Iz celega sveta. —' Špansko. Kralja Alloaza je dne 3. l. m. napadel nek anarhist v trenotku, ko se je peljal v vladno palačo. Napadalca so takoj prijeli. Piše se Pavel Fernandec. Kralj je ostal tudi tokrat nepoškodovan. Na nobenega sedaajega vladarja se ni izvršilo toliko iiapadov kot na španskega, toda tudi noben še ni imel toliko sre6e, da bi vkljub temu ostal nepoškodovan. • Atrika. V angleški Južni Afriki so izbrubnili dne 4. t. m. veliki nemiri. V mestu Johannesburg so stopili delavci v štrajk. Velike množice rudarjev in tovarniških delavcev so napadle hiše lastaikov rudokopov in drugih bogatašev, jih zažigale in plenile. Prišlo je do liudega boja, v katerem je bilo 100 oseb ranjenih in 4 mrtve. Strajkujo6im rudarjem so se pridrnžili tudi železni6ar.ji, ki so tudi stopili v štrajk. Delavci so za6eli štrajkati, ker Angleži uboge Bure hudo pritiskajo. Pla6ajo jih slabo, pa tudi prave svobode nimajo. Kakšno bo letošnje poletje? Vnekemdunajskem listu piše dr. Heenig, da vsa znamenja kažejo, da bo letošnje poletno vrerae v mnogočem podobno onemu 1. 1911, to je, da bo gorko in lepo, da, najbrž celo zelo vro6e. Pred vsera kaže na to izredno suba letošnja pomlad, oziroma suho vreme, ki smo je imeli že od Boži6a 1912. Zlasti pa je zna6ilna okolnost, da je, izvzemši majski in junijski mraz, ki je letos posebno izrazito nastopil, stala vsa sredn.ja Evropa od srede aprila skoro neprestano podvisokim zračnim pritiskom. Prifiakovati imamo torej pretežno večino poletnib dni. Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del kn.jižnice nekega slavnega asirskega vladarja iz VII. stoletja pred Kristusom. Med 20.000 tablicami je ve6 sto takih, ki se bavijo z mediciao. Vsebina dela vso čast asirskim zdravaikom in kaže, da so jako bistro mislili in svojo stvar dobro. razumeli. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navade že takrat prištevali nied bolnike in kot edino sredstvo priporo6ali popolno abstinenoo. Boj proti alkoliolu je potemtakem star že 2500 let. KalLko l.judi se živi s poljedelstvom. Na to vprašanje odgovarja rusko trgovinsko ministrstvo tako-le: V Rusiji se živi 70'3% prebivalstva s poljedelstvom, v Italiji 60%, v Avstro-Ogrski 55'9%, na Ja- ponskem 50'2%, v Kanadi 467%, v Združenih državah 47'3%, na Francoskem 46'3%, na Danskera 38%, v Nem6iji 35'5%, v Belgiji 21'7%, a na zadnjem mestu je treba navesti Anglijo, kjer se živi le 17% prebivalstva s kmetijstvom. Šolstvo v E\Topi. Kakor izkazuje zadnja štatistika, je v vsej Evropi 465.451 šol. Na teh šolab je pou6evalo v preteklem letu 1,119.413 uoiteljev,* vseh u6encev in u6enk pa je bilo 6ez 45 miliionov. Na enega u6itelja je prišlo 40—41 otrok, dočim je prišlo pred 12 leti na enega učitelja 60 otrok. V tem oziru kaže štatis.tika velik napredek. Nasilnosti protl rimskim romarjem. Ko so se vra6ali livornski (iz mesta Livorno v Italiji) rimski romarji iz Rima, so livornski svobodomisleci uprizorili nasilnosti proti njim, 6eš, da so v Rimu klioali živio papež-kralj. Demonstracije so uprizorili in vodili svobodomisleci. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je zasedlo kolodvor in spremilo romarje domov. Že na progi je bilo vrženih v vlak ve6 kamnov in so ,,svobodomisleci" celo streljali na-nj. Preblvalstvo v Galiciji. Pri zadnji ljudski štetvi so našteli v Galiciji 8 milijonov 25.675 prebivalcev. 46% je rimsko-katoli6anov (uniatov), 10% jih je pa judovske ^re. Po narodnosti so našteli 57% Poljakov, 40% Rusinov in 2% Judov. Najdaljjši dnevl v Evropi. Najdaljši dan v Evropi ima mesto Revjavik na otoku Islandiji. Na tem otoku traja daevna svetloba 3/4 meseca. Norveško mestece Vardo ima neprenehoma dan od 21. maja do 22. julija. Svedsko obmejao mestoTornea ima 2r/2ure dolgi dan, nasprotno pa najkrajši dan 2Ys ure. V Petrogradu na Ruskem in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa 5 ur. V Stokholmu in Upsali traja najdaljši dan 18% ure, najkrajši pa 554 ure. V Berolinu in Londonu znaša dnevni 6as 1VA ure. Kako se je treba varovatl pred ndarcem strele. vStrela udari navadno v najvišje to6ke v okolici, kakor v zvonike, visoka poslopja in drevesa. Vedriti pod visokimi predmeti je tore.j zelo nevarao. Vsako leto uhije strela mnogo ljudi, ki iš6ejo zavetje pod drevesi. Boljše je, da je 61ovok malo moker, kakor pa da se izpostavlja prete6i nevarnosti. Kmet naj med nevihto ne nosi na rami poljedelskega orodia, koso, motiko in kaj podobnega, ker je nevarno, da poiš6e strela v zrak rnole6o kovino. Ravno tako nesmiselno je, leteti ob slabem vremenu domov. Tek še-le pospešuje bližino strele. Najboljše .;e, iskati zavetja v nizkih ko6ah, sploli pod nizkimi predmeti. KJe unu*e največ otrok? Norve4ka je bila pred leti prava dežela pijancev. Skora vsaka hiša je imela svojo lastno žganjažno. Od 1000 novorojenčkov jib je imirlo do 300 pred dokoncanim prvim letom, a to kljub lemu, da se Norvežka ne more zagovarjati s stanovaajsko revš6ino, vzliko industrijo ali jeti6nimi kravami. Kf> je dosegla norveška pijanost svoj višek, se je pa že tudi s polnim parom razvijal protialkoh.olni boj. Ljudska volja se je pretvorila najprvo v razne koristne naredbe in kon6no v državni zakon. Tako je bilo seveda mogo6e, da se ži danes imeauje Norveška ,,dežela treznikov". Umrljivost novorojen6kov je padla od 1000 na 80—90 (prej 300). — V deželi piva, Bavarski, pa je danes nekako tako kot v Išorveški pred 80 leti. Od 1000 novorojenčkov jib umrje okoli 300, to je skoraj vsak tretji otrok! Koliko tuge, solza, duševne revš6ine, koliko zapravljene narodove mo6i vsebuje ta številka! Od okroglo 237.000 v enem letu na Bavarskem rojenih otrokpride 6500 mrtvih na svet, od 230.000 živorojenih jeh umrje v prvem letu starosti 69.000. — In v tej deželi preto6i tiso6e in tiso6e mater v enem letu milijone solz po izgubi svojih Ijubljen6kov! Od pastirja do generala. Poveljnika kraljevske ogrskc žrebčarne v Babolni, generalnega majorja Mihaela Fadlallaha el Hedada je cesar na lastno prošnjo upokojil. Upokojeni generalni major je dosegel v naši armadi izredao visoko službo. Ko se je 1. 1857. nahajahi v Arabiji avstrijska komisija za nakup konj pod poveljstvam polkovnika Brudermanna, je spremljal polkovnika od oaze (želeaice) do oaze neki živahen arabski decek, ki se je polkovnika tako oklenil, da se ni liotel služiti od njega in ga je prosil, naj ga vzame s seboj. Polkovnik je defcka, 1. 1843 v Betsabi v Siriji rojsnega Mihaela Fadlallaha res vzel seboj, ga v Babolni poslal v šolo in ga skrbno vzgojil za krepkega 6astaika naše konjerrc.?. Far!lalU>.li ol Hedads se je razumel na konje tako ižborno, da so ga talco.j pridelili k žreb6arskemu oddelku, kamor pridele le najboljše 6astnike konjenice. Priprosti arabski de6ek Miliael Fadlallah el Hedads je bil za svoje zasluge večkrat odlikovan in je postal celo general.