Tedenske novice, ŽUPANSKI TECAJ se vrši I. v nedeljo, dne 9. marca, ob 10. uri dopoldne, v Ptuju (v gostilni Zutpančič) za okrajno glavarstvo Ptuj (sodni okraj Ptuj in Ormož). II. v nedeljo, dne 16. marca, ob 9. uri dopoldne, v Celju (hotel »Beli vol«, vrrna dvorana) za okrajno glavarstvo Celjfe (sodni okraji Celje, Vransko, Laško, Šmarje, Gor- njiprad) in sodni okraj Riogatec. Župani in občinski odboniiki! Udeležite se polnoštevilno! — Govorijo gg. uradniki-strokovnjaki, o vojaških zadevah pa g. major Jurkovič. ^olske počitnice na deželi. Važea sklep okrajnega šolskega sveta Maribor-okoika. Višji šolski svet, ki ga je sestavila vlada za časa ministrovanja demokrata dr. 2crjava, je z ukinitvijo jesenskih šolskih počitnic ljudslvu na deželi prizadjal obilo gorja! Dcniokrali so nauicnuma s to odredbu kljubovali kmetskiai ljndem. — Zaačilao je, da j« ediai samostojaež v viš. šolskom svetu glasoval z žerjavovimi demokrati za to, da se šolske počitaice aa ljubo dcmokratskim učiteljem preložijo aa polclje. Na tisoče kmclskih ljudi je bilo vsled <"ega demokratsko-san:ostojnfga s-klepa v jeseni 1923 kazaovanih, ker so morali svoje otroke obdržati doina pri auj nem jesoaskem delu (jaša, trgatev). Teh kazai so krivi demokrali in saaiostojai, ki so v višjcm šolskom svelu sklcnili pcčitrice za f oktje. Fo vsch okrajih sodaj vrc aicd Ijudsl\oni proli nesmiselniai počitniram. Okrajni šolski svet v Mariboru je v svoji redai seji dne 29. februarja eroglasro sfrejel predlog dr. Leskovarja, ki se glasi: «Gl(de slaLega obiska v raesecu seplembru in oklobru 1C23 je razvidno, da razir.cre zahtcvajo, da%sc meseca s«ptenibcr ia okiober dala otrokom proslo. Z ozirom na to sc naj Ijudskošolskc počitnu-e prcložijo zopet na jescn. Poniiskki proti proložitvi poletnih počitaic ne držijo, ker se v vročih poletnih meseoib ilak lahko uvede san.o tioroldaiiski aerazdoljeni šoiski pouk.« Predlog dr. Leskovarja je bil soglasno sprejeL Olo za- stopnika učiteljstva sta soglaiala z naiim naziranjeru. Splošno mnenje jc, da šolski obisk silno trpi vsled n-jsmiselnib poletnih počitnic. V potetju sta dva mese< a za šolo izgubljena, v jeseni pa starši ne morejo dali otrok v šolo, ker jih potrebujejo doma. Svetujcmo, da bi se tudi ostali oikrajni šolski sveti pridružili važnoriu sklepu mariborskega okrajnega šolskega sveta. MARBORSKA POROTA. Smrtna obsodba. V ponedeljek, dne 3. t. m., se je začelo na maribo skem sodišču pomladansfco porotno zasedanje. Kot pr^: se je zagovarjal Prekmirrec Štefan Gaber, ki je obtože^, da je umoril svojo taščo. Rojen je Štefan Gaber v Vui ii Gomili, priženil se pa je v Tešanovce ter živel na ženinovem posestvu. Tašča ]e zakoncem prepisala polovioo jh.~ sestva Gabru pa je celo posestvo dišalo in ker ga ni kinalu dobil, je zlostavljal svojo ženo in taščo, s katero je živel v večnem prepiru. Večkrat je govoril, da jo bo ubil. Ko je dne 20. avgusta leta 1923 šia tašča k vodnjku po vodo, se ji je tiho približal njen zet ter jo parkrst udaril z nekim topim predmetom, nato pa jo vrgel v vodj njak. Nato je po stcrjenem zločinu odhitel na sodnijo v j Mursko Soboto ter tam izpovedal, da je njegova tašča slučajno po nesreči padla v vodnjak ter utonila. Med sosedi pa se je kmalu raznesla vest, da je Gaber taščti sam vrgel v vodnjak. Zločinskega zeta so prijeli, toda zločina ni priznal. Šele pod bremenom dokazov, katere so iznesle razne priče, je tik pred obsodbo priznal, da je ; svojo taščo umoril. Porotniki so soglasno potrdili vpra| šanje krivde, nakar je bil Gaber obsojen na smrt z < ustreljenjem. I Morilec svoje žene. ; Naslednji dan, dne 4. t. m., je prišel pred porotnike ' 441etni veleposestnik iz Starošinec Lovrenc Drevenšek. ; Zagovarjati se je moral radi umorstva svoje žene, s ka- : tero je živel dalje časa v prepiru. Drevenšek je s svojo že~ ; no silno slabo ravnal, tako da je bila prisiljena vložiti iož- : bo na ločitev zakona. Mož, ki je zapravil s svojo pijanostjo že skoro celo premoženje, se je udal na ženin predlog ter sta sa skupaj odpravila v Ptuj k odvetniku, ki jie ženo v tožbi zastopal. Na potu v mesto pa je zopet začel s surovim zmerjanjem ter je ženo laončno še pretepel. Si- rota se mu je ubranila ter zbežala pred njim po Dravski ulici, kjer pa jo je s-rovež dohitel ter z ostro nabrušenim nožem napadel. Zadjal ji je 16 ran, rned temi dve v srce, . ki sta povzročili takojšnjo smrt nesrečne žrtve. Po stor- jenem zločinu je pcbegnil, toda orožniki so ga še istega 1 dne zasledili ter zaprli. Pred sodnijo je Drevenšek svoj zločin priznal ter je Dil obsojen na 10 let težke ječe. Ustanovni občni zb<«- skupine StBjokovne rveze tovamiškega delavslva v Rušah se vrši v aedoljo, dae 9. aiarca v stari ccrkveni šoli v Rušah ob 9. ari dopoldne i običajaim daevaim redoai. Občaega zbora se udeleži strokovni tajaik JSZ iz Maribora. Za člane udeležba obvczaa. I;r.ija!clji orgaiiizacijc dobroiJošli. Predsedaik. '.¦-;¦¦¦ Kasliiženo .jiriznanjr. Iz Hoč pri Mariboru poro^- jo: Na iastuo jirošnjo upokojeni tukajšnji aadučiielj in rojak g. JMihael Vauhnik je bil po 42 letnem aepre- trgaaem službovanju s 1. marcem tega leta od višjega . šolskega svela razrcšea učiteljske službe ter se preselil na kraj svojega prvega službovaaja k Sv. Jakobu v Sl. goricab. Višji šolski svct v -Ljubljani mu je izrekel pri : tej priliki v smiski sejnega sklepa z dne 22. novembra i 1923 pchvalo ia prizrianjc /;'. njegovo maogoletno, ne- : umorno in zelo uspošno šolsko in izvenšolsko delo- vanje. Hoteli so diobra, a bili ao n«sHečni. Od Sv. Ruperta v Slov. gor. poročajo: V aedeljo večer, dne 2. marca, je zgorel bišai hram kmetu Feliksu Kranvogel v Sp. Vo- ličiai. Delali so priprave za gostijo, ki so jo hoteli pri- rediti svoji dekli, ki je dlugi dan bila namenjena iti k poroki z enim njihovih dclavcev. Holeli s« dobro, a so bili aesrečni. Shod našc stranke v Vurbergu. Dne 2. marca smo hneli lepo uspeli shod Kmetske zveze. Zelo zanimivo je poročal g. poslanec Vesenjak o političnem položnju, o proračunu in o raznih gospodarskih vprašanjib. Poslušalci, katerih je bila soba nabito polna, so pazno poslušali in odobravali poročilo. Predsedoval je načelnik krajne organizacije, g. Jakob Felicijan. Ob koncti sta bili sprejeti re soluciji za čim hitrejšo regirlacijo Drave ter neomajno «aupanje Jugoslovanskem klubu s prošnjo, da vstraja na začrtani poti zlasti v zadevi avtonomije. Notranja prenovitev župnijske cerkve v št. Janžu na Darvskem po!ju. Naša župnijska cerkev se je v zadnjih treh letih zelo pienovila. Leta 1920 je bila cela na roovo poslikana, dobila je nov lep tlak in krasne, popolnoma slogu primerne stole. Potem je postavil kipar Sojč nov lep altar in kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega. Manjkala še je obhajilna mize, ker prejšnja preprosta ni več sodila v prenovljeno cerkev. Minulo sob^to so postavili tudi že težko pričakovano obhajilno mizo, ki bo brez dvoma ena najlepuih umetnirt v prenovljeni c&rkvi. Načrt je naredil po navodilih g. župnika kipar Sojč, ki je tudi mojstrsko izgotovil deset reliefnih pozlačenih padob, ki kinčajo obbajilno mizo. Namišljena je kot nokako nadaljevanje ali dopolnitev altarja, kar tudi v resnici je, saj se ob njej deli in zevživa altarski zakramont. Navadno ima obhajilna miza dvojao nalogo: kot nekaka ograja deliti presbiterij cd ladije, obenem pa in sicer v prvi vrsti, služiti kot miza, pri kateri se deli in spTejerrta kruh življenja. Večinoma. so v naših cerkvab obhajilne raize bolj ograje kot pa mi/e. Le oblajilni prt spominja na to, da bi naj ta naprava služila kot miza. Naša nova obbajilna miza je sestavljt;r i take, da pride do izraza bolj kot miza in manj kot ograja. Zato je napravljena bolj masivno, iz hraStovega lesa, zato so vložene reliefne ^dobe, ki pred- stavljajo: zadrtjo večerjo, pomnoženje kruha, daritev Melkizedeka, stotnika pred Kristusom (Gospcd, nisem vreden!), češčenje in moljenje presv. Rešnjega Telesa itd. Taka obhajilna miza je res precej dražja kot navadnn, a obhajilna miza tudi zasluži, da je nekoliko bolj bogato izdelana in opremljena, kakor je navadno. Saj je gotovo primerrvo in prav, da se za aliarjem, na katerem se Najsvetejše pvipravlja in shranjuje, aajbolj lepo in umetno opremi obhajilna miza, tisti lcraj, kjer se sv. Rešnje Telo zavživa. Dolga je nova obhajilna miza 8.70 m ter je mizarsko delo zelo spretno izgotovil domači mizar Janez Kancler. Nuj božji Zveliče.r obilo povrne vsem, ki so za ta kras naše cerkve darovali les in denar ter se trudili z del:ra, vsi pa radi prihajajmo k njej v Emaus, da se bodo oijrela in okrepila, pomirila in osrečila naša srca. Goijufija in tatvina pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Rad bi poročal vesele novice, toda !e lx>lj žalostne reči se gociijo. Med mladiao je zapaziti vedno več lahkomiselnosti, 78prp.v!fanio. piisnčrtvanja in plesanjn. Dn r>a dobiio denar za te nemale izdatke, pa kradejo doma in drugod. Nekaj časa sroo imeli iukaj peko. Okradla in ogoljufala sta ga dve mlada fanta: Turk iz Ternič in Malek iz Margečkega. Pa tudi pek tam ni j>rehud poštenjak, ker je izginil odtod, ne da bi plačal trgovcu moko. A tudi dekleta se poskušajo v cbrti, ki jo sedma božja zapoved prepcveduje. Dne 23. februarja je pripeljal tvgovcu Kardinarju voznik vino in je djal na voz tudi sodček s 50 litri žganja. Ko zvečer voznik pride k vozu, ni bilo sodčeka z žganjem več. Iskali so na vse strani, a ni ga bilo. Cez nekaj časa pa pri-de en fant povedat, da je slišal pri oknu Kalčiča v Terničah glasno govorjenje, med dmgim, da je bil scdček zelo težek. Hitro so poslali po žandarje v Račje,. ki so že ponoči prišli in našli tatici, 191etni de-klini Rozalija Radolič in M. Kalčič. Vzeli sta sodček z voza ter ga skozi dvorišče in sadortosnik zanesli verv na pclje, od tam sta ga cdpeljali z ročnimi sanjkami. Manjkalo je že 8 1, Id so ga spiii. Ali ni nad vse žalostna ta prikazen: mlado letna dekleta kradejo hudičevo vodo —žganjel Ali pa še ni stokrat bolj žalostno, če matere take reči dopuščajo, v hišo spravljati dovolijo, tatovom pctuho dajejo! . Porokn pri Sv. Lovrencn na Dravskem polju. Pri nas se je poročil mladenič Franc Peršuh iz Pleter z mladenko Marijo Predikaka, članico šentlovrenške Marijine družbe. Na gostiji so zbrali veseli svatje 1000 kron za Dijaško večerp v Mariboru. Novoporočencema obilo sreče in Magcsloval Poročila sia se dae 25. februarja t. 1. Marijina družbenica in posestniška hči Terezija Bratec z vrlim mladeničem in posesiniškim sinom Martinom Čuš v Gradišah pri Juršincih. Zavednemu novopcročenemu paru obilo sreče in božjegn blagoslova! Uinrl jc v Makolah aaš somišljenik šlefan Kovačie v Stopnem v 82. lelu svoje starosti. Bil je vobče spoštovan, ajegova hiša je bila vcdno aa naši straai. Na sedusiai za rajniiu so njegovi prijatelji zavedni možje aabrali 77 diuarjev za Kmelsko zvezo v Makolah. Bog i>lati. Smrt vrle matere v Hošnici pri Laporju. Dne 20. svečena smo položili k večnemu počitku posestnico Marijo Mastinšek, p. d. Golobičevo mater. Kako je bila rajna dcbra in pridna, \c pokazal njen pogreb. Na sedmini se je nabralo za dijaško semenišče na predlog Kavklerja svota 232 dinavjev. Razno iz Leskovca v Halozah. Več let sem smo imeli še precej povoljno vinsko letino. In vino je šlo še tudi v vsaj nekoliko primerno ceno. Lani je toča napravila veliko škcde. Vina je bilo malo, pa še to niina ne kupcev, ne primerne cene. Tako se nam Haložunom slabo godi. Bog nas letos varuj toče, naša viada, ali bolje rečeno: naši ptoslanci pa italijanskega vinal Ne za uvoz, ampak za izvoz vina naj se pobriga vlada! — Dokaz slabe letine je tudi to, da se jih je v letošnjem predpustu le malo poročilo. Vendar so gostje na Franc in Marija Vindiševi gostiji nabrali za nove zvonove 106.50 dinarjev. Mlademu pani, kakor tudi vsem drugim, želimo dcsti sreče, zlasti pa skorajšnjih boljših časov5 — Februarja smo v začetku imeli veliko leda, cb koncu pa veliko snega. — Kmetu Arvdražu Šmigoc v Velikem Okiču je zdrsnil vprežen vol iz ceste po stimini. Sreča, da je drugegu Se prnvočasno izpregel. Ponesrečenemu volu ni raogel pomagati na cesto. Drsal je po ledeni strmini v dolino, si zlomil vogovje in nogo. Nadaljnje rnuke ga je rešil nož. Tudi več oseb se je ponesrečilo po ledenih in strmih potih. Sedaj piha Jug. Upamio in želimo, da bi k-orenito obračunil z zirno! O čcm govorijo v Konjicah? Slišimo, da so fantjo v Novi vasi zaprli cesto Padežaikovi aevesti, odkupaino CCO dinarjev pa aiso zapili, arapak pokloaili Društvenemu domu. Faatje, pripravljalni odbor jc gotovo vesel vašega lepcga prispevka, šc bolj pa smn veseli vašega lcpega čina. Kaj si bojo le mislili pri tem oni, ki so prcd tcdni aa vabilo aaših Nemcev plazili tiho ok«]j voglov v gostilao S. na Schauerjev shod, vsi veseli, da dobijo za to nekaj Judežcvih kozarčkov zastonj. Saj so njihovi mastao plačaai prigaajači prej po vasoh trobili: pili ia jcdlo se bo vse zastoaj. Ia vi, ki ste šli — ali hočetc biti možje? Mi se vas hočemo že se natančneje ogledati in v svct bomo poročali o vas, da bodo vcdcli, po čcm so tukaj krščene duše, na prodaj! Skoraj bi rekcl: pfuj. Smrtno jc ponesrečil v torek. dne 26. februarja ob 4. uri popoldne 16 !etai Štefaa Skct, blapec pri g. A) Kristan, pd. Sečaku v Slatini 17, župnija Ponikva ob j. žel. Pcljal je sodeč na saach drva iz gozda. Ko se saai zadenej« ob zmrzlo krtino, se Štefaa ob suaku prevrntsprcdaj pod saai, ki so mu prctrk prsni koš. Črez dvc dobri uri je umrl. Za Gornjo Savinjsko dolino se vrši v torek, dne II. marca, ob 9. irri dof>o!dne v Rečici ob Savinji v prostorih g. čuježa žodružno-socialni teiaj. Predavata g. tajnik Kiajnc in g. revizor Barle. Vse naše organizaciji, Kmetske zveze, Lsobraževalna drušha, mladinske organuacije, Orel in Dekliške zveze, zlasti pa naši zadrugarji so vabljeni, da se tečaja v velikem šievilu udeležijo. Smrt vzglednega mladeniča. Od Belih vod nam poročajo: Pri nas je zatisnil za vedno oči Franc Urbanc iz ugledne Ovčjakove hiše. Neizprosna jetika mu je ugrabila žh-'jenje v 29. !etu. Kal te nesrečne bolezni si je nalezel v italijanskem ujerništvu. Fantje-tovariši so nesli tega vzor-mladeniča k zadnjemu počitku. Novice od Št. Jošta na Kozjaku. Predpustai čas je bil vkljub saega ia mrazu prav veseL Štiri pari upapolaih in srečeželjnih mladih src je pred poročnlra oltarjem sklcnilo sveto zvezo. Naš vrli cerkveni pevec Beinard Prcbičnik, pd. Cimperšckov je poroči! Tonejevo Matildo. Da bi prcpeval s svojo aevesto v lepi harmoniji pesem srcčc, pa tudi pri cerkv. zboru še daljc požrtvovalao pomagal. Rok Grobelaik, pd. Papažcv si je izbral Jurijevo Lojzo \z Lesa, da mu pomaga aa lepi kmetiji, katero so mu dobri starši v Šmartau v Rož. doliai oskrbeli. Bodita srečna tamkaj, pa še večkrat aa svidenje pri št. Joštu. — Ivan Novinšek, premogar in posestaik v Poogorju, župnija škale, si je od Lipiških faalov za visoko svoto dcaarja odkupil aašo vrlo mkukako Rednakovo Fraaco in jo nam odpeljal na svoj prijazni dom. Okrašeai slavolok in pesem pevcev sta bili priča, kako pošteai faatjtčastijo pridna dekleta. Božjega Srca blagoslov aaj napolnjuje vama doai in družiao. — Fr. Bračič pd. Magov, pa je privedel pred oltar Arnejčevo Lizo, da si ustanovita domače ogajišče pri Zg. Arnejcu. Naj bi plapolal aa ajem neugasljiv ogeaj ljubczni ia zvestobe. Nad vsemi pa naj bi se izpolnile besede, s katerimi jim je česlilal cerkveai zbor: Z rožami posuta bodi, vedno vam življenja pot v sreči ia veselju vodi, ljubi Bog naj \as povsod. Sedaj pa naj še rečc kdo, da ni Ijubezni nied ljudmi. Tudi pri aas se je ustaaovila aieteorološka postaja. Merili bomo mraz ia vročiao — samo mlačnosti faranov ne. Vse bo zapisano, kar bo prišlo od zgoraj, dež in saeg, toča in tresk ia blisk. Da bi to leto z hvakžnostjo zapisovali le dobrole božje, neviht in nesreč pa bi nas varoval veliki zaščilaik aaš, sv. Jošt. — Vaeli fanti so laai pripravili dva broaasta zvoaa, letos pa mislijo stolpao uro. Stala bo 5500 D, kar upamo spraviii skupaj. Saj vemo, kdor cerkvi kaj da, Bagu aa bogate obresti posodi. Zmeda liberalcev v Laškem. Dopisnik v eni predzadnjih številk vašega cenjenega lista pod nasiovom »Pritožbe iz laškega okraja« je zadel v živo tukajšnje liberalčke. Vsi sa že govorili, da s 1. svečanom počne delovati okr. glavarstvo v Laškem. Saj so že imeli vse pripravljeno, razven uradnih prostorov in stanovanj za uradnike. Ko pa se pripelje ta presr»»čni »Slovenski Gospodar« v Laško z omenjeno pritožbo, pa jim je vse zmešal. Takoj so se sestali, da odpiavip stanovanjsko krizo iz Laškega in pravo so pogodili. Sturi grad je še neobljuden, tu so še prostori za stanovanja itd. Pa kedaj naj bi se tu uradovalo: ali po leti ali po zimi? Sklenili so, da po zimL Luščani, seveda samo tisti, kateri se veselite glavarstva v Laškem in kadar vam pride ta misel v glavo, primite se za ušesa, pa s« vlecite tako dclgo, da vas bo pamet srečala. V slučaju pa, da bi je ne bi bili deležni, pa idite rajši na kuluk, za katerega ste se z vidovdansko ustavo zelo p>otegnili. Rajši mislite na avtonomijo, ki sigurno pride, in po prihcdu iste bo odšlo glavarstvo Laško zopet v svoje zimske uradne prostore, pa ne uradovat, ampak spat spanje pravičnega. Nekaj \vselega od Sv. Mikla^ža nad Laškiin. Dae 25. svečana 1924 se jc poročil naA vrli pristaš gospod Jemej Knez, pos. sin iz Sela št. 6 s Fraačiško Laporaik gostilničarko v Sv. Miklavžu. Ker so bili svatje res dobre ia pGŠltnt; volje, so sc ludi spoainili na sklad SLS, za katerega so nabrali 425 K. Novoporočcacema, kakor tudi vsem svelom, posebno pa g. starešiai kličemo: Bog vas aaj živi! Blagoslavljanje zvona v Kostrivnici. Nepopis-no veseIje je zavladalo po vsej Kostrivnici, ko so dne 28. m. m. oznanjali streli župljanom, da se bliža naš zvon, ki so ga vozili štirje krepki konji iz Poljčan čez Pečico. Na Podplatu se je zbrala ogromna množica ljudstva, rudi iz drugih župnij. Po pozdravnem govoru domačega g. župnika se je razvila velikanska procesija ljudstva, Orlov, obeh Marijinih družb in konjenikov. Naravnost veličastno pa je delalo to procesijo petje. Nad 300 pevcev in pevk v spTemstvu godbe je tako navdušeno prepevalo »Lurško«, da je odmevalo po vsej župniji. Zdelo se nam je, kakor da j^remo v nebesa, so govorili ljudje. V cerkvi so bile neto večernice. V nedeljo, dne 2. marca, pa ]e zvon ob asistenci slovesno blagoslovil križevski g. nadžupnik F. Korošec, ki je imel nato tudi krasno pridigo o ljubezni, ki nam jo oznonja zvon. Po zahvalni sv. maši in pesmi j> bilo darovanje krog zvona. Ob petih se je oglasil prvič rrvogočen glas zvona ter pel hvalo vsem, ki so tako lepe svote darovali za njega, da je z\ron popolnoma poplačan. Tehta 1114 kgr dosedaj največji zvon v na§i dekaniji. Tako ima sedaj naša cerkev tri bronaste zvonove. Na poti pobcljšanja. Od Sv. Roka ob Sotli so nam poslnli ta-le dopis: Pod spretnim vodstvom g. nadučiteljn in gospodičen učiteljic je prrredila naša mladina dve lep;^ uspeli igri z deklamacijanii. Res hvalevredno, da se je začelo našo toliknnj rapuščeno šolsko mladiivo vzgajati tudi na prosvetnem polju. K temu prvemu koralcu gledo vzgoje naf'3 mladine bi pripomnili samo še to, da bi našg. nadučitelj kot vzgojitelj nežne mladeži žel še mnogo veŁ uspebov, ako bi opustil študiranje centralističnih listov in csredotočil svojo pozornost v dobri odgoji mladine. Stanje naše stranke v Podsredi. Odborniki naše krojevne orgnnizacije SLS so titdi letos z isto vnemo kako' lani nabiruli člane in prispevke. 170 članov šteje naSa krajevna orpanizacija. llpamo, da smo za morebitne vo litve prav dobro pripravljenil Poroka pri sv. Petru pod Sv. gorami. Tukaj st jt poročil dae 18. februarja značajea faat Ivan Hudina hz Križaavrha z mladeako Vcrono Poiak, članico Marijin* družbe. Oba sla iz vrst tukajšajega Katoliškega prosvftaega društva. Mladeinu paru obilo sreče. Molilveniki za sv. postni čas. Prišel je zopet resai postni čas. Vsak pobožca kristjaa rad vzame v roko. resno kajigo o aeizaieraem trpljcnju Krislusovem. Za sv. post prav loplo priporo^amo aasledaje niblitvcnike: 1. ŽalostnaMati. Spisal dr. Jos. Hohajec. V knjigi aajdeš rts krasaa premišljevaaja o žalostai Matcri božji. Posebao za kršeanske matere, ki jib ainogokrat globoka žalost muči ia mori, je ta knjiga res vir zlatih Mai-ijinih aaukov. Poleg prcmišljevanj pa je ta kajiga tudi piava zbirka aajkrasaejšib molilcv za žalostai, tihi postni čas. Naroči se v Tiskaraj sv. Cirila v Maribom. Siane v rudeči obrezi s poštaiao vred 16 diaarjeT. 2. Na Kalvarijo! Spisal F. Šegula. Ta moiitvemk je ravnokar izišel. V ajem najdcž 23 različnih križevih polov, kakor križev pot za: romarje v Jeruzaiem; za čas sv. misijoaa; Sv. Rešajega Telesa; Srca Jezusovega; za daa sv. obthajila; križev pot kršč. družia; za očeta, zs jaatere, za služabnike, za mladeniče, za deklcta, za Mari jine družbe, za advetai čas, za Veliki petelc, /a verm duše. Toliko krasaih naukov in vzvišenih misli pač n« najdeš v aobeai kajigi zbraaih, kakor jih je v tej. — Kujiga staae s poštnino vred 26 diaarjev. Dobi se v Tiskarai sv. Cirila v Mariboru. »Naš dom«, marčna številka, je izšla. Vsebniško jeizredno bogata. Dr. Hohnjec podaja glavne nauke o narodnem gospiodarstvu. Morebiti se bo našim čilateljem zdel ta članek malo težek. A naj se ga le pogumno lotijo in ga in ga temeljito preštudirajo in v svoji glavi prekuhajol Danes so gospodarska vpralanja v vseh držav&h najbolj v ospredju; zato moramo pred vsem dobro poznati podlago, na kateri je vse gospodarstvo zgrajeno. Tudi predavateljem po naših prosvetnih društvih bo Holv nječev članek iz\rstrto služil. — Posebno bodo marčnfc številke »Našega doma« veseli PrlekL Dr. Antonij Biserjamski je opisal in poveličal njihovo ljubo Prlekijo takc lepo in vsestransko, da kaj takega še nismo čitali. — V tej številki je »Naš dom« začel objavljati krasno irsko povest »Kralj noči«, vzeto iz dobe irskih bojev za versko in narodno svobodo. Kdor želi imeti celo povest, pa še ni naročnik »Našega doma«, naj si ga takoj naroči. — Dr. M. Justin je napisal prekoristen članek: »Alkphol m človeško telo.« — Orel Slavko M...., vojak v Cetinju v Črnigori, pa je poslal zanimivo pisrno vojakom-novincem. Stariši, dajte to pismo brati svojim sinovom, ki gredo letos k vojakom! Fantje Orli in ne-Orli! Prr>pišite si to pismo iz »Našega doma« ter ga nesite seboj k vojakom. — »Naš dom« izhaja inesečno ter stane za celo leto 12.50 din. Naroča se pri npravi »Našega doma« v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. Koledarji Jugoslovunske kmetske zveze se ?.opet dobijo v tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Kdor želi imeti koledarček, naj ga nemudoma naroči, ker je število izvodov prav majhno. — Tajpištvo SLS. Zu DruStvcni dom pri ^jvlarjeti niže Pluja so vzglcdni gostjo nabrali na Prflog—Lipliovi gostiji lepo svotko 100 I), poleg lcga sta zavedna niladeniča Ivan Pelek ia Ivaa Rilič, postrežnika 5e poscbej darovala vsak po 10 D; skupnu se je torcj aabralo za to prepotrebno slavbo 120 1). Za Dijaško vcčerjo se je darovalo 100 D. Vsem darovalccni stotero Bng plati! Novoporočcnrema pa žtiimo obilo sreče in blagoslova. Dar za mariborsko dijaško semenišče. Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: na gostiji Šaajder—Mohorič so zbrali svati za dijaško spmcniščt> v Mariboru 100 dinarjev. Bog povrni! Izkaz darov za Dijaško veierjo januurja in fcbruarja 192-1. A. V denarju: Vcleč. g. jareninski dekan Jos. Cižek, daroval povodom odlikovanja msgr. dr. A. Medveda 500 D, Dekleta .Marijine družbe in Dekliškc zveze v Slarcm trgu pri Slov. Gradcu nabrale 400 D. Veleč. g. Rajner Erklavec, kaplan v SrediSču, pcislal 220 D, Veleč. g. Pavel Vcsenjak, kaplan v Ločah poslal nabranih 210 I). Gospod J. Pošinger v Mariboru dva mesečna obroka a 100 D, skupaj 2