno stanje je že dalj časa opozarjal profesor Boris Pahor v Zalivu.
Naslednja resnica, ki je prišla na dan, je bila ugotovitev, da za tako stanje nosijo pri nas v zamejstvu odgovornost neki določeni slovenski krogi v Italiji, ki v svojem dnevniku “neobjektivno in pristransko poročajo, dušijo besede in strižejo prispevke sotrudnikov. Vse to, kajpak, na “višji” ukaz in v korist znane peščice privilegirancev”, kot je očital eden izmed tržaških diskutantov. Ti so, ki s svojim dnevnikom in poročili ustvarjajo javno mnenje v Sloveniji in ki edini imajo dostop do vodilnih kadrov tam preko meje.
Potem so znova pribili odgovornost komunistične partije Italije, ki ob vsaki priložnosti poudarja, da jo voli večina tržaških Slovencev, njih zvestobo pa nagrajuje z lističem “Delo”, ki parkrat na leto pokuka na dan s slabimi prevodi italijanskih ali poitalijančenih člankov. S tem je KPI že prepričana, da zadosti potrebi po kulturni in narodni rasti svojih slovenskih volivcev.
Tudi zastopniki revij z onstran meje niso imeli privezanega jezika in so povedali marsikatero resnico na račun, kako se tam goji kultura in kako se goji narodna zavest med mladino. Pravijo, da so nekateri zaradi svoje odkritosrčnosti bili klicani na odgovor.
Tako naj bi bil torej potekal ta razgovor za okroglo mizo, ki se je na koncu moral nujn-o prevreči tudi v osebno obračunavanje, saj so za omenjena dejstva odgovorni določeni ljudje, ki so ali se izdajajo za voditelje ljudstva.
Kriza je torej očitna: kriza Ijjudi in kriza idej. Znak te krize je tudi ustanovitev Slovenske levice na Tržaškem, ki se je pred nedavnim na ustanovnem občnem zboru na Opčinah oklicala za samostojno stranko. Morda je ta korak slovenskih levičarjev prvi viden sad okrogle mize v Kulturnem domu. Je pa obenem logična posledica slovenskih levičarjev, ki jih je že zdavnaj razoračala KPI in prav tako u-radna ljubljanska in jugoslovanska politika do Slovencev v Italiji in Slovenska kulturno gospodarska zveza kot nosite-Ijica in izvrčevalka te politike.
Krizi v vrstah Slovenske skupnosti druguje torej kriza v vrstah slovenskih levičarjev, samo da so razlogi za to krizo drugačnega značaja. V Slovenski skupnosti gre, po našem mnenju, za krizo ljudi, za osebne spore, kdo bo “kapo” in kdo bo delil kake koristi. Pri levičarjih pa je kriza tudi ideološkega značaja, ker izhaja iz spoznanja, da Komunistična partija Italije ni zainteresirana pri reševanju obstoja slovenske manjšine v Italiji. Kar naredi, naredi le zaradi videza in zaradi vodilnih interesov.
Zveza komunistov Jugoslavije oziroma Slovenije pa se je vedno ozirala le na majhno skupino Slovencev in ščitila predvsem svoje in njihove gospodarske koristi, ne pa sploš- j° če bi danes palica večkrat pene koristi slovenske manjšine Od tod sklep, da se je treba la- bi verjetno bilo boljše na sve-nasloniti na lastne sile, to je na lastno stranko. To, kar de-,tu-
lajo demokratični Slovenci že od junija 1945.	I Pri Sv- Janezu bodo imeli bla-
M iltvauški zapiski

MILWAUKEE, Wis. — Ko sem goslov palm pri pol osmi sv. mase vsedel k pisalnemu stroju, mi je prišlo na misel, kako smo ljudje včasih čudni. Uživamo dobrote, veselimo se stvari in si mislimo, da mora tako biti. Pravzaprav še mislimo ne. Šele takrat, ko so nam stvari odvzete, se začnemo zavedati, da je nekaj narobe. Potem iščemo vzrok in krivca, sebe pa ne vidimo. Le pomislimo, koliko je na razpolago slo-veskega branja v kakršnikoli o-bliki v dnevnem časopisju, v mesečnikih, v verskih časopisih in mesečnikih. Koliko truda je v to vloženega. Le malo se tega zavedamo. Ljudje, ki so pri uredništvu, vlagajo vse svoje sile, da vsa ta izdanja dobijo primerno
ši. Potem jih bodo delili pri vseh sv. mašah. Letos, slišim, je precej trda za palme. Jih je težko dobiti. Nekaj časa smo mislili, da jih skoraj ne bo. Do tega je prišlo zaradi delavskega vprašanja. Delavci, ki sekajo palme za tri velike kompanije v Floridi, so zahtevali večje plače. Kompanije so se upirale in tako bi skoro ostali brez palm. Še tako so prišle v omejenem številu. Posredovalci so dobili komaj polovico pošiljk, ki so jih želeli. Mnogim odjemalcem so jih morali sploh odpovedati. Vedno je tako. Če ni ena reč, je pa druga. Sv. Janez je še srečen, da je naročnik teh palm že leta in leta
obliko in pridejo ljudem v roke pri istem prodajalcu in bo le ma-pravočasno. Dopisniki navadno prispevajo svoje sestavke brezplačno. Trudijo se, da se slovenska beseda ohranja. To je. velikokrat združeno z velikimi žrtvami. Podobno je s knjigami.
Ko slovenska knjiga v zamejstvu zagleda beli dan, bi to moral biti narodni praznik. Pisatelj je porabil ure in ure nočnega spanja, da nam je lahko poskrbel knjigo, ki naj nam bi pomagala spodbujati našo slovensko zavest in ponos. Pri tem pa seveda pozabljamo, da ta mož ali ta žena, ki je knjigo napisala, dela v tovarni čez dan prav tako kakor vsakdo drugi. Velika žrtev! Podobno je s tistimi, ki so v raznih odborih za izdajanje slovenskih publikacij in knjig. In kakšno je naše zadržanje do vsega tega?
Se ne brigamo? Ne naročamo naših slovenskih publikacij. Se nam zdi škoda denarja? Kritiziramo dopisnike, pisatelje, revije, časopise, knjige s kritiko, ki je razdiralna. Zakaj to delamo? Iz nevoščljivosti? Kar je pravzaprav najbojl boleče, je to, da pri vsej okolici sjovemke besede ni pravega prizadevanja za enotnost, skupnost. Vsakdo vleče na svoje. Zanimivo bi bilo ugotoviti, če je kje v Ameriki že bil ‘ slovenski dan”, kjer so nastopali vsi Slovenci skupaj, stari in novi. Ko pregleduješ imenike društev, se človeku dobro zdi, da je organizatorna sposobnost Slovencev tako poudarjena in bi človek sklepal, da še ni vsega konec. Ko pride do kake prireditve,, je pa več tujcev kakor Slo vencev. Včasih imam občutek, da se sramujemo, da smo sinovi in hčere slovenske matere. Te misli vzemimo s seboj v veliki teden. Če prav razumemo veliki teden, potem ne moremo drugega, kakor ponuditi roko vsakemu Slovencu, posebno še, ker nam je brat v Kristusu!
Cvetna nedelja je tukaj! Vedno je bila nekaj posebnega. Blagoslov palm, ki ga predvideva mašna knjiga za današnjo nedeljo, je precej drugačen, kakor je bil pred leti. Morda ne toliko blagoslov sam, kakor butare, ki so jih fantje prinesli k blagoslovu. Butara je bila iz leskovih palic, okrašena na vrhu z bršljanom, z oblanci in jabolki in pomarančami. Tako je taka butara predstavljala drevo, čim večja je bila, bolj so jo bili fantje veseli, bolj so bili ponosni. Da je pri tem bilo dosti zavisti, se pa tudi razume. Navadno je bila vsa cerkev polna butar. Ko so se obredi in sv. maša končali, so se vsuli otroci in fantje iz cerkve vsak v svojo smer, pa ne vedno v miru. Včasih je prišlo do pikrih opomb o raznih butarah in seveda se je vsa zadeva končala pretepu. Butara je tedaj velikokrat služila svojemu prvemu namenu — palici. Ko se je vse končalo, je izgledala kakor raztrgana zastava po bitki. Starši so zopet porabili šibe iz butare, da so ohladili mlado kri. Pravi-
lo prikrajšan pri svoji pošiljki.
Fara sv. Janeza ima vsako leto na Cvetno nedeljo češčenje sv. Rešnjega telesa. Iz cerkvenega oznanila razberem, da bodo izpostavili sv. Rešnje telo po zadnji sv. maši. Slovenska ura če-ščenja bo od 2.-3. popoldne. Zaključek bo ob pol šestih zvečer. Farani so seveda vabljeni, da po-časte Jezusa vsaj za nekaj minut. Večerna sv. maša ob šestih ostane kot običajno.
•
Slovenska kulturna radio ura bo posvetila današnjo oddajo mislim velikega tedna. Podala bo tri slike:	Izdajstvo Judeža1,
dogodke Velikega petka in Kristusovo zmago na Veliko nedeljo. Lepe misli boste dobili na WTOS-FM na valu 103.7. Oddaja je vsako nedeljo od 12. do 1 popoldne.
Obredi velikega tedna se bodo vršili pri Sv. Janezu po sledečem sporedu:	v četrtek in petek se
začno obredi ob pol osmih zvečer, na Veliko soboto pa ob o-smih zvečer. Spovedovanje bo v četrtek in petek eno uro pred obredi, v soboto pa popoldne od 3.4>. in zvečer od 7.-8. Sv. maše v četrtek in soboto bodo koncele-brirane. Sv. obhajilo bo le med obredi. Bolnike bodo obiskali v sredo. V soboto popoldne bo blagoslov velikončnih jedil od treh popoldne naprej vsako uro do šestih vključno.
*
Tukaj je nekaj bolj drobnih novic. John Hauptman, Frank Bohte, Rudolph Pugel in John Žlindra se nahajajo v Mt. Carmel Nursing Home. Če kdo koga išče, tam so! Fran Dragen je v V e t e r a n Hospital. Ima hudo pljučnico. Pa je že malo boljši. Anna Rangus je v St. Francis Hospital, Olga Penne je doma, pa še ni vse dobro. Robert Alp-ner je tudi bil v bolnici. Je že doma. Mike Bremsek je St. Luke’s. Imate jih prav povsod in še več. Se ne spomnim vseh imen. Vsem želim skorajšnjega okrevanja!
*
Prišlo mi je na uho, seveda malo pozno, a nikoli prepozno, da je Jože Starič srečal Abrahama. Ne vem, kako sta se pogledala. Menda ne prehudo, ker Jože je znan kot dobra duša. Jaz sem ga večkrat videl pri balin-canju. To igro ima zelo rad. Slišal sem tudi, da mu ribe zelo nagajajo, ker nočejo prijeti za trnek. Včasih se spusti za kakimi
Poučen politični sestanek v Baragovem domu
CLEVELAND, O. — Jutri, 28. marca, ob pol osmih zvečer bo v Baragovem domu na St. Clair Avenue zanimiv in važen političen sestanek, katerega organizira Demokratski klub 23. mestnega okrožja. Govorila bosta sodnika August Pryatel in Ralph S. Locher. Oba sta dobro poznana politika in tudi kot sodnika visoko spoštovana. Oba imata dolgoletne skušnje v javnem delovanju in prav zaradi tega vidita veliko potrebo po tesnejšem in organiziranem sodelovanju državljanov z izvoljenimi predstavniki in zakonodajalci.
Lahko trdimo, da je velika večina ameriške družbe poštena in moralno neoporečna in zato bi bilo edino logično v demokratični deželi, kot je naša, da bi bili tudi vsi zakoni nekak odsev te družbe. Pa to ni vedno tako. Vse premnogokrat se posreči majhnim skupinam doseči nekaj, kar bi se jim ne, če bi bila ostala, družba čuječa in voljna to preprečiti. Nujno je torej potrebno, da smo živi in aktivni člani v javnopolitičnem delu. In v tem smislu bo tekel razgovor na jutrišnjem sestanku.
Na sestanku bosta seveda navzoča Eddie Kovačič, načelnik Kluba demokratske stranke 23. mestnega okrožja, in mestni odbornik Turk.
Demokratski klub 23. okrožja vljudno vabi vse na ta sestanek. Možje, žene, fantje in dekleta, na svidenje jutri zvečer v Baragovem domu! Po sestanku bo prijateljski razgovor in malo prigrizka. Nobene vstopnine.
Odbor
misijona, zelo lep del. Mislim, da so ljudje to tudi čutili, zakaj u-deležba je bila lepa.
Velika noč bo za marsikoga od tistih, ki so Zmgo Križa slišali, to leto lepša in bolj doživeta. In to je bil glaven namen tega cerkvenega koncerta.
Karel Mauser
Zmaga Križa
CLEVELAND, O. — Bilo bi napak, ko bi brez besede šli mi-1 mo lepe ure, ki jo je pripravil cerkveni pevski zbor pri cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Nisem poklican, da bi sodil pevsko umetnost, želim ob robu le zapisati svojo misel.
Kantata Jamesa A. Dasherja gotovo ni lahka in verjetno zahteva močnejši pevski zbor, kakor ga ima na razpolago pevovodja Martin Rakar. Toda že misel, pripraviti za velikonočni čas nekaj, kar dviga duha v velikonočne skrivnosti, je lepa, posebno še, ko se je ob istem času pričel v cerkvi tudi sveti misijon. Vhod v Jeruzalem, Zadnja večerja, Sodba, Križanje in Vstajenje to so stavki kantate. Tudi če člo-bek ni doma v tej vrsti glasbene umetnosti, se mi vendar zdi, da je možno srcu, ki sledi glasovom, doživeti, kar je umetnik vanje položil. Umetnost sama, če greš pripravljen k njej, če jo želiš u-meti, sama govori. Če greš k njej brez neučakanosti, brez velikih sodba, če pustiš, da govori z glasovi, ki so v zvok prelite besede, greš od nje bogat.
Mislim, da so bili bogati vsi, ki so v nedeljo, 23. marca, pri cerkvenem koncertu bili. Župnik Viktor Tomc je z uvodom in povezavo med stavki približal ljudem velikonočno misel, Rev. dr. Jerko Gržinčič je z globokim doživetjem z orglami spremljal dogodke od cvetne nedelje do velikonočnega jutra. Imel sem ob-
Javno vprašanje
CLEVELAND, O. — Ker živimo v svobodni, demokratični deželi Ameriki, nam je dovoljeno tudi javno povedati svoje mnenje o tem in onem javnem vprašanju, tudi o slovenstvu.
Nedavno sem brala v Ameriški Domovini statistično poročilo o tem, kako Washington, glavno mesto velike Amerike, zgublja belo prebivalstvo. Poročilo pravi, da je v Washingtonu, D. C., samo še 28.3% belega prebivalstva.
Ob tem sem se skoro zgrozila in pomislila na to, da Slovenci postavijamo tam Slovensko kapelo, spomenik našemu rodu, v ponos našemu pridnemu narodu pionirjev, delavcev, garačev.
Saj ne rečem, da ideja ni lepa, a koliko bo naš narod pridobil s tem na časti, spoštovanju, koristi? Ali ne bi bilo boljše za tako veliko vsoto postaviti tako potrebni DOM ZA OSTARELE. (ROJAKE IN ROJAKINJE, ki so toliko dali tej deželi. Tudi s tako ustanovo bi se Slovenci pred svetom lahko postavili, z njo pokazali skrb za svoj rod in ljubezen do bližnjega, še posebej do starega in onemoglega. Vsemu se lahko še nekako izognemo, starosti in smrti pa ne.
Zdi se mi, da odgovorne osebe niso dovolj pomislile, ko so se odločile za nabirko visoke vsote za kapelo v Washingtonu, kamor si zaradi pomanjkanja varnosti kmalu ne bomo upali. Prepozno je sedaj in kapela bo menda skoro dograjena. Ni pa še prepozno ZA GRADNJO DOMA ZA O-STARELE, katerega tako zelo
Ne zamerite mi, dragi rojaki, da sem odkrito povedala svoje mnenje. Mislim, da mi je to dovoljeno, saj sem vselej rada pod prla koristno slovensko stvar.
Pozdrav vsem čitateljem A meriške Domovine.
Jennie Hrvatin
IZ NAŠIH VRS7
fazani in jeleni. Kakšno srečo čutek, da orgle stoje nekje ob je-
ima pri tem, ne vem. Vem le, da je zaveden Slovenec. Za ženo ima Poljakinjo, ki se je pa naučila slovensko in bi skoraj ne verjel, da je kakega drugega rodu. Življenjskih podatkov pa nimam. To tako nima velikega pomena. Jožetu želimo še veliko let zdravja, dobre volje, po kateri je znan, in vsej družini obilo božjega blagoslova, še na mnogo let!
Samo eno desetino od rojstva slepih
V Združenih državah je od vseh slepih oseb le eno desetino slepih od rojstva.
ruzalemski poti in dogodki velikega tedna sami odpirajo piščali. Judež in Kajfa, Pilat, Janez, angel, Jezus in Marija in judovsko ljudstvo — v veliki procesiji so šli mimo. Lahko si jih videl, lahko si jih čutil. Bučanje in šumenje cvetne nedelje, trpko veličino zadnje večerje, surovo vpitje pred sodno palačo, bridkost umiranja na križu in veselo Alelujo, ki z mogočnostjo zaključi kantato.
Mislim, da je pevovodja Martin Rakar opravil veliko delo,
St. Thomas, Ont. — Cenjeno uredništvo! Pošiljava Vam naročnino za pol leta, to pa zato, ker nameravava letos obiskati Slovenijo. Vam bova še točneje sporočila, da boste pošiljanje začasno ustavili.
Z Ameriško Domovino sva zelo zadovoljna, saj nam ta prinaša novice od vsepovsod, tudi iz Argentine, kjer sva bila lani na obisku. Tam sva bila tri mesece. Najlepši dan za naju je bil 12. maj, ko smo bili na sloviti božji poti v Lujanu. Toliko Slovencev se nas je skupaj zbralo, oh, kako je bilo lepo! V tej cerkvi je vse po starem, oltarji so, kot so bili. Tudi v stari cerkvi sv. Martina je vse nespremenjeno. V tej fari je bil za župnika č. g. Škulj. Res lepe spomine imava na Argentino.
Vas in vse naročnike Ameriške Domovine naj lepše pozdravljava!
Mihael in Roza Lesnika
Nad Jordanijo sestrelili izraelsko letalo
JERUZALEM, Izrael. — Pretekli petek popoldne je bilo nad Jordanijo sestreljeno od protiletalskega topništva izraelsko jet letalo, ko je napadalo položaje jordanijske armade, s katerih so krili umik palestinskih gverilcev. Te so izraelske straže prestregle, ko so prešli Jordan v bližini Allenby mostu.
To je prvo izraelsko letalo sestreljeno tekom napadov izraelskega letalstva na gverilske po-
prav tako dr. Gržinčič in solisti ter ostali pevci. Lahko bi rekel,'stojanke in oporišča da je bil koncert lep del svetega arabskih državah.
Slovenska cerkev pri Sloveniku v Rimu
RIM, It. — Kadar človek obiskuje slovenske cerkve, lahko vidi, kako je veliko predmetov v cerkvi dar vernih ljudi, ki so s tem hoteli ohraniti spomin svojih dragih. Pogostokrat najdemo npr. na oltarju kovinsko ploščico, ki pove, da so ga hvaležni otroci postavili v spomin pokojnim staršem. Podobno lahko vidimo na cerkvenih oknih, svečnikih, vazah; da o predmetih, ki služijo neposredno bogoslužju, kot so kelih, monštranca itd., sploh ne govorimo.
Lepa je ta slovenska navada. Kadar živeči člani božjega ljudstva svojim dragim pokojnim v spomin postavijo svetišče, kjer se božje ljudstvo zbira, te svoje rajne člane božjega ljudstva vključujejo v daritev, ki se Bogu opravlja v prostoru, ki je bil njim v spomin zgrajen. Tako se na najlepši način ovekoveči spomin tistih, ki so nam najdražji. Včasih se zgodi, da se otroci ne morejo odločiti, ali naj postavijo pokojnim staršem dragocen nagrobni spomenik, ali na naj njih spomin ohranijo s tem, da darujejo cerkvi'kaj za bogoslužje potrebnega. Ko bi pokojni sami lahko odločali, kaj bi raje imeli v svoj spomin, bi bila verjetno odločitev veliko lažja. Na ta način se lahko ovekoveči spomin tudi tistih, za katerih grobove ve samo Bog.
Slovenski zavod v Rimu bo imel tudi svojo cerkev. Čeprav majhna, bo vendarle prava slovenska cerkev v Večnem mestu. Njena notranjost bo v celoti delo slovenskih arhitektov in u-metnikov. Odbor za Slovenik se je odločil, naj bo tudi v tej cerkvi dana možnost darovati določene vsote za bogoslužne predmete, ki bodo tako posvečeni spominu tistih, za katere so bili darovani.
Glavni oltar	$7,500
(U.S.A. dolarjev)
Orgle ................... 7,500
Tabernakelj z marmorna-
natim podstavkom ...... 5,000
Oltarni križ ............ 3,000
Kelih in ciborij ........ 2,000
Monštranca .............. 2,000
Večna luč s podstavkom .... 1,000 Dedikacija zakristije ... 1,000
5	svečnikov (vsak) ........ 500
10 mašnih plaščev (vsak) ..	500
2	ambona (vsak) ........... 400
14 postaj križevega
pota (vsaka) ............ 300
Kropilni kamen ............ 300
Oltarni prti .............. 300
6	vaz (vsaka)	300
3	sedeži v prezbiteriju (vsak)	300
10 cerkvevih klopi (vsaka) 200
Kadilnica in čolniček ..... 200
Oltarni zvonček ........... 100
Vsak slovenski duhovnik P° svetu lahko sprejema darove za Slovenik. Glavna zbiralna središča pa so:
Združene države:
Rt. Rev. Louis B. Baznik 6019 Glass Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Kanada:
Rev. Francis Turk
4935 Yonge St.	{
Willowdale, Ont.
Evropa:
SLOVENIK Via Aurelia 476 00165 Roma — Italia
Mimogrede omenimo še to, bodo imena vseh, ki bodo vsaj do 1. maja letos darovali kaj za Slovenik, napisana na posebno listino, ki bo vzidana v vogelni kamen. Kdor bi se odločil posvetiti določeni predmet v cerkvi Slovenika spominu svojih dragih, lahko celotno vsoto razdeli na obroke, katerih višino si določi sam.
M. J-
— Ananas in breskve so naj-sosednjih priljubljenejše od konzerviranega sadja.
crr
š/^Familjr
Society”
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
• • • the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholaj ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3- Additional scholarships for needy boys and girls.
Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basketball and little league baseball.
Social activities.
T Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ..........'... John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Spiritual Director ........... Rev. AloysiuS Madic, O.F.M.
Social Director .............. Nancy Owen
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
Policy Loans
Total
8,341.83
$1,247,121.82
LEDGER LIABILITIES
O. A. B. Taxes payable ..............$	236.66
Withholding taxes payable ........... 1,940.40
Reserve for checks written off ...... 2,064.60$
4,241.66
Net Ledger Assets as of Dec. 31, 1968
$1,242,880.16
INCOME FOR THE PERIOD ENDING DECEMBER 31, 1968
Premium Income:
Life Premium ........................$ 141,323.80
Accident and Health ................. 2,107,081.55 $2,248,405.35
Investment Income:
Bond Interest ............................$	23,630.10
Dividends, Pref.............................. 3,298.61
Dividends, Com............................... 5,216.90
Policy Loan, Int.......................... 502.54
Int. on Advanced Com...................... 622.50 $
Real Estate Income ......................
Net profit on sale of bonds ..............$	19,781.53
Net profit on sale	of	stocks	Pref......... 3,298.61
Net profit on sale	of	Stocks Com........... 17,390.49
33,764.57
20,000.00
Miscellaneous income
40,470.63
1,000.00
Total Income for the Period Ending December 31, 1968 .
$2,343,640.55
DISBURSEMENTS FOR THE PERIOD ENDING DECEMBER 31, 1968
QUARTERLY MEETING
of Ihe
SUPREME BOARD
of THE HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A.
Jelic!, Illinois
The members of the Supreme 2nd V-President, Anna Jerisha,
°ard of the Holy Family So-^ety of USA convened this 1st ay of March, 1969, at the Home ffice of the Holy Family So-^ety 0f ug^ One Fairlane Dr.,
' °het, Illinois, to transact any u business or any other mat-eis that come up before the P°ard.
The meeting was called to or-^er by President, Joseph J. 0nrah at 10:30 a.m.
this time the Spiritual Sector, the Rev. Aloysius ^adic was absent, therefore the ^r°sident called upon the 1st 0 '^resident, Ronald Zefran to Feh the session with prayer.
^ ^resident Joseph J. Konrad g0vv called upon the Recording Ccretory, Joseph L. Drašler, to the roll of Officers, which is > hdloWS: President, Joseph J. ^0r>rad, present; 1st V-Presi-ent> Ronald Zefran, present;
present, Secretary, Robert M. Kochevar, present; Treasurer, Anton Smrekar, present; Recording Secretary, Joseph L. Drašler, present; Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, O. F.M., absent; 1st Trustee, Joseph Sinkovich, present; 2nd Trustee, Matthew Kochevar, present; 3rd Trustee, Anton Tomazin, Jr., present; Athletic and Social Directress, Nancy Owen, absent.
President Joseph J. Konrad .now called upon the Recording Secretary to read the minutes of the last Board meeting.
The minutes having been read, the President asked the Board members for their pleasure, and a motion.
Anton Tomazin, Jr. presented a motion that the minutes of the last Board meeting be accepted as read, motion seconded by Joseph Sinkovich. Motion is carried.
Past
President Joseph J. Konrad, at this time, diverted from the Procedure and called upon the Treasurer to make his report, pj- ^■r- President and members of the Supreme Board of the ro0ly Family Society of USA. I will first read to you the Financial 'P°rt as of the end of December 1968, which is as follows:
pash in Office ash in Office
LEDGER ASSETS
.............$
Bi
onds:
300.00 142,305.21 $ 142,605.21
Fr.S r
Te ’. 0vernrnent, states .....
fj^ies anc[ Possessions p / ical Revenue Indbllc Utilities g lJstrial and Miscellaneous ocks Preferred	71,072.47
.............................. 197,438.97
9 ®state (less Depreciation $12,498.00)
243,499.98
5,000.00
44,094.88
148,201.20
254,178.46
Claims — Death ............................$	21,003.00
Disability Benefits ....,.oi.....1,360.00
Cash Surrender ...........(................ 4,359.42
Claims — Accident and Health .............. 1,137,319.44
Policy Fees ...... ...................$	27,957.50
Commissions — Life ..........?........ 45,003.27
Commissions — Accident and Health ....	597,535.80
$1,164,041.86
Rent ...................................... 24,849.64
Salaries ................................ 153,233.94
Legal Fees ................................ 11,347.10
Medical Fees ............................... 3,628.45
Inspection report	Fees ................. 11,992.27
Office Main, and	Supplies ................ 9,804.63
Travel ..................................... 4,580.30
Advertising .................................. 250.00
ostage, express, telegraph, telephone ....	13,904.96
Printing and stationery ................... 9,737.52
Furniture and equipment .................... 4,155.29
Bureau and lodge dues ...................... 5,219.64
Insurance .................................. 1,041.00
Bank charges .................................. 47.15
Sundry general expenses ...................... 616.39
Actuarial and Accounting ................... 6,053.14
Promotional ................................ 6,926.59
Official Publication ......................... 807.60
Board Meeting ................................. 28.00
Donations .................................. 1,381.27
I B M Service ............................. 39,587.64
Convention Expenses ....................... 11,289.97
Investment expenses ........................... 74.00
Depreciation ............................... 3,036.00
State Insurance Department
Licenses and Fees ...................... 5,750.00
Real Estate Taxes	  2,534.60
Social Security Taxes ....................   5,797.60
Other Taxes .............
$ 670,496.57
419.49$ 338,094.18
Total Disbursements for five period Income over Disbursements Ledger Assets, January 1, 1968 .
$2,172,632.61 $ 171,00/.94 $1.071,872.22
Ledger Assets on December 31, 1968
$1,242,880.16
TRGOVINA ODPRTA \ ČETRTEK, V MESTU OD 10. DOP. DO 8.30 ZVEČER, PODRUŽNICE DO 9.30
MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
I
MAY'S ^ BASEMENTS
Ladies and Gentlemen and President, Joseph J. Konrad:
This is my Financial report to you mejnbers of the Supreme Board. I was very happy to give this report to you. It is to date the best report of the Treasurer, and, I am convinced at this time that the reports will get better as we go along.
To date I must say that because of the hard work and the co-operation that we are achieving these results. I am sure at this time that our newly elected President, Joseph J- Konrad, will get the same co-operation and help that our former President of the Holy Family Society received.
I am looking for greater expectations for the future. ’
I thank you,
Anton Smrekar,
Treasurer	'	''
(To be continued)	"i
-------------o------------
UMAZANIJI ODPORNE
S korairon postopkom trajno zlikane, priljubljene B.V.D. PRAZNIČNE SRAJCE s kratkimi rokavi, ki odvra čajo umazanijo in ne rabijo prav nobenega likanja.
Maršal Oreško okreten aparatšik v vojaški suknji
MOSKVA, ZSSR. — Maršal Grečko je sedaj vojni minister, v drugi svetovni vojni je bil pa le generalmajor, ki je poveljeval sovjetskim armadam na Kavkazu. To mu naravno daje legitimacijo, da je napisal svoje spomine na vojne čase, ki so bili pred kratkim objavljeni. Spo-6L'5,054.52 j mini obsegajo naravno le voja-|ške dogodke na Kavkazu, toda 268,511.44 Grečko — ali pa njegovi sode-
Regularni aii z gumbom pritrjeni ovratnik, ki ostane snažen in lep ves dan.
3.99
Rumene
Metasto zelene
Bele
M udre
Tu je velika novost v prazničnih srajcah! Sraj ce, ki ohranijo svoj sveži izgled ves dan in se nikoli ne zmečkajo. Zakaj? Zato, ker so narejene iz trajno zlikanega blaga, iz 65',, dakron poliestra in 35% česanega bombaža. Najbolj kakovostne srajce š kontrolirano skrčitvijo. Jih operete in s strojem posušite. Hoteli jih boste imeti polno omaro. Velikosti
Sprejemamo pismena ir telefonična naročila. Klic ite CII 1-3070; v Lorainu 233-6141; v Elyri,ji 322-6301. KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, V VSEH 7 TRGOVINAH
B režnjev in Suslov, sta bila ta-| POrlBgalska UjMaHVa krat vojna komisarja pri ruskih dOVOtjUJG politične SllOdG
lep kos politične zgodovine v tistih vojnih dnevih. Pripombe o
politiki pokažejo Grečka v pra- ...............
vi luči: je prvovrsten aparatčik,| jjm podtika, da ho hoteli Stalina ki zna sukati svoje poglede po'zvabiti v vse mogoče pasti, kar
armadah. Grečko hudo napada pokojnega Berijo, ki je baje zakrivil, celo vrsto nesreč na kav-kaški fronti. Grečko ne hvali tudi ruskih zahodnih zaveznikov,
vetru, ki vleče v Kremlju.
Stalinu je na primer odmerjeno le malo besed. Verjetno Grečko takrat še ni vedel, kako visoko bo novi stalinizem znova\postavil bivšega diktatorja. Zato je v spominih izredno veliko hvale
se jim pa ni posrečilo.
Ne vemo, aii bo knjiga dočakala drugo izdajo. Ako jo bo in takrat ne bo Brežnjeva več na o-
blasti, bo Grečko besedilo nove izdaje temeljito predelal. To bi vojaškim in strateškim sposob-'lahko brez posebnega tveganja nostim sedanjega prvega tajnika'napovedali že na podlagi seda-KP Brežnjeva. Nekaj pohvale je njih skušenj z rusko proizvodnjo preprečiti s tem, da je preplašila
LIZBONA, Port. — Seveda se prvi politični sestanki ne šopirijo z pravim imenom “politična zborovanja”. Se skrivajo za druga naslove.
V Lizboni obstoja na primer Narodni center za kulturo. Svoj čas so ga ustanovili monarhisti, sedaj ga pa vodijo “liberalni katoliki”. To društvo je organiziralo tri sestanke, na prvem so bila obravnavana gospodarska vprašanja, na drugem pa kulturna. Na dnevni red tretjega zborovanja so prišli politični predmeti. Diktatura je hotela zborovanje
132,608.82 lavci-literatje — so vpletli vanje deležen tudi tovariš Suslov. Oba, -zgodovinskih “resnic’
vse lastnike dvoran, da bi dali vso zadevo ni vtikala.
prostore na razpolago. Končno se je našel pogumen tovarnar, ki je dal svoj skladišče na razpolago. Tja se je natrpalo nekaj sto študentov, inteligentov, delavcev, ki so verno poslušali politične govornike.
Govori so res imeli političen značaj. So kar po vrsti napadali režimsko notranjo in zunanjo politiko. Zborovanje se je končalo v splošnem neredu in prerekanju. Precej interesentov ni moglo priti v skladišče, ker ni bilo prostora na razpolago. Pa so vendarle vdrli vanj in začeli tako divje motiti govornika, da je bilo zborovanje zaključeno kar samo po sebi. Policija se v
KAREL MAUSER:
ROTI JA
“Kar za skupaj sta”, je povedala glasno Rotija in z nasmeškom ošinila Maričko, ki ji je postalo močno nerodno.
“Bog ve, če ne”, ni hotel Jernej nič gotovega reči. “Le malo prestar sem zanjo. Nemara ima že kaj mlajšega. Saj bo lahko dobila.”
Marička jo je kar v vežo pocedila. Ni hotela preveč pokazati svojega nemira.
Take južine pri Gotovih na Jamniku še ni bilo. Rotija je hotela vstati, da bi z drugimi vred sedela za mizo, toda branila sta ji Marička in Jernej.
“Ti bomo kar v posteljo prinesli. Nič ne vstajaj. Najprvo se pošteno popravi.” Marička ni pustila, da bi vstala.
Jernej je sedel v kot, kjer je bil včasih oče. Kar podalo se mu je. Materi se je zdelo, da se je oče vrnil. Ogledovala je zdaj Maričko, zdaj Jerneja, zdaj Rotijo in sama ni vedela, pri čem je. Da Jernej ni kar tako prišel, o tem si je bila na jasnem. Le to ni mogla uganiti, zavoljo katere je prišel. Ge bi morda zavoljo Maričke? Ne bi bil slab ženin, čeprav ni ravno kaj mlad. Pri štiridesetih mora že biti, ga
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
je precenjevala s konca mize. Pa zgovoren je. Obema je kos. Rotiji v kamri in Marički.
Jerneju res ni zmanjkalo besede. Modro je govoril, kakor se za fanta njegovih let spodobi in stari Gotovki je bil čezdalje bolj všeč. Kako ti gospodarne robi. Da, takle bi bil kakor nalašč za našo Maričko. Kar dobro se ji je zdelo, da se ni obesila na kro-parskega Janeza. Morda se pa še kako nakrene. Kakor je videti, je tudi Marički všeč.
“Prijazno je todle na Jamniku”, se je ogreval Jernej. “Od spodaj gledano je videti bolj puščobno. Sicer imate z njivami precej truda, toda k sreči imate vse skoraj kar pred vrati. Dobro stopite čez prag, pa ste že v razoru.”
CHICAGO, ILL
MALE HELP
IMMEDIATE OPENING Man — Experienced Welder — In Punch Press — Metal Sawing And Drill Press Age 25-40. All company paid benefits. Union shop. Steady yr. round employment. Apply in person, ask for Mr. Bierman. WILBERT INC.
21st Place & Gardner Road Broadview, Illinois
(61)
3 BDRM. HOME
\Vi cer. baths, crptg. drapes, fam. rm. laundry rm. with sub bsrpt. Central A/C. 2 car gar. Immaculate. Good location. $35,900. Ph. 544-0780
(61)
LAKE DELAVAN, WISG. BY OWNER
175’ lake front. Over ŽVz A. 2-sty. Col. res. 5 Ige. bdrms., 3 mod. ba., kit., din. rm., spac. liv. rm. w-firplc., cun preh. sernd. porch, gas ht. for yr-around liv. Part. furn. Gar w-att. guest rm. Ex.
Asking 85,000
Call 815-758-1923 or 414-728-2748 or write owner, 107 W. Forsythe, De-Kalb, 111,.	62)
LAKE PLACID, FLORIDA By owner — Vfe acre lot — Nice residential area. High and dry — Near pines.	964-1985
; (62)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP — BY OWNER l 5 room-apt. upstairs.
2 rms. downstairs,
841-2853 aft. 7 PM
(62)
RESTAURANT w-3 bdrm. apt. excel loc. good prkg. fac., gross $80,000— $10,000 without price of bldg. 20 yrs. lease with option to buy.
Call OWNER aft. 5 (	669-5745
(62)
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN wanted for child care. In exchange for room and board. No housework.
Nr. 84th & Damen 233-8797
(61)
BABYSITTER—Reliable, my home, 2 children. $25 a week.
N-W. 235-9489 aft. 5 l%i ^	(62)
FEMALE HELP
DRAPERIES — Sizers Seamstress. Experienced. Steady work. VANDELIS DRAPERIES 1260 W. 103rd Street
r	(62)
Maintenance
Mechanics
Machine and general maintenance man familiar with punch press and material handling equipment. Day shift with occasional overtime available. Excellent' starting rate, plus company benefits which includes company paid hospitalization and life insurance.
Contact Mr. WILLS Between 9 AM and 4 PM
Monday thru Friday
THE SENG GO.
1450 N. Dayton, Chicago MO 4-0920
(62)
HELP WANTED
SCHOOL BUS DRIVERS WANTED Full oi part time. School runs plus charter work. American School Lines, Inc. 9207 S. Keating.
424-3433
__________________________(61)
Director of Nursing
Challenging opportunity — Position in fully accredited expanding nonprofit general hospital and nursing school. 232 beds increasing to 350 beds. School presently has 110 students. Masters degree required plus experience. Excellent salary, liberal fringe benefits.
Write or call Personnel Director.
SAMARITAN HOSPITAL Troy, New York 12180
_________________ (62)
MERCY HOSPITAL SCHOOL OF NURSING Pittsburgh, Pennsylvania
Two-year Diploma Nursing Program approved by the Pa. State Board of Nurse Examiners, Accredited by the National League Nursing.
Accepting applications now for
Men and Women
(Married or Single)
For September, 1969 Living accommodations for women available in nurses residence.
For further information, write
Director, School of Nursing Mercy Hospital 1401 Blvd. of the Allies Pittsburgh, Pa. 15219 Phone 412-391-8800
(61)
“Kajne da”, je migala brada stari Cotovki. “Le za oranje je križ. Z eno kravo, ki jo imava, se ne da veliko postoriti. Najemati morava. No, pa že gre.” Jernej bi kar govoril. Toda pot ga opominja. Do Prtovča ni samo en skok. Do večera bo komaj prikoleštral, pa še dobro bo moral stopiti, ko se človek tako zagovori.
Ura je šla na tretjo. Jernej se je zahvaljeval Cotovki in Marički. Nazadnje je stopil še k Rotiji, ki je bila malo zadremala.
“Na Martinček ne hodi več nazaj. Naj pride samo Marička. Kar ne bo mogla ona odnesti, bom pa še jaz prinesel ali pripeljal. Ti se zdaj pozdravi.”
Segel ji je v roko.
“Se nekaj bi te prosil, če ne boš huda. Za botra bi bil rad.” “Jaz pa za botrico, Rotija”, je koj poprijela Marička. Zdaj je vedela, da je med Rotijo in Jernejem do kraja razdrto. Ce si bosta v botrini, potlej res nič ne kaže, da bi se vzela.
“Koj imam eno skrb manj”, je bila Rotija obeh vesela. “Vidva me bosta pa na ohcet povabila.”
Zdaj sta oba zardela, mati pa kakor da niso nič slišali, so silili v Jerneja, naj se še, kaj oglasi. Jernej je rad obljubil.
Poslovili so se še enkrat in MariČKa ga je spremila kos poti. Dolgo je ni bilo nazaj. Rotija ni nič spraševala, zakaj že po dobri volji je uganila, da sta se marsikaj pomenila.
“Gospodaren človek, ta Jernej”, so rekli mati. “Postaven in trezen. Dober gospodar bo.” Marička ni nič rekla, le ko so mati odšli, je sedla k Rotijini postelji in se z obrazom pritisnila k bolničinemu licu, ki je žarelo.
“Ali sta se pomenila?” jo je čez čas vprašala Rotija in vzdignila Maričkino glavo.
“Da.”
“In kaj si mu rekla?”
“Da ga imam rada.”
Rotija je božala Maričkine roke in se nasmihala. Nenadoma pa so se Marički orosile oči:
“Ce nisi ti huda, Rotija?” “Avša neumna, le počemu? Bolj sem vesela kakor ti. Kmalu se vzemita.”
Mati so v veži pomivali posodo in ropotali s črepinjami.
“Zdaj pa zaspi”, je Marička vstala in jim odšla pomagat.
*■ ' s
VRNITEV
Koj po praznikih je Marička odšla v Jelovco. Rotija ni mogla. Sicer je že vstala, toda počutila se je tako šibko, da se je komaj po hiši vlačila.
“Kar pri nas boš ostala, dokler se toliko ne popraviš, da boš mogla na Prtovč”, sta si bili Rotija in Cotovka že domači.
Rotiji je povabilo prav prišlo. Takole bolehna bi nerada prišla babnicam pred oči. Še tako jo bodo obrale od vrha do tal.
Da bi ne bila v samo nadlego, je postorila to in ono po hiši, čeprav so ji mati na vso moč branili.
Marička je ostala na Martinčku do Silvestra. Na Silvestrovo zjutraj pa je bila že na vse zgodaj pred bajto. Pa ne sama. Z njo je prišel tudi Jernej, ki je bil precej težko oprtan. Prinesel je Rotijine stvari, bi so ostale še v bajti. Saj Rotija ne bo šla več v Jelovco. Storži so suhi, delo opravljeno in obe bajti trdno zapahnjeni.
Zdaj bo ostal na Martinčku samo še čuvaj. Da bo pazil na les in na živad, ki pritiska h kočam. Srne že hodijo na seno, lisjak pa se je vsako noč plazil okoli vasi. Toda kurniki so visoko postavljeni, hlevska vrata povsod dobro zaprta. Skrbni gospodarji, preden ležejo, vse pre gledajo in butnejo z nogo ob vsaka vrata, če niso morda slabo zapahnjena.
Jernej in Rotija sta si dobra in oba sta prepričana, da se tako nista še nikdar razumela, čeprav
se doslej nista še nikoli sprla. Vendarle je zdaj med njima bolj jasno, nobenih vprašanj ni več med njima. Rotija ve, da bo Jernej odslej Maričkin. Ko bo minil čas in se bo z materjo domenil, bo vprašal morda še Marjeto, kako misli. Po veliki noči bo mogoče Jernej že za vselej sedel pod bohkovim kotom kakor nekdanje čase Cotov oče. Pozabil bo na Jelovco in se popolnoma po-kmetil. Poleti bo z zavihanimi rokavi sedel za mizo in z Maričko ugibal o delu. V nedeljo bo z drugimi možmi krenil v Kropo k maši, šel kupit zavojček slabega tobaka in cigaretne papirčke. Rosan od potu, z ogrnjenim suknjičem bo prišel nazaj na Jamnik, pojužinal, vzel odejo in z Maričko legel pod maslenko.
Rotija ni mogla zato, da je skoraj zavidala Marički srečo, ki se ji je obetala. Ko bo Marička najbolj srečna, bo ona začela pestovati otroka, za katerega bo moral župnik zapisati, da je nezakonski. Morda jo bo okregal in ji celo oponesel Tineta.
Ko bi Marjeti ne bila tako obljubila, bi bilo nemara vse drugače”, so jo skoraj hotele politi solze.
CLEVELAND, O. Moški dobijo delo
Strojniki stožčastih stružnic
zkušeni, zmožni nastaviti stroje pri izdelavi orodja. Samo dnevno delo. Morajo govoriti malo angleško. Kličite Mr. Žare, telefon 361-7811, za sestanek.
CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO.
5366 St. Clair Ave. 361-7811
(62)
Iščemo vajenca za pršilno pleskanje
in
DELAVCA ZA GLADENJE
Vse koristi Stalno delo
Garfield Heights okolica
SUPREME FIXTURE MFG. CO.
4868 Chain Craft Drive 587-0200
(66)
SESTAVLJAVCI
Izkušeni sestavljavci lahke trgovske električne opreme. Morajo govoriti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za sestanek: 361-7811.
CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO.
5366 St. Clair Ave. 301-7811
(62)
“Prav nič drugače bi ne bilo”, si je mirila. “Srečna bi ne bila ne z Jernejem, ne s kom drugim. V grehu samem je nekaj, kar ubija človeško srečo in če hočeš, da vsaj nekoč najdeš odpuščanje, je treba za vsak greh opraviti pokoro. Srce samo je najboljši tožnik in najboljši branilec. Ko te toži, te že brani, samo da pokažeš, da ti je žal.”
Ženske dobijo deio
Help Wanted Female
Stock-room clerk, collating and filing. Typing helpful. Call for interview and ask for Miss Alice Tnomas.
CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO.
536C St. Clair Avenue 361-7811
(61)
Office Cleaning
Neighborhood industrial plant requires woman for office cleaning several times weekly. Hours flexible.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. 361-6264
(62)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja hišo
6-sobno, enodružinsko, dvojna garaža, se lahko takoj vselite, v Grovewood okolici, cena pod $16.000. Kličite 944-5473.
(62)
Grovewood okolica
Zidana čista hiša s 3. spalnicami, samo 16 let stara, popoščena klet, ograjeno dvorišče, garaža, blizu bus linije.
Posestvo za dohodek, 2 hiši na 175 čev. lotu, 4-4, 2-družinska ' hiša spredaj, 5-sobna enodružinska zadaj. Posestvo v dobrem stanju in prava cena.
Pri E. 185 St.
Bungalow, 2 spalnici, zgoraj za razširjenje, močna slovenska okolica. Par minut od bys linije in trgovin.
Prosser Ave.
• Cista 2-družinska duplex hiša, garaža za 2 kare, eno stanovanje ima 3 spalnice, samo $12,900.
Carl Ave.
3 stanovanje za dohodek, sedaj samo $10,000.
LAURICH REALTY 496 E. 200 St. IV 1-1313
(62)
Išče stanovanje
Iščem 4-sobno stanovanje s 2 spalnicami, zgoraj, od Grovewood do E. 185 St. v Euclidu. Kličite po 5. uri 761-5910.
-(61)
Lastnik prodaja
5-sobno enodružinsko hišo v Collinwoodu. Vrt, garaža, klet; blizu cerkve, šol in trgovin. Kličita 851-7972	(62)
Ugodno naprodaj
Lepa miza s 4 stoli za jedilnico in televizijski aparat — 21 inč, ugodno naprodaj. Kličite 432-1938.	—(62)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje, spodaj, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI. 2-7821, po G.
zvečer.
(x)
V najem
3-sobno moderno neopremljeno stanovanje s kopalnico if centralno kurjavo, na E. 67 St Kličite 431-2043.	—(62)
| JOS. ŽELE IN SINOVI f
POGREBNI ZAVOD	=
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	TeL: ENdlcott 1-0583 |
=	COLLINWOODSKI URAD	3
= *452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 S
= 1 Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago
5	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	3
— -'iiiiismmiaiiimiiHiimmitiiiiijimimmiiimiiiiiiimiiiuMiimiiiimumimuuMiK
¥ blag spomin na naše drage starše
MATI
LUGMA um
t 27. marca 1959.
OČE
mim KALAH
t 5. februarja 1963.
O Bog, ki si ram zapovedal očeta in mater spoštovati, milosrčno se usmili duš naših staršev, nam pa daj, da jih bomo videli v veselju večne luči.
Žalujoči:
sin FRANC hčeri KATKA HARTMAN in CILKA TOMINC I s svojimi družinami.
Cleveland, O., Girard, O., Suha pri Škofji Loki,
27. marca 1969.
Mi smo podaljšali od 1. aprila do 10. aprila. Zalo vlagajte k vašim
hranilnim računom do 10. in vloge se vam bodo obrestovale od I.
. - * *•»
Cleveland Urim
M«mbv F.DJ.C.
klUU!