Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštna predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankiraoa pasna »e ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oiflasov, ki služijo v posredovanje in aocšjalne namen.* delavstva ter nameščencev, stane veaika beseda SO para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglaaov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu »taM peti tna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem fttevikt objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« — ne frankinjo.
Jtev. 32.	Sreda 16. aprila 1930.	Leto v.
Miru sovražni prelat.
Prelat dr. Seipel je zapustil bojišče, da se posveti Heimwehrul
Dr. Seipel, rimski prelat, je bil predsednik avstrijske krščanskosocialne stranke, to je tiste malomeščanske stranke, ki ima vedno boga na jeziku, zato, da uganja najbolj črno klerikalno in nazadnjaško politiko.
Kancler dr. Seipel je hotel postati strah avstrijskega delavstva; hotel je
o	spojiti krščanske socijalce in heim-wehre v eno fronto, zato, da bi bil udarec proti delavstvu bolj temeljit. Dr. Seipel je tisti mož, ki je delal največ propagande za protidelavski teroristični zakon, ki je bil nedavno sprejet v obliki kakor so se dogovorile vplivne parlamentarne stranke med seboj. Novi zakon je bil sprejet tudi dogovorno s socijalnimi demokrati, dočim je prelat dr. Seipel stal na stališču, da se mora z novim zakonom ukiniti zadnje pravice svobodnih delavskih organizacij.
V	tem primeru se krščanski soci-jalci s prelatom niso strinjali. Vedeli so, da je Heimwehr razbijaška organizacija, vedeli so pa tudi, da bi delavstvo take debele zaušnice ne vtaknilo v žep, zato so rekli: gospod prelat, vi lahko nosite svojo kožo prodajat, če hočete, mi je pa ne bomo nosili — nismo bojeviti. Zato so rajši sprejeli dogovor s — socijalnimi demokrati, pa so pokazali gospodu prelatu — vrata.
Toda ne samo to. Mi vemo, da je dr. Seipel proti sedanjemu kanclerju dr. Schobru takoj po nastopu grozil. Rekel je, da v kratkem zasede kanclerjevo mesto kdo drugi, misleč, da ga bodo podprli krščanski socijalci, kme-tiška zveza in fašisti. Toda dr. Scho-ber je prebredel revizijo ustave, izvedel zakon o delu — brez Seipla. Za politika, ki je nedvomno ponosen na svojo avtoriteto kot prelat in politik, je to težak udarec, tako težak, da se je izneveril mož celo svoji politični stranki.
Ob tej priliki pa moramo opozoriti še na eno dejstvo. V zadnjem času der lajo zlasti avstrijski in madžarski klerikalci za gospodarsko in politično zbližanje med Avstrijo in Madžarsko. Tudi avstrijski fašisti obiskujejo madžarske reakcionarce in mi le težko verujemo, da hodijo k madžarskim magnatom samo tokajca pit. Nedvomno se skrivajo za tem delovanjem reakcionarni naklepi za restavracijo prejšnje avstroogrske dinastije.
Tudi »Arbeiter-Zeitung« je mnenja, da je dr. Seipel izstopil iz svoje stranke zaradi političnih neuspehov in da hoče v vrstah heimwehra voditi boj proti socijalistom in za reakcijo. Dr. Seipla je tudi jezilo, ker njegova stranka ni imela večine v parlamentu, ter mora parlament pri svojih ukrepih računati tudi z drugimi političnimi strankami.
Kolika je veljala Zedinjene države svetovna vojna.
P° statistiki so znašali stroški svetov-ne vojne za Zedinjene države, kakor ?° izračunali Američani, 51.400 milijonov dolarjev ali 2878 milijard dinarjev. To je vsekakor ogromna vsota- V svetovno vojno pa je bilo za-P ®tenih še šest velikih in več manjši« držav. To so materijalni stroški. Ogromne so pa tudi človeške in moralne izgube. In vendar kapitalizem se vedno noče ničesar slišati o pravem trajnem mirul
Apel rudarjev na vlado!
Pismo rudarske delegacije In centralnega tajništva Delavskih zbornic na ministrskega predsednika. — 9000 rudarjev, skupno 35.000 rodbinskih članov strada. — Pomoč iz državnih sredstev nujno potrebna.
dela za podpiranje ostalih: brezposelnih delavcev. Ta težka izkušnja nas zopet uči, da je treba že vendar enkrat popraviti staro napako, ki se je storila na ta način, da se je rudarje oziroma rudarsko zavarovanje izločilo iz ostalega zavarovanja. Saj nima smisla, da se iz splošnega zavarovanja, katero obsega danes 700 tisoč delavcev, izloči majhno število okrog 60.000 rudarjev.
In vendar je baš v rudarstvu največkrat opažati katastrofalne pojave vsled padanja ali dviganja cen premogu in z ozirom na vremenske prilike.
Treba je nuditi rudarjem v revirjih nujno pomoč in jih rešiti pred katastrofo. Rudarii se ne morejo vmešavati v vprašanje spora med družbo in prometnim ministrstvom radi cene premoga. Toda oni imajo pravico pričakovati od države naslednji dive stvari:
1. Da se jim vse dotlej, dokler traja ta spor in nezaposlenost, z javnimi sredstvi pomaga, da bodo mogli živeti. Trboveljska družba je dala v ta namen Din 1,000.000.—, to pa je pri velikanskem obsegu nezaposlenosti kaplja v morje. Brezpogojno bi bilo potrebno, s sodelovanjem banske uprave, poklicnih zbornic in rudarske organizacije sestaviti odbor, kateremu naj bi se dala na razpolago primerna sredstva in ki bi imel organizirati podporno akcijo In omogočiti življenje rudarskim družinam; dokler se ne bi ponovno začelo z delom. Prav tako bi bilo potrebno zaščititi rudarske družine pred even-tuelnimi deložacijami iz stanovanjskih hiš.
2. Pri ureditvi spora oziroma določitvi cene premogu je treba skrbeti za to, da se delavske plače ne bodo zmanjšale, da eventuelno znižanje cen premogu ne bodo plačali delavci z znižanjem mezd. Tudi za to je intervencija in vmešanje centralne državne uprave v ta spor ne-obhodno potrebno.
Ko,Vas še enkrat opozarjamo na resnost situacije in nujnost, da se reši to vprašanje. Vas prosimo, gospod predsednik, d!a sprejmete izraz našega spoštovanja.
Živko Topalovič 1. r. Zastopniki rudarjev.
Te dni se je mudila v Beogradu delegacija rudiarjev, ki se je zglasila takoj po svojem' prihodu v centralnem tajništvu Delavskih zbornic. Pri tej' priliki je bila odposlana na naslov ministrskega predsednika naslednja predstavka:
»Dovoljujemo si Vas opozoriti na zelo resno in težko situacijo, v kateri se nahaja delavstvo v premogovnih revirjih Trboveljske premogo-kopne družbe. Tam je zaposlenih 9000 rudarjev, z velikim številom družinskih članov, skupaj okoli 35 tisoč prebivalcev.
Med prometnim; ministrstvom: in Trboveljsko premogokopno družbo je nastal spor zaradi cene premogu. Dobavljanje premoga drž. železnicam je prenehalo in družba je od tega časa naprej začela omejevati kopanje premoga:
1. v mesecu februarju' je delalo 9000 rudarjev namesto 24 samo 19 dni, vsled1 Česar so izgubili rudarji na zaslužkui vsak po 5 dni, to je Din 1,800.000.—;
2. v mesecu marcu je delalo 9000 rudarjev namesto 26 dni samo 18 dni, vsled česar so izgubili vsak po 8 dni, preračunano v dinarje Din 2,880.000.—;
3. v mesecu aprilu je delalo 9000 rudarjev samo po 2 dni na teden in znaša skupna izguba na zaslužku, ki jo utrpe rudlarji do danes. Din 1 milijon 440.000.—.
S prvim aprilomi se je popolnoma prenehalo z delom v hrastnlškem revirju, kjer je zaposlenih 1200 rudarjev, ki so ostali vsled ustavitve dela brez vsakega zaslužka.
Sporedno z ustavitvijo dela, oziroma omejitvijo dela v zadnjih1 treh mesecih, je Trboveljska premogo-kopna družba ustavila tudi izdajanje življenskih potrebščin iz svojih skladišč in je preklicala garancijo za kredit rudarjev pri privatnih trgovcih. Desettisoč! rudarskih družin trpe strašno pomanjkanje. Na to. da bi zaposlili rudarje pri drugih rudnikih, ni niti misliti.
Položaj je temi težji, ker rudarske bratovske skladnice niso vezane s splošnimi delavskimi zavarovalnimi ustanovami, one same pa nimajo nikakega sklada za podpiranje nezaposlenih, kakor jih predstavljajo skladi, ki z njimi razpolaga ministrstvo za socijalno politiko in borza
Pomož rudarjem Je nujna!
Ogromno posečenl shodi Zveze rudarjev Jugoslavije v revirjih. Železniški minister pravi, da je spor zakrivila TPD.
Spor med ministrstvom' prometa in lastniki rudnikov še do časa, ko to pišemo, ni končan. Delegati, ki so posetili razna ministrstva v Beogradu v zadevi brezposelnosti in pomoči v bedi živečim1 rudarjem; in njihovim družinam, so prišli nazaj1 in niso mogli dlobiti nobenega zagotovila, kdaj bo spor s Trboveljsko družbo končan. Inšpektor g. Nikolič je delavski deputaciji izjavil, da bo njeno prošnjo za denarno pomoč prizadetim predložil v odobrenje ministrskemu svetu.
Značilno pri temi sporu, ki povzroča med rudlarji toliko gorja, je to, da se jzgovarja Trboveljska družba, da je ministrstvo prometa povzročilo spor s tem'. d& je zahtevalo
znižanje premogovnih cen pred por tekom pogodbe, ki je imela veljavo dveh let. in sicer odi 1. aprila 1929 do 1. aprila 1931. Minister za promet pa nasprotno pravi, da so se lastniki premogovnikov (Trboveljska) v lanski pogodbi zavezali, dla, ako bo država redno odplačevala zaostali dk)lg in tekoče tirjatve in dostavila do-voljno število vagonov na razpolago, bodo lastniki premogovnikov s 1. aprilom t. 1. automatično znižali cene premogu za 10%. On pravi, da je državna uprava vse to izvršila, a lastniki premogovnikov pa' nočejo pristati kljub tej pogodbi na znižanje premogovnih cen.
Rudarji v temi sporu ne bodo igrali razsodnika', oni le vedo, d!a baroni
Trboveljske premogokopne družbe v tem; trenutku ne trpe ne gladiu, ne pomanjkanja.
Zveza rudarjev Jugoslavije je tozadevno sklicala shode v vseh revirjih.
Na teh shodih so rudarji ob ogromni udeležbi mirno in dostojno sledili izvajanjem zastopnika Zveze rudarjev in odločno zahtevali konec temu neznosnemu stanju.
Rudarji niso krivi, da je prišlo do spora in so najmanj dolžni, da nosijo posledice. Zato je opravičena zahteva za nujno pomoč rudarjem!
*
Tudi v kočevskem premogovniku,
ki je last Trboveljske premogokopne družbe, praznujejo rudarji po več dni v tednu. Rudar zasluži na teden po 70 do 120 dinarjev. Pripomniti pa je treba, da so mezdne razmere v kočevskem premogovniku tudi ob dobri konjunkturi jako slabe ter da je sedanji udarec naravnost katastrofalen tembolj, ker se delavci ne morejo ne izseliti, ne diobiti drugega dela.
Avstrijsko delavstvo v boju proti reakciji.
Velike socijalistične manifestacije proti reakciji.
Proti reakcionarnim, demonstracijami v nedeljo teden, so dunajski socijalisti priredili na cvetno nedeljo velikansko demonstracijo zveze za zaščito republike. Udeležencev je bilo nad 40.000. Manifestacije na Dunaju kakor tudi drugod1 v državi so bile popolnoma vojaško organizirane. Vsa zborovanja so bila v stalni telefonični zvezi z Dunajem. Govorniki na manifestacijah so izjavljali, da bo socijalistična stranka tudi v sedanjem trdem položaju z vsemi sredstvi varovala svoj položaj, ker se je učila in zna braniti interese širokih plasti naroda.
Medtem! ko je na Dunaju nekaj tisoč meščanskih podjetnikovi demonstriralo pred rotovžem1 proti socijalnimi davkom1 mestne občine, je socijalistična zveza lastnikov motornih koles in avtomobilov v dolgih kolonah vozila počasi čez Ring in glušeče demonstrirala s signalnimi hupami proti novemu državnem« dlavku na' bencin. Te demonstracije se je udeležilo nad dva tisoč avtomobilov in motorjev.
Manifestacije so se izvršile povsod veličanstveno in v najlepšem redu.
Avstrijski vladi nastop stranke sevedai ni prav všeč.
Desničarska vlada — dražji kruh.
Nemško Briiningovo vlado so rešili nemški nacijonalci.
V	nemškem parlamentu so dne 12. t. m. glasovali o agrarnem programu in finančnem zakonu. Briining je iz-početka seje izjavil, da vztraja na sprejemu agrarnega programa in davčnega zakona. Odklonjeni so bili vsi izpreminjevalni predlogi. Predlog
o	junktimu med agrarnim programom in finančnim zakonom je bil sprejet z 217 glasovi; proti je glasovalo 205 poslancev. Od nemških nacijonalcev je glasovalo za predlog 31 poslancev, proti 23, 6 poslancev ni glasovalo. S tem glasovanjem je za nekaj časa podaljšano življenje Briiningove vlade. Pri glasovanju so dobili posamezni predlogi za obdavčenje konsumentov znatno več glasov kakor drugi predlogi. Tudi to je značilno.
Velike večine nemška vlada nima.
V	nemškem parlamentu so dne 12. t. m. predlagali vladi nezaupnico. Nezaupnica je bila odklonjena z 222 glasovi: za nezaupnico so glasovali 203 poslanci, to je, socijalni demokrati, nacijonalni socijalci in komunisti. Večina nemških nacijonalcev je glasovala za vlado.
Uspeh razoroiitvene konference zasluga delavske vlade.
Macdonald je zadovoljen z uspehom londonske konference. Pogodba bo jutri podpisana. 70 milijonov fantov šterlingov prihranka.
Spričo vseh težav, ki so bile na londonski pomorski razorožitveni konferenci petih držav (Anglije, Zedinjenih držav, Francije, Italije in Japonske), je Macdonald izjavil,, da, je z uspehom zadovoljen.
V Londonu so se v prvi vrsti dogovorile Anglija, Zedinjene države in Japonska. Te države so se zedinile in so svoj dogovor predložile Društvu narodov, da ga pravno in gospodarsko pregleda. Jutri v četrtek te tri države dogovor podpišejo, če bosta komisiji gotovi z njim. Dogovor bo veljal do leta 1936.
Dogovoru najbrže pristopi tudi
Francija, ker se z vsebino dogovora strinja, dočim Italija še vedno odklanja vsakršen dogovor, ki bi jo bolj omejeval v oboroževanju kakor Francijo.
S to konferenco ni sicer dosežen ideal razorožitvenega problema, vendar je načelo zmagalo, na katerem mora človeštvo dalje graditi svetovni mir.
Pozabiti ne smemo pri tem poudariti, da skoro vse svetovno časopisje priznava, da je uspeh delo angleške delavske vlade in zlasti tudi sad Mac-donaldove iskrenosti.
Madridska mednarodna konferenca
rudarjev.
O premogovni krizi.
Mednarodni odbor rudarskih svo* bodnih strokovnih organizacij je imel v Madridu te dni konferenco. Pojeg organizatpjričnLh vprašanj in priprave mednarodnega kongresa, ki se bo vršil v Krakovu meseca maja, se je konferenca zlasti bavila tudi z mednarodnim premogovnim problemom. Z ozirom na, kritični položaj te industrije, je sprejela konferenca naslednjo resolucijo:
Rudarska internacionala sprejema na znanje, da je upravni svet mednarodnega urada dela stavil na dnevni red svoje konference letos meseca junija vprašanje delovnih pogojev v rudnikih. Izreka nado, da bodo delegati vlad zahtevam organiziranih rudarjev glede delovnega časa ugodili ter da bo konferenca glede te točke sklenila točne končnoveljavne določ-
be. Konferenca ugotavlja, da vprašanje mednarodnega sporazuma med deželami, ki pridobivajo premog, kljub raznim posvetovanjem, ki jih je vodilo Društvo narodov leta 1929, ni napredovalo, Vprašanje premoga pa med tem, čeprav so se leta 1929 razmere v nekaterih deželah nekoliko izboljšale, ničesar ni izgubilo na svoji resnosti — nasprotno kažejo znamenja, da kriza nikakor ni premagana, marveč se bo še poostrila.
Rudarska internacionala opozarja zaraditega prav resno gospodarski odbor Društva narodov kakor tudi mednarodni urad dela na ta dejstva in nujno zahteva, da se določena konferenca premogovnih dežel ob udeležbi s strani rudarjev čimprej skliče ter da sklene nameravani mednarodni dogovor.
Ponta In po svetu.
Anonimne denunciacije. Razlika med živaljo in človekom je ta, da je žival krvoločna, človek je pa šuft. Eden najgrših primerov podlosti so anonimne ovadbe. Vsem je še v spominu, koliko je bilo pri nas anonimnih ovadb, v začetku vojne L 1914 in v prvih letih vojne sploh. Slovenci veljajo za jako pobožen narod. Vendar pa je v vrstah našega naroda tudi mnogo denuncijantov. Ljudje, ki razmere poznajo, trdijo, da iz nobenega dela države, ne prihaja toliko denunciacij in anonimnih ovadb kakor iz Slovenije. Sreča je, da so oblastva bolj uvidevna in da vsaj del teh anonimnih ovadb mečejo y koš. del pa vsaj skladajo na kup. Pametna in uvidevna oblastva sprejemajo take anonimne ovadbe s primernim nezaupanjem. Zgodovinska resnica
je, da iz denunciacij, to je iz ovadb, ki niso bile podane zaradi stvari same, temveč iz drugih nizkotnih namenov, iz osvetoželje, iz škodoželjnosti, tudi za tistega, ki se takih ovadb poslužuje, nič dobrega nastati ne more. Anonimna denunciacija se vsakemu moralno zdravemu človeku gnusi in ta gnus se le prepogosto prenaša ne samo na neznanega denun-cianta, temveč tudi na idejo, kateri naj bi taka denunciacija koristila, čeprav je mogoče ta ideja sama na sebi dobra! To sicer, ne odgovarja zakonom logike, ali življenje narodov se ne razvija vedno po načelih logike, razuma in računa, temveč igra v življenju narodov veliko vlago čustva in strast. Zaradi tega je razumljivo, da modra oblastva anonimne ovadbe odklanjajo, ker bi si sicer sama sebi
ponarejevalec denarja pomi-loSčen.
Ponarejanje denarja kaznujejo vse države jako ostro. Znana nam je tudi afera madžarskega grofa W»ndisch-gratza, ki je kar na debelo ponarejal francoske bankovce po 100 frankov ter bil končno obsojen na par let.
Kakor poroča dunajska »Arbeiter-Zeitung«, je sedaj spravljena zadeva s sveta na jako romantičen način. Win-dischgratz zadnji čas ni bil v zaporu.
Oblast mu je dovolila, da se sme zdraviti zunaj ječe, ker je bil baje bolan in ga je potihoma brez vsakršnega hrupa vlada pomilostila. Vojaško častno sodišče je namreč ugotovilo, da grof ni storil nečastnega dejanja ter da mu je še ogrska država dolžna dati znatno odškodnino. WindiSchgratz je seveda napel vse strune, da mu država plača odškodnino in zagrozil s tožbp, če. njij1 država ne plača vsaj, štiri milijone pengo (okoli 36 milijonov Din). Da bo pa tožba bolj gotovo uspešna, $e je Windischgratz odpeljal na Dunaj in pooblastil z vodstvom svoje tožbe voditelja ogrskih liberalcev poslanca Ra-saya. Ker je ogrska država naklonila Windischgratzu že skrivaj velike zneske s tem, da je po visokih cenah odkupila njegove gozde v Sarospa-taku, se je Windischgratzu vendar posrečilo, da je dobil za svoje »tehnične izdatke« — pri čemer je nedvomno razumeti stroške za ponarejanje frankov — četudi ne celptni zahtevani znesek, venjdarle znatno vsoto pd držav?.
^indischgratzova afera pa ima še druge posledice v notranji politiki. Del ogrskega častništva, pod vodstvom višjega poveljnika Jankya, se ni strinjal z rehabilitacijo Windisch-gratza. Janky je moral odstopiti in je bil z vodstvom reorganizacije vojske poverjen znan^ Gombps.
Tudi vojni minister zagovarja ponarejevalca.
Honvedski minister pravi, da
?rinc ni storil nič nečastnega, neka-eri politiki pa pravijo, da bo rehabilitacija slabo vplivala v inozemstvu. Tudi bi madžarsko sodišče ne smelo sklepati o prinčevi zadevi, ker princ ni bil nikdar madžarski oficir.
Logično bodo pomiloščeni tudi vsi drugi, ki so bili zapleteni v afero in obsojeni ter se vrnejo v svoje službe.
To so zopet skrbi in kosti za Madžare, da jih glodajo.
l'i i'i')','i w r thtth'1.1 r —.im
Alekaander Neverov:
Tnikent — Kruha bpgato mesto.
(Ru»ka poveit iz dni veljk« lakote, Pr«v«d«l I. V,)	45
31.
Jutranja zarja se je razlivala po nebu za pp-stajo. In kakor v smrtnem boju je krčil obup razbolelo Miškovo srce. Že je hotel jokati od jeze, si puliti lase, nakar se je pojavna iz delavnice odpočita lokomotiva, bodra, kadeča se iz dimnika ter glasno ukala v jutranjo tišino. Miškovo srce je kakor vrabec poskočilo od radosti:
— Prihaja, ljubljena, prihaja!
Miška je skočil na, stran, da bi ga kolesa ne zagrabila. Skozi okno lokomotive je že tudi gledal, z vivčkom v ustah, sodrug Kondratjev. Zagledal je Miško, nekaj zakričal, vendar Miška ni mogel razumeti in je, tježal *a lokomotivo. Lpkomptiva se je ustavita jela teči nazaj po drugi progi k va-
Šonom, udarila ob nje in obstala. In sodrug Kon-ratiev je zaklical zopet Miški, ki je. ves razburjen sopihal:
— No, Mihajlo, peljali se bomo.
Zasrbelo je. Miško po vsem telesu. Ni našel besede. Popravil si je, kapo, se popraskal za tilnikom in r^kel glasno:
— Vso. noč nisem spal!
Spdrog, Kondičev se je smejal;
— Izboren, dečko si. Vem. Splezaj hitro, sem, če ne, se odpeljem brez tebe J
V	tem trenutku je bil Miška najsrečnejši, človek na svetu.
Zopet so, kakoi; na prejšnji, postaji, drveli ipu-žiki in babe okrog vlaka, kričali, jokali, prosili, da jih vzamejo v vlak. On pa je sedel mirno v svojem kotu na tleh in ne kjerkoli, temveč na sami lpk.o-motivi, in ni sedel samo tako, marveč se je ves čas, smehljal. Spomnil se je Serjpške in, Trofima, in mislil:	,
— Če bi me ta dva videla!
Sodrug Kondratjev je pritisnil na ročaj. Drevesa pri postaji so začela počasi bežati nazaj. Miška se ni mogel več premagati. Zlezel je iz kota, in je pogledal ves ponosen in srečen skozi ozka vratiča. Videl je dva mužika, ki sta bežala ob lo-komptivi, babo z otrokomi rdečevojnika s puško, slišal je jok ...
Se hitreje so, bežale nazaj svetilke, drevesa, stari vagoni brez koles, plenice, razobešene na vagonih, da se posuše, konjski vagoni, deske ... vedra, sinja stepa mu je gledala v obraz. Pojavljala so, se jezera med zeleno trstiko in rogozom, svetle reke, zopet stepe, zopet zeleni rogoz, bregovi, kamenje, pesek. Miška je opazoval vse z razvnetimi, bleščečimi očmi in se v mislih zahvaljeval sodru-gu Kondratjevu, ki ga je vzel s seboj kakor svojega lastnega sina. Sodrug Kondratjev je, uganil iz Miškovih oči njegovo radost. Nalašč ga je vprašal:
— No, Mihajlo, kako je?
— Hvala, dobro!'
— Kmalu bomo v Taškentu!
— Koliko dni še imamo?
— Če se med potjo ne bomo mnogo zadrževali, en dan in eno noč in v jutru, smo tam.
Miška je začutil potrebo, da reče sodrugu Kondratjevu lepo besedo, da bo vedel, kako mu
izpodkopavala moralni temelj, brez katerega bi se trajno ne mogla držati. Modra oblastva imajo skupno z vso pošteno javnostjo glede anonimnih ovadb le resnični interes, da se anonimne denunciante razkrije in jih preda zasluženi kazni.
Izvolitev novega patrijarha pravoslavne cerkve. Dne 6. t. m. je umrl patrijarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije, Istega dne je izšel nov državni zakon o volitvi patrijarha. Po tem zakonu imenuje patrijarha kralj in sicer izmed treh kandidatov, ki mu jih predlaga volilni zbor. Te tri kandidate izvoli volilni zbor z večino glasov. Volilni odbor sestoji iz visokih cerkvenih dostojanstvenikov, metropolitov, biskupov in arhierejev in iz večjega števila laikov, nekaj višjih drž. uradnikov, predsednika kasacij-skega sodišča, državnega sveta, glavne kontrole, rektorja univerze in vseh ministrov, ki so pravoslavne vere. Vseh članov volilnega odbora je 58. Dne 9. t. m. je k volilnemu zakonu izšel nov zakon, ki je prinesel nekaj popravkov. Volitev se je vršila y soboto 12. t. m. Največ glasov je dobil skopski metropolit Varnava Rožič in njega je kralj imenoval za patrijarha. Novi patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava je bil rojen v Plevlju 29. avgusta 1880. Študiral je doma, v Beogradu in Petrogradu. Jako dobre zveze ima na dvoru. — Srbska pravoslavna cerkev je bila v dobi turškega robstva edino zatočišče Srbstva in je očuvala element^ srbske kulture. Po osvobojenju je ostala v ozkih stikih z neodvisno srbsko državo, Politično je bila vedno tolerantna in ni nikdar osnovala svoje lastne politične stranke niti ni zapovedovala svojim vernikom, da bi morali podpirati eno ali drugo izmed obstoječih političnih strank. Tesno odvisnost pravoslavne cerkve od države dokumentira zlasti tudi novi državni zakon o volitvi patrijarha. Kakor znano, je v sedanji Jugoslaviji polovica prebivalcev pravoslavne vere in se druga polovica sestavlja iz katoličanov, muslimanov, Židov, evangeličanov in brezkonfesijonal-cev;.
Zagrebško mestno, tobačno tovarno namerava odkupiti monopol-ska uprava z vsemi objekti za sedem mjljjjpnov dinarjev. Občina bi s tem denarjem zgradila tri nove ljudske šole, katerih iipa sedaj 23, ki sp prenatrpane, ke$ jih oluskuje okoli 3500 otrok.
Velik požar r Beli Krajini. V Beli Krajini je nastal na. cvetno nedeljo doppldan v, selu Zaluka strašen požar, ki je uničil 32 posestnikom, nad 110 poslopij. Ljudje so bili v cerkvi v Žekanju, ki je okoli tripetrt ure oddaljeno od župne cerkve. Preden so ljudje prihiteli na ppmoč, je ogenj uničil že skoro vse. Ogenj je nastal po veliki neprevidnosti. Gospodar lesene koče sredi vasi, JTurij Bclani^, je
je hvaležen; vendar Miškov jezik ni našel besede, samo njegove, oči bleste v. ljubezni in udanosti. Pojedel je svoj kos kruha, ostal je lačen, vendar je pomislil:
— Nič ne de. Potrpim!
Zvečer vpraša sodrug Kondratjev:
— Mihajlo, si ze)o lačen, kaj?
Miško je bilo sram, aa bi bil vsiljiv in je, rekel odločno:
— Le jejtej Navajen sem stradatij Toda sodrug Kondratjev je zopet dejph
— No, Mihajlo, vse se uredi. Na, skorjico kruha! Vgrizni! Imaš še mlade zobe. Ce je pa pretrda, jo pomoči v vodo!..,.
Kondratjev ni videl Miškovih oči, polnih ljubezni in udanosti, pač pa je slišal trepetajoči glas:
— Najudanejša hvala, striček!
Trdi kruh se je omehčal v vreli vodi; tudi Miškovo srce je bilo mehko od velikega, razvnetega čustva. Jedel je kruh, pil vročo vodo in pomolil Kondratjevu nož, ki ga ni prodal, govoreč s trepetajočim glasom:
— Sprejmite od mene dar za vašo dobroto! Tudi Kondratjev glas je trepetal:
— Zakaj vendar?
— Vzeli ste me s seboj. Usmilili ste se me.
— Hvala, Miškal Le vtakni ga zopet v žep! Toda Miška je prosil’ t^o prisrčno, njegove
oči so blestele tako Ijijbko, da Kondr,atjev ni mogel odkloniti. Vzel je kmečki no$ z luknjo v držaju. Obesil ga je n& prst, vihtel sem in tja, se smehljal in pomolil glavo skozi oknp. Dolgo je gledal s svojimi dobrimC smehljajočimi se očmi v vijoličasto, večerno stepo.
kuhal kosilo. Razgreti masti je prilil vode in mast je puhnila pod leseni strop z ognjenimi plameni in skozi razpoke do strehe ter vnela bajto-Bajta je bila seveda krita s slamo. Če bi bilo mirno vreme, bi ne bilo take velike nevarnosti. Nastal je pa veter, ki je zanesel iskre na precej oddaljene sosednje hiše. Gasilci so prihiteli na pomoč, tudi metliška motorna brizgalnica je prispela, ali vode ni bilo. Kolpa je oddaljena nad deset minut hoda, v vasi so pa samo tri manjše mlake. Belanič je prinesel iz Amerike 150.000 dinarjev, da si sezida novo hišo. Zgorel mu je tudi ta znesek, dasi ga je otel iz goreče hiše, ker je skrinjo pustil preblizu ognja. Pri reševalni akciji se je težje ponesrečilo tudi nekaj gasilcev.
Mednarodni denarni promet. Od 1. aprila se sme pošiljati v Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Čehoslovaško po poštni nakaznici zneske do 3000 Din v valuti dotične dežele. Dovoljena so tudi povzetja do iste višine.
*
Bivši avstrijski železniški minister Wittek je dne 9. t, m. umrl na Dunaju v 87. letu starosti. Wittek je Lil železniški minister od leta 1897 do 1905, to je takrat, ko so se vršili najljutejši boji proti železničarski organizaciji in strokovnim organizacijam sploh. Wittek je bil sicer dober uradnik, ki sovražnikom delavstva ni vedno nasedel.
Dva nemška princa fašistična agitatorja. Eitel Friderik in Avgust Viljem Hohenzollern nastopata v Nemčiji na shodih v uniformah »stahl-helmovcev« in napadata predsednika republike, Hindenburga, češ, da je star in vklanja svojega nemškega bojnega duha pred rdečimi državnimi čuvarji. Princa poživljata nemški narod, naj ne molči kakor mala de-ca. To ima nemški narod za zahvalo, ker jima je dovolil povratek v Nemčijo.
Previdnost je povsod dobra. V
nemškem parlamentu so bila zadnjič važna glaspvanja. Šlo je za zaupnico vladi. Komunisti sp naglo oddiali svoje glasovnice in odšli iz parlamenta, ker sp pričakovali, da bo nezaupnica sprejeta. Zakaj, če bi bila nezaupnica sprejeta, bi bil parlament razpuščen, komunistični poslanci pa aretirani, ker bi bili s temi izgubili imuniteto.
Piisuds|djevas policija strelja na delavce. V Olkuczu na južnem1 Poljskem je v tovarni vagonov prišlo do nemirov radi naznanjenih redukcij. Ker se delavci niso razšli, je policija otvorila nanje ogenj in jih več ranila.
Ženski poslanci v angleški zbornici. Dne 8. t. m. sta v angleški zbornici prvič govorili hči predsednika vlade Mftf Donalda in hči liberalca Lloyd Georgea. Zbornica je govornici burnp pozdravila ter izjavila, da je lepo znamenje, če delajo starši in Otroci za blagor domovine v soglasju.
Delavska vlada uvede zavarova? nje tudi za kmetiško delavstvo. Angleški parlament je sprejel predlog, da naj se razširi zavarovanje za nezaposlenost tudi na kmetiško delavstvo. Ministrstvu dela, ki ga vodi Marjeta. Bonfield, je Pa naročeno, da prouči predlog, če se naj to zavarovanje organizira'na poseben na-izven splošnega zavarovanja. Bon-fieldova pa je izjavila, dla kmetiško 'delavstvo, na vsak način dobi zavarovanje za nezaposlenost in dai se s tem mora odpraviti velika razlika med, mestnim, oziroma industrijskim in kmetiškim delavstvom.
Angleški industrijalci proti Pan-cvropi. Zveza angleških industrijal-cev je objavila memorandum, ki bi naj bil prihodnji gospodarski konferenci predložen in v katerem se industrijalci izrekajo proti pristopu Velike Britanije k eventualni evropski carinski Uniji, pač pa so v načelu za carinski sistem po vzgledu carinske yniie, kakršna postoja v Zedinjenih državah. Nazadovanje angleškega .športa se pripisuje konkurenci dr-z “j^uni	t%r nizku*
vpenskim standartom ter v drugi vrsti konkurenčni sili Zedinjenih držav.
Nobene izpremembe v ruski gospodarski politiki. Listi so poročali, da je Stalin popustil v svoji gospodarski politiki. Sedaj pa izjavlja Stalin sam, da Rusija hoče odpraviti kulake (bogate kmete) ter da bo nadaljevala svojo politiko. Odmor, ki je nastal v kolektivizaciji, je bil samo začasen. Do konca leta 1933. ne bo v Rusiji nobene privatne kmetije več. Tako trdi Stalin.
Ameriški kapital pojde v Rusijo. Reakcionarna Evropa bojkotira Rusijo, to bogato zakladnico žita, rudnin in gozdov. Amerikanski kapitalisti so pa bolj pametni. Mislijo, v bogati deželi kakor je Rusija, bi se pa le dalo kaj zaslužiti. Kaj komunizem, kaj preganjanje verstev, glavne so obresti kapitala. Iz tega razloga pošljejo v Rusijo večjo delegacijo ame-rikanske industrije, da tam organizira predvsem bogatejše premogovnike v Kusnecu i% Nijšpeip Nqygopodp. Ev-roPa P& bp>	l$PO,	dpp»fc( njena
industrija in,	pa bo
propadala. To je. tista narodno-go-spodarska kramarska dalekovidnost.
Kutjepova ni v Rusiji. Ruski sovjeti energično zavračajo vesti, da bi bil general Kutjepov- odveden v Rusijo. Trdijo, da jim ni ničesar znanega o bivanju in odvedbi generala.
Grozovita rudarska nezgoda na Španskem. V rudniku Santandrea na Španskem je bilo zasutih 40 rudarjev, od katerih so najbrže rešili samo enega.
*.
*	Kdor želi pojasnila glede najetja posojila pri Priv. agrarni banki v Beogradu,
naj piše na njen naslov in vpošlje v poštnih znamkah Din 2.—.
Kobilice so napadle Egipt in Transjordanijo v tolikšni množini, da so ustavljale Vlake. Pol metra na debelo so ležale po zemlji in uničile vse rastline. 75.000 mož, oboroženih z ognjemeti, jih je diosedaj uničilo 15.000-ton ini 200 ton njihovih jajc.
Otroka vrgla svinjam. 28 letna kmečka dekla Roza Plank v okraju St. Polten na Spodnjem Avstrijskem je svojega prvega otroka vrgla v jamo za gnojnico, drugega pa je zadavila, in vrgla svinjami, ki niso pustile drugega kot glavo. Pred sodiščem se je zagovarjala, da dekle z otroci nihče ne mara v službo in je bila radi tega prisiljena jih odstraniti. Žalostne socijalne razmere.
Pisatelj Maksim Gorklj, ki je bival pozimi v Rimu, se zopet vrne meseca julija v Rusijo ter se bo naselil v Moskvi.
Vi|jem Exner 90letnik. Dne 9. t. m. j«! dppplnil dr. Viljem Exner 90 let. Exner je bil na Dunaju duša tehnološkega muzeja, ki ima velike zasluge za modernizacijo produkcije in organizacijo strokovne izobrazbe. Exner je bil tudi pospeševatelj obrtnega nadaljevalnega šolstva.
Otrok z c|yftqja obrhom?. V olo-
muski bolnici je žena nekega pleskarja rodila dete: imelo je dva obraza, štiri roke, štiri noge in dvoje src. Gre najbrž za nepravilno razvite dvojčke. Otrok je živel samo eno uro. Truplo so oddiali v anatomsko zbirko univerze v Brnu.
v smet radi izgube moto.
Samomor ob žari z. moževim pepelom.
Lansko pomlad, se, je dunajski veletrgovec z manufakturo. Fanto, poročil z lepo Marijo Karczagovo. Zakon je bil zelo srečen. Fanto je sprejel v svoje podjetje svojega svaka Karčzaga kot poslovodjo. Tekom časa je pa svak začel kazati znake duševne abnormalnosti in se je ugotovilo, da se, ie, nekaj časa že zdravil v umobolnici v Steinhofu. Radi tega je prišlo med svakoma večkrat do sporov, in na Silvestrovo je bil Fanto prisiljen odstaviti ga od poslevo-dečega mesta. To je tega tako razdražilo, da ga je v pisarni s tremi streli ubil. Fanto le bil v krematoriju upepeljen in njegova mlada, neutolažljiva žena je shranila žaro z njegovim pepelom v svojem stanovanju, kjer je presedela cele dneve in plakala nad uničeno srečo. V sredo prešlega tedna je ostalo stanovanje mlade vdove nenavadno dolgo zaprto. Sosedje so se spomnili, da je ta dan ravno obletnica njene poroke. Zaslutili so nesrečo in vdrli v stanovanje. Našli so Marijo Fantovo ležečo v kuhinji, na po tleh razgrnjeni preprogi, mrtvo. Kuhinja ie bila polna plina, ki je vbajal iz odprte cevi. Z rokama ie objemala žena žaro s pepelom svojega moža, poleg sebe je pa postavila sliko, ki jo predstavlja z možem v poročni obleki in ki jo je okrasila s cvetjem.
Ljubljana.
Karl Cigoj umrL Karl Cigoj je bil do zadnjega časa nameščen kot upravitelj pri Pokojninskem skladu za rudarje. Prej je bil nadkomisar pri narodni vladi v Ljubljani in v tisti dobi tudi nekaj mesecev komisar bivše okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Pred nastopom službe pri narodni vladi je bil v begunskem taboru Strnišče pri Ptuju. Pokojni Cigoj je bil ljudomil človek. Zapušča vdovo in dva majhna sinčka. Naj počiva v miru mož, ki so ga zaradi njegove iskrenosti nekateri preganjali. Podlegel je težki bolezni — sušici.
Ljubljanska elektrarna povečana.
V	soboto so v Ljubljani otvorili povečano elektrarno. Elektrarna je za daljšo dobo v toliko razširjena, da utegne dajati dovolj toka za razsvetljavo, obrt in industrijo. Povečanje elektrarne je sklenil že pred leti občinski svet za časa županovanja drja Periča.
Maribor.
Gostovanje ljubljanskega Delavskega odra »Svobode« v Mariboru.
Mariborsko delavstvo more beležiti poseben dogodek, pomemben praznik delavske kulture. V nedeljo, 13. aprila, popoldne je gostoval ljubljanski Delavski oder »Svobode« v mariborskem' gledališču. Sicer je mariborsko delavstvo samo že pred leti vprizarjalo gledališke predstave, yendar sp bili to le diletantski poskusi, na primitivnih odrih, v gledališču samem pa delavstvo s samostojno igro še ni nastopilo. Seveda tudi sedaj, prvič, ni mariborsko delavstvo postavilo svojih igraleev na gledališki oder, temveč so prišli iz Ljubljane; vendar beležimo to tudi kot naš uspeh, ker so prišli iz naših vrst, ker smo idejno in organsko isto telo.
O	»Svobodinem« Delavskem' odru v Ljubljani smo čitali že precej priznalnih ocen v raznih listih povodom njegovega nastopa z Golouhovo »Krizo« in Tolstojevim »Vstajenjem«, in smo obžalovali, da njegovih nastopov tudi mi nismo deležni. Topot se nam je želja izpolnila in moramo priznati, da je to, kar se nam je nudilo, daleč nadkrililo naša pričakovanja. Bratko Kreft, organizator in vodja Delavskega odra, ni samo priznan pisatelj, esejist in. kritik, temveč tudi izvrsten režiser in dober igralec. Francosko moderno dramo »Grob neznanega vojaka« je predelal po svoje, marsikaj nepotrebnega črtal in ppprayi| ter jo kot' »Balado vojne, in ijubeznj« posla vi! na oder. Drama je dialog med vojakom, kT pride na dopust s fronte, a ga doma že čaka brzojavka, da se ima s prvim vlakom zopet vrniti, ker je njegova četa določena za napad, ki pomeni sigurno smrt, in med njegovo zaročenko, ki je pripravila vse, da se ob tem njegovem dopustu poročita, a ima spričo neizprosnega (povelja smrti samo eno željo, postati žena, čeprav brez kon-vencijonalnega blagoslova. In tako skušata ta dva mlada' človeka v kratkih Štirih nočnih urah, do prvega vlaka, ki ga ponclje v smrt, izživeti svoje življenje in ši povedati vse, kar jima razjeda duši.
Opravičena bi bila bojazen, da mora drama, v kateri skozi vsa štiri dejanja nastopata samo dve osebi, učinkovati monotono in utrudljivo, ali po zaslugi obeh. igralcev je bila ta drama od kraja do konca tako napeta, kakor bi ne moglo biti ne vem kako delo, preračunano na efekt. Brez posebnih zunanjih, pripomočkov in brez namenjenega patosa, vsebuje ta drama celo vrsto pretresljivih prizorov, ki zapustijo v človeku nepozabljiv' vtis. Zlasti napitnica padlim vojakom je večino gledalcev ganila do sqlz in ne sramujem se priznan, da sem bil med njimi tudi jaz, čeprav nisem preveč sentimentalen, ker je vojna že davno skrbela za to, da bi mi ubila vsa nežna čustva. Vendar pa je mogel ta prizor doumeti in popolnoma sodoživeti tudi samo tisti, ki je vse vojne strahote sam doživljal. Zal, da mlada generacija mnogo lažje prehaja čez te stvari. Pozabljenje mlajših ie pa predpogoj zai bodoče vojne. Ih ravno ta drama ima silno sposobnost, zopet zdramiti duhove, bolj kp čela vrsta, protivojnih romanov.
Oba igralca, Bratko Kreft in njegova partnerica Sava Scherbanova, sta se z redko ljubeznijo vživela v svoji vlogi in,oni, ki so prišli v gledališče s predsodkom, da bodo videli predstavo diletantov, so morali temeljito spremeniti svoje mnenje. Igra je bila vseskozi na umetniški višini. Samo začetek prvega dejanja je kazal nekoliko plah nastop, kar je pripisati tujemu okolju^ a je že v drugi polovici dejanja postal siguren in ostal do konca igre. Kreftova napitnica v drugem in prekletstvo silam, ki dopuščajo vojno, v tretjem dejanju, je napravilo silen vtis. Scherbanova je igrala tako naravno kakor smo tega le redko vajeni. Njena izpoved v tretjetp' in slovo v zadnjem dejanju je nemogoče podati boljše. Dasi je šele četrtič javno nastopila, bi bilq vsako poklicno gledališče lahko ponosno nanjo. Kdor bi ji očital diletantstvo, bi ji delal veliko krivico.
Pavze med posameznimi prizori je izpolnil prof. R. Rančigai z mojstrsko igro na klavirju. S tem se je efekt cele uprizoritve še prav uročno povečal, ker so gledalci tudi v pavza|i. sedeč v polmraku v nerazsvetljenem gledajišču. čutili vso globino in grozo dejanja v sebi in je doživ-
ljali vedno znova. Gledalec ni bil v stanu, da bi se bil otresel in osvobodil trpkih občutkov, ki so mu napolnili srce pri prvi sceni. Prekletstvo vojne je ležalo kot težek vzduh nad auditorijem. V notranjščini poslušalcev pa je odmeval silen refren: Vojna vojni! kot zanosna1 alegorija prebujenega in svobodnega človeka.
Pozorišče so tvorile draperije in je bilo kljub svoji priprostosti zelo učinkovito.
Hjša je. bila popolnoma razprodana. Delavstvo je oba igralca prisrčno aklami-ralo. Ob koncu predstave kar ni hotelo biti konca ploskanju in vzklikanju. Obema igralcema je bilo na odprti sceni poklonjeno cvetje. Mariborsko delavstvo ju bo ohranilo v hvaležnem spominu.	T. M.
Javna kuhinja v Mariboru. Po vzorcu in na imčijativo Javne kuhinje v Ljubljani ter s pomočjo Delavske zbornice, se pripravlja v Mariboru v kratkem otvoritev nove moderne kuhinje, v kateri se bo lahko prehranjevalo hkrati več sto ljudi. Kuhinja bo v dosedanji hjši Okrožnega urada na Slomškovem trgu.
Prodaja kozličev. V zadnjem času se je uradno ugotovilo, da uyažajo okoličani tržne dneve kozliče za zakolj, ki nimajo predpisanih živ. potnih listov. Prodajalce in kupce se opozarja v njihovem lastnem interesu, da je v smislu čl. 8. pravilnika za ogled klavnih živali in mesa prepovedano klati živali brez živ. potn. lista, pa tudi z nepravilnimi potnimi listi, zlasti s takimi, na katerih se; ni opravil prenos lastništva. Kozliči morajo biti pravilno s pečati zaznamovani, ker bi se moralo v nasprotnem slučaju tako meso zapleniti. Proti kršiteljem tega razglasa se bo tudi postopalo po določbah zakona o odvračanju in zatiranju živ. kužnih bolezni.
Lastniki debelinskih mer se pozivajo, da predložijo vse pred letom 1928 žigosane debelinske mere v uradni preizkus in žigosanje meroizkusnemu uradu v Mariboru,
, Frančiškanska ul. lis
Mestno kopališče bo v tekočem tednu z ozirom na Velikonočne praznike v torek, sredo, četrtek in petek od, 8. do 19. ure odprto. V soboto pa od 8. do 15, ure.
Celje.
Javna borza dela. Delo je na razpolago moškim: 15 poljskim delavcem, 1 sadjarju, 15 gozdnim delavcem, 3 ogljarjem, 1 viničarju, 5 hišnim hlapcem, 28 konjskim hlapcem, 5 hlapcem za govejo živino, 2 kovačema, 1 kotlarju, 1 pečarju, 1 opekarskemu mojstru, 2 mizarjema^ 1 gateristu, 1 žagarju, 2 lesostrugarjeipa, 1 usnjarju, 1 tapetniku, 3 tkalcem, 7 krojačem, 1 kro-(jaču-šahlonerju, 3 čevljarjem, 1 snažilcu pribora, 5 slikarjem, 1 trgov, pomočniku, 30 vajencem. — Ženskam: 1 kmečki gospodinji, 61 kmečkim deklam 10 tkalkam, , 2 natakaricama, 2 kuh. služkinjama, 10 i služkinjam1, 8 kuharicam, 2 sobaricama, 1
i	varuški, 1 gospodinji, 2 orož. kuharicama,
1	hotelski sobarici, 3 vajenkam.
Zalog,
1	Upokojen je zvaničnik I. kategorije 2. skupine Franc Gomolj.
Poročil se je kovinotiskar tvornice »Saturnus« Rudi Taurer z gdč. Faniko Pan-geršičevo iz Zaloga. Mladi dvojici obilo sreče!
TrameraBinns .m   - x zsn gg'"
Jesenice.
»Svoboda« : »Bratstvo« 5 s % V
nedeljo popoldne se je vršila letošnja prva nogometna tekma na Jpsenicah, in sicer prijateljska tekma med moštvom »Svobode« in «Bratstva«. — Zmagala je, »Svoboda« s 5 : 3* Naj bo ta zmaga v bodrilo nadaljnemu uspešnemu delovanju.
Nesreča, Pravkar od vojakov vr-nivšemu delavcu L. Markeljnu je v tovarni zmečkalo roko. Zaposlen, je bil v kurilnici, odnosno pri malih lokomotivah.
»Atlantik« na Jesenicah. Ob praznikih predvaja Radio-kino zvočni film »Atlantik«, ki dosega po vsem svetu kolosalne uspehe. Doslej se je predvajalo že nekaj lepih tpnrfi!mpy kš** »Pogan«, »Dvoje orhideje« itdt
Preganjanje kristjanov in Raspu-tin. Tudi na Jesenicah se je vršila protestna akcija radi preganjanja kristjanov. Takoj na to so pa v istih prostorih pokazali film iz carske Rusije in Rasputinove »čudeže«.
Radi«.
Scuzaplja, z Marconijem. Pred nekaj dnevi je izvestejt dfJ nemškega tiska vrgel v svet ogromno senzacijo s poročilom o nekem eksperimentu senatorja Marconija. Vendar ta eksperiment ne prinaša nič novega, niti semzacijonelnega. Marconi je s krova svoje jahte v Genovi s pomočjo kratkih, valov sprožil relais v Sidneyu (Avstra-lijp), s činjer se je vklppila lučna napeljava tauipšnje e!ek.tm(cbtjiŠke razstave, in sos zagorele naenkrat vše Žajnjce na razstavnem prostoru. Mesto, da bf se oddajali Morse-jevi znaki, se je pač izvršila vklopitev s proženim relaisjem. Ta tako »občudqvaflja vrednj ip scnaucijpnelm« eksperimspvt Marconijev je torej samo golq igračkanj^, iz kgterega sq nekateri listi napravili ogromno, a prazno senzacijo.
ČITfiJTE„DELflVSHO POLITIKO
"nfiROCB SE mPRIBOR
P0ŠTI1I PREDRLA
Nekaj o energijah tujih postaj, čimdalje bolj aktualno postaja vprašanje oddajne energije posameznih svetovnih postaj. Zdi se, da smo že blizu dobam, ko hočejo postaje druga drugo prevpiti. Tako n. pr. poroča francosko časopisje, da energija postaje v Rimu ne znaša 50 kw, kot je naznačeno na programih, ampak v resnici že kar 100 kw ali 120 kw. Cela vrsta novih postaj se nadalje gradi v Evropi. Vse so preračunane na vsaj 25 kw. Tako se poroča, da bo imela postaja v Bernu 25 kw, v Brnu 35 kw, v Curihu 50 kw, v Pragi 60 kw, v Stuttgartu 60 kw, v Parizu (Radio Pariš) 60 kw, v Konigsbergu 60 kw. V zadnjem času se je nadalje zvišala energija postaje v Stockholmu na 60 kw, Moskva RW 49 ima 75 kw, postaja WGY v Newyorku pa je dobila dovoljenje, da sme poskušati z oddajanjem ob 200 lov v anteni. Pred temi številkami nas začenja resno skrbeti bodočnost ljubljanske postaje, pri kateri je celo zvišanje na 5 kw resen problem ...
TRI PREDNOSTI
I. Ogromna Izbira.
II. Izborna kvaliteta.
III. Nizke cene In pletilne olajšave.
Blago za moške obleke in spomladanske plašče. — Blago za damske kostime, plašče in obleke. — Cefiri, oksfordi in poplini za moške srajce. — Crepe-de-diine, crepe-saten, crepe-georgette, crepe-marochine. — Bem-berg- in umetna svila v modernih barvah in desenih. Vsakovrstno platno za perilo stalno v veliki izbiri.
RNIK, MARIBOR, KOROŠKA C. 9
I
Nabirajte nove naroinike!
I
V dobi padanja cen otvarfam v Mariboru
Gosposka ulica 20
specialno trgovino živil
in kolonijalnega blaga
/
Bogata zaloga svežega blaga Iz najboljših virov Hitra in pozorna postrežba Najskrbnejša čistost in hlgljena Zmerne cene
Moje znanje v pričujoči trgovski stroki v zvezi z osebnim prizadevanjem se more smatrati kot jamstvo za zadovoljivo postrežbo kupujočega občinstva.
Z. A n d e r I e
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarlus
urar, Maribor, Slomškov trg 5
LIPVŠ IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje In 'kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MflRIBOB, jjjjjjOiM CESTA 90.
Vulkani z ir anj e
Gumi ji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TEBBBC, Horlbor, Slntnl tri t.
MehanUna delavnim
za popravilo vseh vrat gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkurenčne cene,
JUSTIN OUSTINtlt, MARIBOR
TATTINBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje In gramofone na dom.
ClTAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
■lektrolebnllna delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 9.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
zastonj
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
II
Izredno nizke cene! Naj večja zaloga plošč!
Tvomica glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode
OPOZORITE VAŠE ZNANCE,
da jih hočem za vedno osvoboditi
neugodnega znojenja nog
pa če se je tudi to znojenje pojavilo v toplih letnih dnevih. To zdravljenje se ne vrši potom zdravil, temveč je prav enostaven naravni postopek. Prosim, da priložite znamko za odgovor. -
J. LUSTIG, OSIJEK
KREtMINA ULICA.
V tovarniški zalogi perila boste v izbiri
3000 srajc
golovo našli nekaj po Vašem okusu in to po IZVANREDNO NIZKIH. CENAH! — MOŠKE OBLEKE po Din 290	320--,	340-— itd.
SPECIJALNA ZALOGA SAMOVEZNIC od Din 6-— dalje.
J. Knrničnlk, Maribor, Glavni trt it. 11
modistlnja
CELJE
(Polnčo I. hrv. štedlonice)
Podružnica: Trbovlje II.
Priporoča se za izdelovanje vseh vrst otroških in damskih klobukov. — Velika izbira slamnikov, klobuiinastih in žalnih klobukov itd.
ŽIGA WEISS, konfekcUska trgoglna
Celje-Gaberje 3 (v hiši g. Plevčak)
Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po naj nižji ceni. Ravno tako izgotovljene obleke za dečke in gospode V vsaki velikosti in najnovejših krojih.
Deške oblak« od Din 80*—, 150*—, 250*—. Oblak« za gospode od Din 300*— naprej. Delavska oblaka od Din 200*— naprej.
Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.
*
Cene nizke!
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlito niMo pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
TOVARNA „SOFRA“
kartotek, štampiljk in emajlnlh tablic, graviranje, prodaja .Adler* pisalnih strojev In vseh v to stroko spadajočih potrebščin.
— T. SOKLIČ —
Maribor, Aleksandrova cesta II. 43, Trg Svobode (Nova Scherbaumova zgradba)
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica It. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 20
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnlne, vrvi, špago, papir, šolske trebščine parfumerijo, košare, igrače 1.1. <
DOgROJNMJOCEm
kupite nogavice, otroške čevlje, perilo, drobnarije, papir l. t. d. le pri
L. REICH, MARIBOR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Aleksandrova c. 40 (v novi VlahoviČevi hiši).
NaMakoJJavjJo
svoje natančne naslove one osebe, katere žele, da jih naučimo lepo, čisto in lahko domačo obrt, pa da si s tem pridobe stalen in posebno dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo se naj samo oni, kateri razpolagajo z vsoto najmanj Din 3650.—, da si lahko nabavijo za to potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10—12 Din na uro. Materijal za izdelavo dajemo mi. Poleg za privatna naročila more vsakdo izdelovati tudi za našo tvrdko, ker mi smo pripravljeni vsak čas v gotovem denarju prevzeti vsakršno količino izdelane robe, za kar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor priložite znamko.
✓
GRAUERT
TVORNICA STROJEVA D. D. GENERALNO ZASTUPSTVO 1 SKLAD1ŠTE
OSIJEK I.
KREŽMINA ULICA 13.
Tiska: Ljudska tlsSnka d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja ta urejuje Viktor Eržen v Mariboru.