Leto LXX štev. 297 a V Ljubljani, v petek, 25. decembra I942-XXI Prezzo — Cena l 0.80 Naročnina meieino 18 Lir, za Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino la 10.349 za inserate. Podrntnicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega In Injega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milana Uhaja v»ak daa z|otra| rut. p onedelfka ia dneva po pratnlku, S Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g | Redazione, Ammtnistraztonei Kopitarjeva 6, Lnblana. S i Telelon 4001—400S. j Abbonamentb Me.« 18 Lii«| E.tero, me-»• 20 Lire, bduione domeoica. anno 34 Lire, fcjtero 50 Ure. C. C. fj Lubiana 10650 per tfli abbo-nam«nti! 10.349 pel le In.erzloni, Filiale! Noto me« t a, Concessionarla esclnslva per la pnbblldti dl proventenza italiana ed eatera: Unione PnbblicitA Italiana S. A. Milano. Bollettino No. 943 Azioni nemiche fallite in Tunisia Duecento prigionieri nemici — Un caccia avvesario abbattuto 11 Quarticr Generale delle Forze Armate co-munica: Azioni nemiche appoggiate da mezzi blindnti, tendenti alla riconquista delle posjzioni perdutc sono fallite in Tunisia, dinnnzi alla terma re~ sitenea delle truppe delPAsse, che prendevano eir-ca duecento prigiouieri in grande parte britannici. Nostre puntate lorale hanno puro aruto sue-cesso. Un caccia avversario is stato abliattuto e ufli-cialo ratturnto. Nella Si rtič a nessun avvenimenta di ri-lievo. Incursioni aerce ieri rompiute sul isole di Lam ped tisa e sul dintorno di Napoli. ({ualclie danno. Vojno poročilo št. 943 Ponesrečeni sovražni nastopi v Tunisu Sovražnik je utrpel dve sto ujetnikov — En sovražni lovec sestreljen Glavni Stnn Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražni nastopi, ki so podprti od oklepnih sredstev, so skušali pridobiti nazaj izgubljene postojanke, so sc v Tunisu ponesrečili pred odločnim odporom osnih čet, ki so ujele okoli 200 ujetnikov, večinoma Angležev. Naši krajevni sunki so tudi imeli uspeh. En sovražni lovec je bil sestreljen in en častnik zajet. V S i r t i ni bilo nobenega pomembnega dogodka. Včeraj so bili izvedeni letalski nnpadi na otok Lam pod ti so in na okolico Neaplja; bilo jc nekaj škode. Krvave sovjetske izgube ob Tereku 0b Donu se borba nadaljuje — Med Volgo in Donom je bilo prijetih 600 ujetnikov — Sovjeti so zgubili zopet 355 tankov I Hitlerjev glavni stan, 24. deccmbra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Nemške čete so tudi včeraj na področju Tereka in v K a I mi š k j stepi zavrnile ponovne sovražnikove napade in prizadele nasprotniku pri lastnih, zelo uspešnih sunkih krvave zsrube. Konjeniški oddelek, ki se je pojavil iz zasede, je bil napaden in v nato sledečem zasledovanju razkropljen. Med Volgo in Donom je bilo pri napn-dili pripeljanih <>(in ujetnikov iu uničenih oklepnih voz. Protinapadi sovjetskih čet so se izjalovili. Na področju Dona traja obrambna bitka v Izmeničnih borbah dalje. Pri lastnih napadalnih akcijah v srednjem odseku fronte je hilo razdejanih veliko število bunkerjev in bujnih postojank. Krajevni napadi sovražnika so se izjalovili. Jugovzhodno od I Imenskega jezera jo sovražnik z močnejšimi silami zopet začel svoje napade. Pri uspešni obrambi jo bilo uničenih 310 oklepnih voz. V Tunisu so lastni sunki prinesli krajevne uspehe. Poizkusi sovražnika, da lij zopet 'osvojil v prejšnjih dneh izgubljeno ozemlje, so se zrušili. Privedenih je hilo 200 ujetnikov. Pristaniške naprave v Bengaziju in neko letališče na libijskem obalnem področju so preteklo noč bombardirala nemška bombna letala. Šibke sile angleškega letalstva so napadle podnevi nekatere kraje zasedenega zapadnega ozemlja in metale ponoči posamično bombe nad zapadno Nemčijo. Pri teh poletih ter nad Rokavskim prelivom in nizozemsko obalo je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih letal. Berlin, 24. decembra. AS. Iz vojaškega vira ee je izvedelo, da so čete, ki branijo nemško napredovanje zahodno od Toropca, odbile včeraj v zagrizenih bojih nove boljševiške napade. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je bilo živahno delovanje ogledniških oddelkov. Spopadi s prednjimi ogledniškimi oddelki 60 se končali 6 uspehom nemških oglednic. Berlin, 24. decembra. AS. DNB poroča, da je Sijajni uspehi osnih podmornic V kratkem bodo dosegle potopitve 28 milijonov ton Berlin, 24. decembra. AS. V zvezi s podmorni- f cnmi prehuda, da bi v njej moglo zmagati ladje škim vojskovanjem je zanimiv članek, ki ga je delnice. Komaj 50 odstotkov ladijskih izgub jc napisal znani mornariški kritik kontreadmiral Cudovvo. »Zelo zanimivo jo,« piše ugledni pisec, »da so voditelji od onstran Rokavskega preliva in od onstran Atlantika skoraj istočasno pokazali svojo zaskrbljenost glede vedno očitnejših posledic podmorniškega vojskovanja, lako na primer Donald Nelson toži, da v Združenih ameriških državah ne izdelujejo s tolikšno hitrostjo ladij, kakor pa so računali, da jih bodo lahko, zlasti še, kar zadeva petroleiske ladje. Gre za to, kako bi zamašili veliko luknjo, ki so jo v ameriški mornarici naredile osne podmornice. Kako velika vrzel je v njej nastala, se vidi na primer iz tega, da je bilo v prvih 40 mesecih vojne potopljenih za 4,600.000 ton petrolejskih ladij. Kanadski minister za oboroževanje, Ilovve, priznava, da je tekma med torpedi iu ladjedelni- Je bilo mogoče nadomestiti, o za zdaj še ni nobenega upanja, da bi se položa j kaj zboljšal. »Toda mi,« nadaljuje člankar, »lahko navedemo še nekaj zanimivejših številk. Na primer naslednje: Iirav kmalu bo dosežen s potopitvami nov učinkovit rekord — 28 milijonov ton potopljenih ladij, kar je približno polovica vseh ladij na svetu. Pri tem pa nismo upoštevali, da so vse angleške in ameriške ladjedelnice polne ladij, ki jih je treba popraviti.« Isti Ilowe je tudi sporočil v zvezi s tem, da bi za ladijska popravila potrebovali poldrugo milijardo dolarjev. A višek vsega je, da si medtem ko vse to priznavajo, že nekaj časa belijo glave, kakšna kazen naj bi doletela tiste, ki so temu krivi, zlasti Nemčijo. In višek vsega je tudi, da še naprej prodajajo medvedjo kožo prav v času, ko ta medved kaže, kako neizčrpno življcnsko silo ima v sebi. 1 Iberski blok je trden Ugoden sprejem in razumevanje v osnih državah Madrid, 24. decembra. AS. Samo po preteku večjega časa se bo dal natančnejše spoznati pomen zgodovinskega Iberskega bloka, ki sta ga sklenili Španija in Portugalska. Tako pišejo španski listi, ki komentirajo sestanek med ministroma Jordano in Salazarjem. Listi objavljajo tudi svetovne odmeve španskega obiska v Lisboni ter omenjajo ugoden sprejem in popolno razumevanje v Osnih državah. Lisbonn, 24. decembra. AS. Portugalski pred- sednik Carmona je poslal generalu Francu brzojavko, v kateri mu čestita, poudarjajoč, da so zadnji razgovori v Lisboni okrepili špansko-portugal-ske odnošaje ter mednarodno politiko Iberskega polotoka. Brzojavke so bile tudi izmenjane med zunanjima ministroma Jordano in Salazarjem. Madrid, 24. decembra. AS. Španski zunanji minister Jordana se je vrnil v Madrid iz uradnega obiska v Lisboni. Poslanica ministra dr. Gobbelsa Berlin, 24. decembra. AS. 24. decembra ob 20. bo nemški propagandni minister dr. Gobbels prebral poslanico nemškemu narodu. Turčija bo branila Dardanele Carigrad, 24. dec. AS. Turški list »Ikdamc piše v zvezi s pritiskom Angloamerikancev na turško vlado, da bi lahko dovažali boljševikom pomoč skozi Dardanele, da je bil položaj Dardanel določen v mirovni pogodbi v Montrouxu, ki se je Turčija še vedno drži in nadaljuje: Kdor koli bi hotel kršiti morske ožine, bi moral stopiti v vojno proti Turčiji, ki hoče ostati nevtralna, ki pa ne bo nikdar dovolila nobenega atentata na svoje ožine. Težave s preskrbo osme armade Carigrad, 24. dec. AS. Vojaški kritik lista »Tasviri Efkorc tolmači nekatere izjave admirala Cunninghama in piše. da je postala preskrba osme angleške armade v zahodnem Sredozemlju skoro popolnoma nemogoča, čeprav je bila b, Dreskrba tudi pred italijaiiLsko-nem- ško zasedlvo važnih tuniških strateških točk izredno težka. Zdaj pa onemogočuje os angleške prevoze skozi Sredozemlje iz Sicilije, Sardinije, Tunisa, Pamtellerije in Krete. Preskrba osme armade se zato lahko vrši le preko Egipta, komor pride gradivo po dolgih pomorskih poteh okoli rtiča Dobre nade. te dni skupina protiletalskega topništva poti poveljstvom Col Pirolla skupno z oddelki italijanskega protiletalskega topništva junaško branila neko važno utrdbo ob zgornjem Donu ter zadala sovražniku nad vse visoke človeške in gmotne izgube. Nemški protiukrepi ob srednjem Donu Berlin, 24 decembra. AS. Ob srednjem toku Dona divja bitka z nezmanjšano silovitostjo Danes še ni mogoče podali točne slike o položaju. Bojna črta ni jasna in na mnogih mestih se nemške čete bore za sovjetskimi klini. Jasno je santo to, da se Sovjetom nikjer ni več posrečilo vdreti v nemške črte. Na uradnih mestih ?e potrjuje tudi, da sovjetske taktične prednosti niso presenetljive in da so v sorazmerju z velikanskimi množicami vojaštva, orožja in letalstva, ki ga ic uporabilo sovjetsko vrhovno poveljstvo, naravnost malenkostne. Delovanje obrambe je bilo na tem, kakor tudi na vseh drugih odsekih, v vsakem pogledu najboljše. Trenutno je naloga zavezniških čet prvenstveno ta, da obkolijo sovražne sile, ki 60 izvedle nekaj klinov v nemške črte. Kmalu bo po mnenju nemških vojaških tehnikov prešla obrambna bitka v drugo lazo. Vsi poznajo izkušnje in meiode nemškega vrhovnega poveljstva, ki se nikakor ne bo omejilo na pasivno obrambo, marveč ie /c takoi, ko so se pokazali znaki sovražne pobude, pod-vzelo obrambne ukrepe in vznemirjalo sovjetske premike s protinapadi. Ta taktika je rodila sijajne uspehe, kar se je posebno izkazalo pri Kalininu, I oropcu in južno od llmenskega jezera Obstoja trdno upanje, da se bo podobno zgodilo tudi ob srednjem Donu, ki jc trenutno največje torišče naporov sovjetskesa glavnega slana, da bi iztrgali Nemcem pred nastopom skrajne zime del njihovih uspehov, doseženih p ejšiije mesece. Potrebni protiukrepi so v teku in zadnjo besedo bodo spregovorile nemške divizije. Dr. Ley italijanskim delavcem v Nemčiji Rim. 24. dcc. AS. Nemški radijski postaji v Leipzigu in Katovicah sta podali naslednjo poslanico voditelja nemške delovne Ironte dr. Leya, namenjeno italijanskim delavcem v Nemčiji: »Tovariši, italijanski delavci! Leto, ki se na-giblje h koncu, je prineslo trdo delo in hude boje našima narodoma in zlasti našim hrabrim vojakom. Vsekakor pa so naši boji in naše žrtve bile poplačane s krasnimi odločilnimi zmagami. Z zmagovitim japonskim zaveznikom smo nasprotnim državam iztrgali nova obsežna ozemlja ter izkoristili vire surovin, tako da je preskrba evropskih narodov zagotovljena in zagotovljeno zmagovito nadaljevanje našega boja na obeh polutah. Italijanski in nemški narod stojita za svojima voditeljema danes bolj pogumno in odločno kakor kdaj prej. V trdem in napornem delu ste pomagali po nemških podjetjih kovati orožje za naše vojake. Podvrgli ste sc mnogim omejitvam in žrtvam, ki jih prinaša vojna. Zahvaljujem se vam za vaše delo ter za čustva, katere ste izpričali tudi letos. Veliko izmed vas sc jih jc odreklo prostovoljno dopustu doma in bodo tudi to pot obhajali božič v Nemčiji. Storili bomo vse, da bodo ti praznični dnevi v naših taboriščih postali dnevi oddiha in radosti. Novo leto 1913 nas bo našlo pri vztrajnem in neutrudljivem delu za moč našega orožja in za zmago naših narodov. Delamo, korakamo in se borimo složno do končne zmage, stoicč za našima velikima voditeljema: Adolfom Hitlerjem in Bcni-tom Mussolinijem. Nemčija bo za vsako ceno zmagala Berlin, 24. decembra. AS. V svojem običajnem tedenskem članku v listu »Das Reich« poudarja nemški propagandni minister dr. Gobbels neizmerne žrtve, ki jih je nemški narod imel v prvi svetovni vojni, prav tako pa tudi žrtve, ki jih daje žc več kakor tri leta, da bi mogel doseči svoj končni cilj: bodočnost v dolgotrajnem miru in blagostanju, bodočnost, ki je ne bo deležen le nemški narod, temveč vsi narodi nove Evrope. Nobeno stoletje, piše propagandni minister, ni veljalo Nemce toliko krvi kakor sedanje. Delati moramo tudi pokoro za krivde in malomarnost naših očetov in naših dedov, ki &o se vdajali razkošju sebičnega in partikularističnega življenja. Danes pa stojimo, ne brez njihove krivde, pred nalogami, ki nas prav lahko navdajajo s strahom Zgodovina ne pozna nili sočutja, niti usmiljenja in česar doslej šc nismo storili, bomo morali narediti takoj ali pozneje. Vzdržati moramo, čc nočemo, da nas bo strlo. Kamor koli se ozremo, naletimo na vprašanja, ki jih je treba za vsako ceno rešiti Pot je silno težka, toda nazaj ne smemo Cilj moramo doseči za vsako ceno. Sedaj jc še noč in samo zvezde razsvetljujejo našo strmo pot. Toda nad ciljem pa sije sonce: zmaga. Madžari čistijo Ukrajino Budimpešta, 24. decembra. AS. Madžarsko za-sedhene čete v Ukrajini čistijo teren boljševiških krdel, vgnezdenih v gozdovih. Madžarska propa-pagandna kompanija je popisala vnemo in visoko moralo teh čet. Ponoči so partizani skušali zasesti vas Silmika, ki je telefonsko in telegrafsko središče neke madžarske divizije. V kraju je bil nek konjeniški oddelek in kakih 20 nemških vojakov. Konjeniški oddelek je pod poveljstvom svojega poročnika stopil v boj proti komunistom ter jim zaprl pot proti telefonski in telegrafski centrali. Ker so bili nasprotniki v številčni pre- moči, je telegrafist preko radia in telefona prosil za pomoč. Boj je bil vedno hujši. Komunisti so streljali od zunaj, dočim se je majhna madžarska posadka stisnila v telefonsko centralo, kjer se jo zagrizeno upirala. Telegrafist je ostal pri svojem aparatu, drugi pa so streljali. Telegrafist je |io-ročal: >Obstreljeni smo. naša hiša gori!« To jo bil zadnji poziv. Partizani so vdrli v hišo in mnogi so bili ujeti. Poročnik je bodril posadko, naj se bori in je junaško padel. Med zajetimi boljševiki pa jo bil poveljnik krdela, ki je skušalo v dotičneni kraju motiti premike v zaledju. Litva za nemško vojsko Berlin, 24. decembra .AS. V šestih tednih so v Litvi nabrali 53.000 ovčjih krzen za nemško oborožene sile. Avstralska korveta potopljena Bangkok, 24. dec. AS: Angleško uradno poročilo pravi, da je bila bombardirana avstralska korverta »Admirale«, ki sc je nato takoj potopila blizu otoka Timor. Ponoven švicarski protest v Londonu Bern, 24. decc. AS: Uradno poročilo pravi, da je 21. decembra kakih 20 angleških letal zopet letelo preko švicarskega ozemlja in da je bilo zato naročeno švicarskemu ministru v Razpoloženje nemškega vojaštva na vzhodu Berlin, 24. decembra. AS. Tukajšnji politični | stanje — zreli sad — le še vprašanje časa. S temi • . • 1.-1-»:' _____ I _ 51. _ : .. „ ... X___i ■ . „ „ - I X „ | ./v,, nli /leiKf o t i mrt no \t 1 V, r\s\ ,1 krogi z zanimanjem beležijo angleško in ameriško propagando, ki je postala zelo previdna v precenjevanju »sovjetskih zmag«. V tej zvezi je zelo zanimiv članek, ki ga je objavil dopisnik nemške propagandne kompanije v glasilu šleske narodno-socialistične stranke. Ta piše med drugim: »Mi borci zdaj vemo, da v tej vojni z boljševizmom ne bo več nobenih presenečenj. Vsakdo izmed na6 je razumel, da se zmaga ne da doseči z ofenzivo na tem ali onem odseku, marveč mora počasi zoreti kakor zori sad od življenjskega soka, ki prihaja po tisoč kanalih preko stebla. Vemo ludi, da je mnogo teh kanalov že izpolnjenih in da je zadnje ču6tvi smo pričakovali drugo zimo na vzhodu. Danes vemo, da ni pred nami nič izrednega. Let06 smo za zimo sijajno opremljeni, tako da smo naravnost presenečeni, ko vidimo, da se je mislilo prav na V6e od blaga, čevljev, zimskih nogavic in Krzen, tako da bomo lahko premagali sovražnikovo prednost, ki je navajen na mrzlo podnebje. Med našimi pešci na vzhodu vlada zdrav humor. To je izraz moške moči, vojnega duha in volje po vztrajnosti. Višek vsega pa je na vzhodu zdai tale: sovražnik, ki ga poznamo, nam ne povzroča nikakršne bojazni več Londonu, naj vloži znova oster prostost proli novi kršitvi švicarskega zračnega prostora. Posvet turških diplomatov Ankara, 24. decembra. AS. V Ankari pričakujejo turške poslanike iz Rima, Londona. Moskve in Berlina, katere je sklical na posvet v Turčijo zunanji minister Menemendžoglu. Dva napada na Bengalijo Bangkok, 24. dec. AS. Angleško uradno poročilo javlja, da so včeraj izvedli Japonci ava letalska napada na vzhodno Bengalijo. Med Crvim jiopoldanskim napadom so spuščali bom-e na pokrajino Baseni. Drugi napad jc sledil ponoči. Kozaški dar za nemško zimsko pomoč Berlin, 24. decembra. AS. Neka kozaška skupina, ki se zdaj bori skupno z nemško pehotno divizijo, je jx>darila božični dar 1310 mark za nemško zimsko pomoč. Ceylon oklical svojo neodvisnost Berlin, 24. decembra. AS. »Dayli Herald« poroča iz Colomba, da je otok Ceylon oklical 6\ojo popolno neodvisnost od Anglije. Sinja eskadra na oddihu San Sobastian, 24. dee. AS: Iz Rusije so je vrnila v Španijo sinja eskadra. ki jo je tukaj jKizdravila velika množica, vklikajoč Španiji ter osnim silam. Po kratkem počitku so pogumni letalci odSli proti Mudridu. Proslava dneva matere in otroka v Ljubljani Obdarovanih je bilo 2109 družin z darovi v skupni vrednosti 250.000 lir V četrtek, 24. decembra je bila v dopoldan-skili urah v veliki dvorani Dopolavora na Taboru prisrčna slovesnost, ki jo je potrebnim družinam v Ljubljani po velikodušnosti Duceja in izvrševalca njegovih naročil v naši pokrajini, Eksc. Graziolija priredila Zveza O. N. M, 1. oti sodelovanju občinskega podpornega zavoda v Ljubljani. Velika dvorana Dopolavora je bilu vsa slovesno okrašena z zastavami in trobojnicami, ozadje odra pa sta zaključevali dvo lepi sliki Kralja in Cesarja ter Duceja, oviti v zolenje in okrasje. Na odru so bilo razložene stotine in stotine zavojev, s katerimi naj bi bili za božič obdarovani najpotrebnejši. Vsa razsežna dvorana je bila do zadnjega količka zasedena, napolnila jo je mladina, kj je prišla s vojimi starši, največ z materami, po darovo. Ob enajstih je prispel Eksc. Visoki komisar, ki ga jo na vratih pozdravil komisar za materinsko in deško skrbstvo konzul Znpulla, kakor tudi ljubljanski župan g. Leo Kapnik. Ko >oko vsidrano v čustvih italijanskega naroda, da bo ostalo kot trajen spomin zaslug Fašizma. Po zgledu Rima so tudi drugi narodi ?n|>o-čeli in vršijo v korist otrok ono skrbstvo, pomoč in budno nego, ki jo sedaj že toliko let z vedno voč;ini uspehom izvaja Fašizem v smislu ene izmed najvišjih nalog, ki jih je dal Duce. Matere: Duce je, ki želi ščitili vaše sveto materinstvo, on je. ki želi, da uspevajo vaši otroci močni in zdravi, kajti s temi ukrepi in h stotero drugimi pozornostmi, s katerimi so v Italiji zaščitene matere in negovani otroci, hoče Duce dokazati, kako zelo mu je pri srcu sreča naroda in kako globoko občuti svetost družine. « Slovenske matere: Dure je hotel, da Državni zavod za pomoč materam in otrokom razširi svoje delovanje tudi na novo pokrajino, tako da morejo že obstoječe ustanove smotreno vršiti svoje koristno delo in dati po potrebi še novo vzpodhttdo. da bi se veliko in blagodejno skrbstveno delovanje po potrehj lahko še razširilo in posilobilo v smislu resnično človekoljubnih smernic višjih oblasti. Po naročilu Visokega komisarja. Čigar skrb nn tem področju ni nikoli popustila, bo potrebno vzporediti različna skrbstva in primerno urediti njih delovanje in namene ter napotiti jih k vedno večji delavnosti, pri kateri bo rado sodelovalo, kot se je to že zgodilo, tudi slovensko prebivalstvo. Kdor ljubi svoj dom, svojo družino in svojo otroke, ne moro preslišali vzvišene naloge, ki nam jo bila zuupana, da bodo tudi v Slovenski pokrajini lahko ol>čutile matere in njih nežna deca dobroto in pomoč, ki jo nudi Duce vsem italijanskim otrokom. Ob tej uri in v teh dneh, ki so po rimski vorj posebno [»osvečeni češienju Matere in njenega novorojenega Sina, imajo slovenske matere v vsej pokrajini nov dokaz, s kakšno ljuhočo skrbjo misli Italija nanje in na njih doco. Izpolnjujoč pri tem Ducejev nalog je Eksc. Visoki komisar odredil, da se ob tej priliki obdari 2109 družin, in sicer: s 138 opremami za dojenčke do C mesecev starosti; s 1411 oblekrnmi za otroke do 1—G let; z 2<>0 darili v denarju v znesku po 150 lir za zdravo vzgojo dece; z 307 darili v denarju v znesku po 100 lir za družino s številnimi otroki; torej skupno z 1582 oblačilnimi zavitki in z 527 darili v denarju v skupni višini 250.000 lir. Dovolite mi, Ekscelenca, da vam v imenu mater izrečem najlepšo zahvalo in vas prosim, da sporočite Duceju njih globoko hvaležnost. Po prevedbi govora konzula Zapulle je Visoki komisar govoril navzočim materam in očetom, pre-dučujoč jim, da naj bo ludi današnja manifestacija nov dokaz, koliko je storila in dela Italija za potrebe prebivalstva, kajti če je Rim Ird in ne-upogljev proli tislim, ki kršijo njegove zakone, visoko čuti in j>omaga dobrim, ki so potrebni in trpe, kajti iz luči večtisočletne civilizacije Rima je vedno izžarevalo čustvo globoke človečnosti do bednih. Ko je na kratko omenil, katere so osnove italijanske pravičnosti in človečanstva, je Visoki komisar dejal, da usoda slovenskega ljudstva ni bila nikdar lako v rokah Slovencev, kakor sedaj. Ko je omenil strahote komunističnega zločinstva, ki hoče uničiti družino in vero, je Eksc. Grazioli dejal, da ni Slovenca, ki ne bi mogel spoznati neumnosti komunističnega delovanja in velikanske škode, ki jo je to delovanje povzročilo Sloveniji, dočim Italija hoče, da bi bila ta zemlja mirna in bi se pripravljala na svojo plodovito bodočnost, hoče spoštovati njegovo družino in njegovo skupno vero. In zato se morajo dobri Slovenci z odkritim in lojalnim srcem zgrniti okoli italijanskih oblasti, od katerih morajo edino imeti jasnost, delo in bodonostt Vse, kar je slabo, bo italijanska sila izbrisala, vsak element nereda bo odstranjen, vsaka kršitev zakona kaznovana. Komunistične laži so se same izkazale, da so brez podlage in bedasto nekoristne, resnica pa je ena sama: da bodo mladi osni narodi zmagali v vojni za višjo socialno pravičnost. Nato je pokazal darove, ki bodo razdeljeni in rekel, da se bo lo zgodilo po volji Duceja in povabil prisotne, naj dvignejo hvaležno misel k Duceju. Vsi navzoči so se dvignili in rimsko pozdravili. Nato je Visoki komisar voščil božične praznike družinam navzočih in vseh dobrih Slovencev. V veliki dvorani se je na koncu njegovega govora dvignil zbor zahvale v slovenčini. Nato 60 on, zvezni tajnik in navzoče oblasti začele razdeljevati darove in se zaustavili med ženami in roditelji, ki so izkazali številne in ganljive znake vzhičenosti ter hvaležnosti. Poziv Ljubljani Pinodila Eksc. Graziolija za zdravstvo v pokrajini Ljtihsljana, 24. decembra. | V Vladni palači se je sestal pokrajinski zdrav- | stveni svet, katermu načeltije viceprefekt comin. dr. David. Skupščini je predsedoval Visoki komisar, kateremu je predsednik sveta predstavil zastopnike zdravstvenih oddelkov v pokrajini. Preden je Eksc. Grazioli odprl sejo, se je spomnil z vzvišenimi besedami zdravnika in misijonarja v borbi proti raku, dr. Josipa Cholevve, želeč, da zavod za zdravljenje raka v Ljubljani dobi njegovo ime. Vsi prisotni so poslušali njegove besede stoje in tovariši jiokojnika so se zahvalili Eksc. Grazioliju za počastitev pokojnega. Potem, ko jo Eksc. Grazioli poudaril, kakšno važnost polagajo vladne oblasti na ta pokrajinski zdravstveni svet, je podal nove smernice za nadaljnje delo v zdravstvu. ki mora bilj nad vse tankovestno resno in mora biti izven vsakih osebnih interesov in v popolnem spoštovanju zdravstvenega življenja v pokrajini. Po tem uvodu je Visoki komisar podal obširno in popolno sliko zdravstvenega položaja v pokrajini, zadržujoč se na točkah, ki najbolj zanimajo in liodo zanimale delovanje sveta in je s popolnim poznavanjem ne le položaja, ampak tudi daljnjih posrednih in nejtosrednih činiteljev orisal skrb, ki jo je že od vsega početka posvečal zdravstvu v pokrajini. , . Nato se je nekaj časa ustavil pri vprašanju nalezljivih bolezni, ki ga oblasti pazljivo zasledujejo in ki ne povzroča skrbi. Nato je hitro obrazlozil delo za zdravstvo v pokrajini in se spomnil ukrepov vlade za ljubljansko bolnišnico, za katero bodo prva sistematska dela veljala 20 milijonov lir in dodal, da je njegov namen preučiti in pripraviti načrt za sistemizacijo vseh bolnišnic, ki jih je obiskal in v katerih je našel pomanjkljivosti in zlasti v najvažnejših institutih. Visoki komisar je omenil tudi obiske, ki jih je opravil po bolnišnicah v pokrajini in pomanjkljivosti, na katere je naletel in ki morajo biti odpravljene, kajti te dobrodelne ustanove morajo biti na višini 6voje naloge. Eksc. Grazioli je potrdil svoj namen naročiti študij za sistemizacijo bolnišnic v celoti, kajti realizacija se bo izvedla po zdravih kriterijih potrebe in v določenih časovnih razdobjih, kakor bo pokazala potreba. Sporočil je tudi 6voj namen ustanoviti čimpreje v majhnih središčih postojanke za hitro pomoč, ki bodo delovale tudi kot majhne etapne bolnišnice ter posvetovalnice v raznih občinah, da bodo lahko delovale tudi kot posvetovalnice pri delu za materinstvo in mladino. Preučuje se tudi zdravniško postopanje, da bi se ugotovilo, če dosedanja organizacija odgovarja potrebi in isto bo storjeno tudi z veterinarskim Izstopanjem. Posebno skrb je pokazal tudi za delovanje in organizacijo babic, ki je v pokrajini majhna. V tem pogledu je Visoki komisar dal navodila za povečanje babiške šole; nato je govoril o važnosti strežnikov in l>olniških strežnic in je dejal, da je v njegovem namenu, naj se delovanje teh dragocenih sodelavcev zdravnikov razširi tudi v pokrajini, kjer naj opravljajo tudi veliko nalogo svetovati ter jvomagati nosečim in mladim materam. Govoreč o zdravniškem skrbstvu v pokrajini je Visoki komisar izrekel visoko pohvalo in zahvalo polkovniku Longu, upravniku vojaške bolnišnice za vse vojaške zdravnike, ki so opravili v pokrajini v resnici dragoceno zaslužno in visoko človečansko delo v prid prebivalstva. Eksc. Grazioli je prosil tudi zastopnika Stranke, naj ponese tudi' GILL-u in Ženskemu fašiju njegovo živo zadovoljstvo nad delom na tem področju. Visoki komisar se je tudi spomnil visoko do-brotvorneaa dela sanitarne avtokolone. Od protikomunistične akcije smo prejeli sledeče: 2« davno so se odprle oči dcželll Da branijo domove in družina pred zločinci, so kmetje prijeli za orožjel Ljubljana pa do zadnjega ni spoznala komunizma! Slepo je verjela goljufivim frazami Kakor da hote zapira oči pred krvavimi zločinil Komunisti ubijajo pri beleui dnevu. Možje brez madeža Radajo po ulicah in hišah. Ljubljana ne spregleda, ikdo se ne zgane, da bi se morilci izsledili. Premnogi odobravajo zločine, podpirajo morilce in njihove pajdaše. Brez premisleka ponavljajo komunistične izmišljotine o »Izdajalcih«, LJUBLJANČANI! Ali se zavedate, da ste mnogi sokrivi teh umorov? Da ste se premnogi sami vrstili med morilce? Ni morilec samo tisti, ki brezpravno samo-lastno obsoja na smrt in ki ubija, morilec je vsak, brez razlike spola, ki hladnokrvno gleda, ko morilci ubijajo mirne ljudi, tako imenovane »izdajalce«, ki skriva ali pa ve, kje se skrivajo ljudje nečiste vesti, ki prenašajo orožje in strelivo, ki podpira teroriste z denarjem, hrano, obleko in obvestili. Vsi taki someščani so se sami postavili v isto vrsto z morilci ter bodo tudi kot taki sma-trani in kaznovani. LJUBLJANČANI! Zadosti nam je morilskega divjanjal Mera potrpljenja je prepolna! Čas je, da se komunistična drhal zatre! MATERE! OČETJEI Če vaše hčerke in sinovi skriva) morilcem prenašajo orožje, če za ogli oprezajo za žrtvami, če hodijo na komunistične sestanke — a vi ne veste nič o tem ali nočete nič vedeti: otroke sami postavljate v morilske vrste! Matere! Ne puščajte otrok — po vaši krivdi — v smrt! Usoda vaša, vaših družin in otrok je v vaših rokah! PROTI KOMUNISTIČNA LJUBLJANA Zločinske nakane, ki jih v največjo nesrečo in trpljenje slovenskega naroda ponovno snuje in pripravlja huržujsko vodstvo salonskih jsocialreforniotorjcv«. ki so svojo satansko komunistično mrežo skrili pod ime »Osvobodilne fronte«, nas v nujni samoobrambi naroda silijo h korakom, ki bodo po svojih okoliščinah zu gotov čas omejevali tudi vaše svobodno gibanje po Ljubljani. Trpeče kmečko ljudstvo po pravici očita Ljubljani, da je ona kriva tega gorja, ker pod kritiko »Osvobodilnega boja« pošilja v naše vasi zločince organizirnno morit nedolžne in poštene ljudi. Vsa dežela se je enodušno dvig-niln k samoobrambi in je z vsemi sredstvi, ki jih niore dohiti na razpolago, teni zverinskim morilcem noč in dan za petami. Pred tem ljudskim obračunom so se zloč inci zatekli nazaj v Ljubljano, kjer iščejo strehe, podpore in po-tuhe ter se skušajo na novo organizirati. Ljubljana tvoja dolžnost je. da končno enkrat pokažeš svojo solidarnost z razbičanim narodom, da obsodiš krvave morije s tem. da pomagaš uničiti zakrinkanega povzročitelja tega gorja. Prelrivalci Ljubljane, podpirajte izvajanje naših ukrepov, katerih edini namen je: da odstranijo z našega narodnega telesa tvor brezbožnega in protinurodnega komunizma in s tem napravijo konec strašnemu komunističnemu bratoniorilstvu v Ljubljani da tako zagotovijo Ljubljani zopet javno varnost in da v vsem pripomorejo do znosnega življenja v teh težKih časih. Bodite mirili in brez skrbi! Nikomur, ki ima čiste roke in vest, se ne bo nič žaiegn zgodilo* Starši, pazite odslej bolj nn svoje otroke, kajti njih mladostno neizkušenost zlorablja komunistična OF s cinično brezvestnostjo. Ljubljančani, podprite nas složno v boju proti podivjani miselnosti komunistične OF! V Ljubljani, dne 21. decembra 1942. PROTIKOMUNISTIčNA AKCIJA. Visoki komisar je dejal, da bo določen načrt izveden postopoma, toda v celoti, kajti želja vladnih oblasti je, da zdravstvena organizacija v pokrajini napreduje z istim korakom kakor v mestih. Visoki komisar je nato orisal navzočim smernice, ki jih je dal za izvedbo in razvoj dela za materinstvo in otroke in za boj proti tuberkulozi. V zvezi s tem zadnjim, nad vse važnim delom je omenil tudi ves pomen preventivnega dela za odstranitev in preprečitev razširjanja tega zla in v zvezi s tem je tudi sporočil, da bo prihodnjo pomlad zavod za ljudske hiše začel z gradbo delavskih vasi, v katerih bo dobilo zdravo stanovanje 100 družin, ki žive zdaj v nezdravih okoliščinah. Visoki komisar je tudi seznanil navzoče z dermosifilopatič-niin položajem v mestu in označil ukrepe, ki naj preprečijo zlo. Ko je razvil še druga zanimiva vprašanja, je pripomnil, da se bo vrnilo iz koncentracijskih taborišč 250 otrok, ki bodo dobili zatočišče in skrb pri Ljubljanski liktorski mladini na stroške Visokega komisarja, dokler se ne bodo mogli vrniti k 6vojitn družinam. »Ta navodila, ki sem vam jih dal in ti ukrepi, ki 60 bili izvedeni« — je dejal Visoki komisar — »odgovarjajo smernicam vlade in še bolj Duceja za vse italijanske pokrajine, kajti Ducejeve skrbi 6o vedno, vsako uro posvečene ljudstvu in zdravju ra6e.« Visoki komisar je izTckel prepričanje, da lx> pokrajinski svet razvijal svoje delo z vztrajno vnemo in s potrebnim zagonom in preiskal probleme v korist slovenskega prebivalstva. Po odobravanju, ki je pozdravilo besede Visokega komisarja, je pokrajinski zdravnik dr. Balestrieri v imenu vseh navzočih izrekel globoke izraze hvaležnosti, rekoč, da ie prebivalstvo hvaležno za delo in zanimanje, ki ga je pokazal Visoki komisar z.a zdravstvena vprašanja v pokrajini. Kksc. Girazioli ie nato povzdignil misel h Kralju in Duceju. Nato je svet nadaljeval svoje delo pod predsedstvom comin. dr. Davida. Tečaj za podpoveljnike skvadre V telovadnici Zveznega poveljstva se je začel tečaj za jx>d|xiveljnike skvadre pri Balilli in pri Avangvardistih. Navzoči so bili Zvezni poveljnik in vsi oficirji, prideljeni skupini moških oddelkov. Tečaja se udeležuje 60 Avangvardistov in 78 Balill. Nagrajeni otroci Zastopstvo Mladih Italijank, ki obiskujejo tečaj za vodstvo otrok je v spremstvu Zvezne nadzornico obiskalo amlnilatorij Higienskega zavoda v Dečjem domu ter obdarovalo 50 otrok. Prima linea št. 8-9 Zelo pestra pričujoča številka, ki je posvečena tovarišem pod orožjem in prinaša tehtne članke iz najrazličnejših področij, Tako moremo brati sledeče sestavke: Vedno s srcem blizu vas, bojevniki. Dejanje, Vedno ista pesem, Trdo srce, Naša dolžnost, Vera, Cigani, Nekdanji skvadristi še vedno na delu. Maščevali se bomo. Črnogorski nacionalisti, Boljševizem. Zima na vzhodu, Slavo-spev neznani borbi; sledijo še drugi ^sestavki manjšega obsega. — »Prima linea* si je že ustvarila lepo tradicijo in pridobiva vedno večji krog čitateljev. Vsem cenjenim naročnikom, inserentom, bralcem in prijateljem našega lista žele zadovoljen, blagoslovljen božič UREDNIŠTVO IN UPRAVA Prihodnja številka našega lista bo izšla v ponedeljek popoldne. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MBBiimn Koledar Petek, 25. decemhrn: Rojstvo GosjkhIovo, božič; Anastazija, mučenica; Evgenija, devica in mučenica; Peter Čast., opat. Sobota, 26. decembra: Štefan, prvi mučenec; Cozim, papež; Dionizij, papež; Marin, mučenec. Nedelja, 27. decembra: pobožična; Jan. Evangelist. apostol in evangelist; Fabiola, vdova; Teo-fan, škof; Maksim. škof. Ponedeljek, 28. decembra: Nedolžni otročiči; Teofila, devica in mučenica; Kaslor, mučenec; Troadij, mučenec; Domna, mučenica. Torek, 29. decembra: Tomaž Kantrberski, škof in mučenec; David, kralj; Trofim, škof; Krescent, škof. • — Filatelisti! Bivšim jugoslovanskim znamkam so cene zadnje čase znatno poskočile. Danes veljavne cene vseh jugosl. in najnovejših srbskih znamk prinaša SFIBOV katalog. Katalog se dobi v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. — Podloge za pisalne stroje iz še prvovrst-ga materiala, sposobne tudi za sedeže v pisarnah, dobite najcenejše pri tvrdki »Everest«, Prešernova ulica 44. Cena 85 lir. — Ni vseeno kakšen trak za pisalni stroj si nabavite. Enkrat napravite poskus s trakom Im-perial ali Everest, ki piše čisto ter je napravljen iz prvovrstnega materiala in je trpežen. Dobi so le pri tvrdki »Everest«, Prešernova ulica 44. &jtMjatia 1 Dnhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 25. do 30. decembra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Pričetek 23. decembra ob 5 popoldne. 1 Rekolckcija za gospe in matere bo v Lich-tenturnu v sredo, 30. decembra ob 4 popoldne. Prisrčno vabljene! 1 Mušič—Sedej—Zonič v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo, dne 27. t. m. bo imel na razstavi vodstvo slikar prof. Ivan Vavjjotič. Opozarjamo, da bo razstava odprta preko božičnih praznikov. 1 IV. simfonični koncert našega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Karla Rupla bo definitivno v ponedeljek 28. t. m. z nalednjim sporedom: 1. Corelli: Sarabanda. Giga, Badine-ria, trije staroklasični plesi; 2. Osterc: Religioso; 3. Bach: Koncert v a-molu za violin šolo in godalni orkester; violin solo bo igrala ga. Francka Ornik-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma sim{pnija v A-duru. Konrert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Knjigarna Glasbeno Matice pa ima še nekaj sedežev po 11 9 in 7 lir na razpolago. 1 Vaš stari, pokvarjeni in že dolgo časa ne-čišžoni pisalni stroj lahko samo čudež popravi?! Ali pa strokovna delavnica »Everest«, Prešernova ulica 44. Za vsa popravila jamčimo. Cene zmerne. Za vsa večja popravila zahtevajte vnaprej proračun. — Everest Servis«. 1 Poslednja umetnostna razstava v tem letu. Že nekaj dni vzbuja umetnostna razstava slikarja Franceta Mihelčiča in kiparja Tineta Kosa v salonu Jake Oražma v Pražakovi ulici med ljubitelji umetnosti mnogo pozornosti. Razstava bo odprta tudi čez praznike. 1 Vombergerjeva božična igra »Vrnitev« v frančiškanski dvorani, danes ob 4 popoldne in v nedeljo ravnotako ob 4 popoldne. 1 V svetišču sv. Terezije na Kodel.ievem se prične slovesna polnočnica ob pol 6 zvečer. Med sv. mašo bo pevski zlior izvajal najnovejše delo msgr. Stanka Premrla »Missa in honorem s. Sta-nisal Kostkae« ob spremljavi orkestra. 1 Jezikovni tečnji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni Ir« 2 — prično začetkom januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna meloda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacijo dnevno do 19, 1 Edvard Gregorin: i0?e naš...« To delo, ki je osvojilo že mnogo ljudi, bodo igrali v dramskem gledališču nn prvi božični praznik 25. t. m. ob 15. Doživeli boste sedem dram, ki vsaka zase prevzame vsakogar. To je v resuici lepa in praznikom primerna predstava! 1 Miha Krčmnr, varuh Trate, preži na posestvo, ko se na njem vname boj za grunt. Komaj čaka, da le-ta propade in da ga more v svojo korist »rešiti«. Ko pa vsi krepko zastavijo svoje moči za domačijo in potegnejo Trato iz blata na trdno cesto, se Mihov poiilep razprši. Naslov igre je »Dom«, še bogatejšo vsebino pa boste videli v soboto, 26. in v nedeljo, 27. decembra ob pol 5 popoldne na Rokodelskem odru, 1'etratrkova 12-1, desno. 1 Praznično zdravniško dežurno službo bo od četrtka od 20 do soliote do 8 opravljal mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Ljubljana, Bleivvel-sova cesta 02 1 Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od soboto od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 7. Cerkvena glasba V stolnici. Sveti večer, ob 5: Premrl: Pokonci, narodi!, ilaydn: Marijaceljska maša, Premrl: Graduale, Vavken: Pastirci, kam hitite, Arnič: Božična. — Sveti dan, ob 19 (spremlja orkester); Rihar: Zveličar naui je rojen zdaj, Novvovviej-ski: Missa pro paee. Premrl: Graduale, Schnabel: Transeamus, Premrl: Le spi. — Na Štefanovo Kimovčeva božična maša: Lepi hlevček Betle-hem, v nedeljo pa Filkejeva: Oriens ex alto. Slovesnost petih prvih sobot v čast Marijinemu Srcu Pisma našega nadpastirja dr. Gregorija Rozmana so pripravljena kakor tudi knjižica »Sporočilo iz Fatime« in podobice. Župnije naj pridejo ponje čimprej v pisarno pripravljalnega odbora 5 prvih sobot Pred škofijo 1, I. nadstropje (pisarna KA) v Ljubljani. Prosimo, da blagovolijo povsod zlasti pisma takoj razdeliti družinam, knjižice pa prodajati po 3 lire. Skioptična predavanja o Fatimi Na SteTanovo, dne 26. dcccmbra v frančiškanski dvorunl oli 10.30 in ol) 15.30; v SiSkl v nedeljo, 27. dcc. ob pol 10 dop. za mladino, ob 5 pop za odrasle; na Kodeljevem v nedeljo, 27. dcc ob 14; v Mostah 31. dcc. oli 14 za mladino, 3. jan. 1943 ob 15 za odraslo — vselej v župni cerkvi; za šempetersko faro bo podobno predavanje v sredo 3H. decembra ob 18 v Sempeterski dvorani. Predava g. IJ. Zamjen. Dosedanja predavanja so Imela velik uspeh. Prepričani smo da se hodo verniki teh predavanj •udeležili v velikem Številu. Vstopnino ni, pač pa naj hi vsak kupil podo-hieo ali knjižico »Sporočilo iz Fatime«, ki so bodo prodajale eno uro pred pričetkom predavanj prod prostorom, kjer bo skioptično predavanje. Gledališče OPERA. Petek, 24. decembra ob 16: »Travlata«. Izven Ceno od 24 lir navzdol. — Sobota, 25. deembra ob 16: »Uasparone«. Opereta. Cene od 24 lir navzdol. — Nedelja, 26. ilecomhra ob 16: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek. 27. decembra: Zaprto. DBAMA: Petek, 24. deeembra ob 15: »Oče naS«. Izven. Ceno od 18 lir navzdol. — Sobota, 25. decembra ob 14: »Peterčkove poslednje1 sanje«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Oh 17: »Ples v Trnovem.« Izven. Ceno od 18 lir navzdol. — Nedelja. 26. decembra ob 10.30: »Princeska ln pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižano cene od 12 lir nnvzdol. — Ob 15: »Hamlet«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 27. decembra: Zaprto. Naznanila ROKODELSKI ODER. Sobota, 26. decembra ob pol 5: »Dom«. — Nedelja, 27. decembra ob pol 5: »Dom«. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v petek: mr. Uakarčič, Sv. Jakoba trg 0, mr. Humor, Mi-hloSičeva e. 20 in mr. Munnajrer R., Sv. Petra e. 78. _ ▼ soboto In nedeljo: Su.šnik. Marijin trg 5, mr. Deu-KlanjSček, Oosposvetska o. 4 in mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. .11 V ponedeljek: mr. Loustek, Resi jeva c. 1, mr. Bnhovee, Kongresni trg 12, in Komotar, Vič, TržaSka cesta 48. POIZVEDOVANJA. Izgubil se jo muf Iz dihur- jevth kož, temnorjave barve, z osebno izknznleo ln drugimi rečmi 1'oSteni najnitelj dobi lepo nagrado. Naslov v upravi »Slovenca«. TTSel Je 15 t m. mnl svetlnmoder pnpigajček. PoSten najditelj se nnprnSa dn ga odda lastniku proti dobri nagradi. Naslov v oglas, oddelku »Slov.«. Iz Novega mesta Za mladino in zn odrnsle jo lepa knjiga prelepo razvedrilo za božične praznike. V Slovenčevi podružniri dobite na izbero in poceni knjige Slovenčeve knjižnice. fTP o- jezus na/v\ se je ropii____ A . iT)' (A »i* 't* "ty *♦*■ Kristus v mestu o božiču Neko božično noč Kristus ni obiskaval tistih domov, kjer so ga ljubili, ampak je prišel v sredino mesta, da bi videl, kaj počenjajo grešniki. Veselje, povsod samo veselje! Božič, božič, povsod so praznovali božič... Prvega človeka, ki je prišel naproti, je ustavil Kristus. Bil je to zelo zaposleni stražnik na Opernem trgu. »Kukšen praznik pa je božič?« ga je vprašal. Stražnik si je ogledal vprašalca: »Odkod pa ste?« »Iz Betlehema sem.« »Kaj pravite?« »Iz Betlehema.« »Prav res, da tega gnezda ne poznam. Vsekakor pa morajo biti tam zelo nazadnjaški. Božič — to je praznik otrok!« »In vsi ti, ki hodijo tod mimo in nosijo zavoje in zavitke?« »Vse sami otroci, veliki in mali; o božiču je vsak otrok kogar kolil... »Odkod pa izhaja ta praznik?« »O, to me pa že preveč vprašate; obrnite se na koga drugega!« Božič! Iz vseli izložb gleda ta beseda. Kaj neki pomeni? Kristus stopi skozi vrata velike kavarne, kjer je na vratih napovedano »veselo božiče-vanje«. Gospodje v večernih oblekah, mlade, elegantne dame vstopajo drug za drugim. V dvo-runi stoje povsod male, belo pogrnjene mizice, razsvetljene z rožnatimi svečami. V srebrnih vedrih stoje v ledu steklenice šampanjca. Dama se obrne in ko zagleda tujca-Kri-stusa. nevoljno numigne natakarju: »Kaj, take berače, spuščate tu notri?« — »Mali,« petnajstletni dečko, se je zagnal proti tujcu: »Kaj iščete tu?« Kristus je pogledal dečka: »Kaj iščem? O, da bi ti vedel, česa prosim!« »Le na ifficah prosjačijo!«, in že en je porinil skozi vrata na cesto. Tudi rimski vojaki niso bili priročnejši! Božič! Božič! >0 Betlehem, o Betlehem!« je pela ciganka ob kitari... Kristusa-tujca pa so porivali v gneči, ki se je valila med trgovinami in stojnicami... Igrače... same igrače... božična drevesca... božični možički... Nikjer nobenih jaslic. Mimo njega je šel par, mož in žena. Oba sta nosila zavitke. Šla sta na »veselo boži-čevanje«. Videlo se je, da sta dobra in poštena človeka. Kristus jima je sledil v hišo in po stopnicah in je nevidno stopil v njihovo stanovanje. Gostje so prihajali, sami veseli ljudje. Sedli so za mizo... jedli... pili... »Pomislite,« se je oglasil eden izmed gostov, »šel sem poslušat božični koncert.« »O!« jih je zaklicalo več,« in kaj je bilo?« »O, ne odtehta Colonijevega koncerta; bilo pa je povsem nekaj čudnega.« V stanovanju ni bilo ne križa ne jaslic... Kristus ni mogel nič več prenašati plitvosti teh razgovorov in je odšel dalje. Kmalu nato je stal pred vhodom v veliko šolo. Na oznanilni deski je bilo napisano: Božičnica za otroke X. okraja. Otroci, mali otroci! Takoj je vstopil. Več sto otrok je bilo zbranih. Igrače, slaščice, knjige so jim delili. Tu so se igrali tom-IhiIo in pridno prejemali dobitke. Dame so prihajale in odhajale. Toda tudi tu ni bilo nikjer križa, nikjer jaslic. In nihče ni omenil Je-zuščka. Kristus je začutil veliko samoto v srcu; saj je bil »tujec«. Približal se je malemu šolarčku, ki je imel polno naročje igrač; zelo je bil podoben njegovim malim prijateljem v Betlehemu. »Ali imaš rad Jezuščka, ki ti je poslal toliko lepih igračk?« Začudeno ga je pogledal malček: »Kdo pa je Jezušček?« »Ali ga ne poznaš?« »Ne.« Prihitela je gospa, kakor da je slutila »nevarnost«. »Kaj ti je rekel ta moz?« . Ko je zaslišala vprašanje, ki ga je stavit in ime, ki ga je izgovoril, je s prstom pokazala vrata: »Vi se boste takoj odstranili in hitro, če ne ...« ... Ogorčeno je povedala prevratni izraz ravnateljici, ki je ukazala vrata zastražiti. Zopet je'bil Kristus na cesti. Ta se je spe-njala na Montmartre. Veselje je hrupno rastlo. Kristus se je spomnil sladke tolažbe v dneh v Betaniji, Lazarjeve ljubezni, Martine pozornosti, žive vere grešnice Magdalene. Kdo vel... Stopal je proti trgu Pigalle. Hrupno so tam praznovali božič... Božič! — Povsod je stala v raznobarvnih lučih reklama: Božičnica... Kristus je odprl vrata... kakor nekoč pri carinarju. Toda med vsemi Magdalenami ni našel nobene prave Magdalene in nobena ga ni spoznala. Kljub temu mu je zaklicala ena izmed njih s cigareto v ustih: »Kaj pa delaš tu, slari bratec?«^ Kristus jo je pogledal in ona Kristusa. In to je hilo vse. Saj bi tudi ne bila mogla jokati, ker so bile njene oči vse preveč poslikane. Tudi njegovih nog bi ne mogla osušiti s svojimi lasmi, ker so bile ostrižene. »Čakaj, tu imaš nekaj drobiža!« mu jo rekla in vrgla zmečkan papirnat bankovec. Ni ga pogledal in tudi ne pobral. Kristus je odšel dalje. Kakor njegova Mati nekoč ob tem času... ( este brez konca, mimo neštetih trgovin in lokalov, kjer so praznovali liožič, Četudi niso vedeli, kaj je to. Tu in tam je srečal gručo otrok z rdečimi čepicami. Mn-nali so z igračami, ki so jih pravkar dobili Pravljica o dveh pastirjih V okolici Betlehema, kjer se je rodil Odrc-šenik, sta prebivala dva pastirja. Eden se je imenoval Simon, drugi Jakob. Pastirja sta bila soseda, imela sta vsak svoj pašnik in svojo stajo zu živino, a nista si bila prijatelja, temveč sta si nasprotovala, kjer koli sta si mogla. Če je drobnica enega zašla čez. ogrado na pašnik drugega, stu se takoj začela prerekati; a če je imel prvi lepšo živino, mu jo bil drugi nevoščljiv in se je zgolj iz nevoščljivosti spet vnel prepir. Iz teli večnih nasprotovanj se je razvilo pravcato sovraštvo, ki ie šlo tuko daleč, da se pastirja nista niti več pogledulu, a še manj, da bi spregovorila med seboj. V tistem času je zapovedal cesar Avgust, naj se vsa ljudstva njegovih dežel popišejo. In pričela so se romanja ljudi v kraje, ka-morje bil kdo pristojen. Tudi tesar Jožef iz Nazureta in njegova žena Marija sta se bila odpravila na pot. V mestu Betlehemu nista mogla dobiti prenočišča. ker je bilo že vse zasedeno; za drag denar bi bila sicer lahko dobila stanovanje, a 0 JEZUS, VSEH ODRESENlK e) ki ga pred lučjo sleherno po slani si enakega najviSji O če porodi. Ti Luč, Očetov si odsev, Ti naSe večno Upanje, čuj prof nje, ki jih krog in krog izrekajo služabniki! Stvaritelj stvarstva, spomni se, da si telesa naSega iz Matere Rrezmailežne podobo z rojstvom nase vzel. To priča pričujoči dan, ki se ponavlja letoma: da som iznad Očetnega naročja prideš ReSenik. Nebo in zemlja in morje, pozdravlja ga pnd nebom vse kot novega Zveličarja, slavi Ga z novo hvalnico. In mi, ki nas je sveti val opral krvi Brezmadežne, ta praznik Rojstva Tvojega slavimo z dolžno hvalnico. Naj Tebi, Jezus, bodi (ast, ki rojen iz Device si z Očetom, Duhom svetim vred od vekomaj do vekomaj! Božična cerkvena himna v prevodu pok. Silvina Sardenka (iz zapuščine). in kričali: »Hura, v boj! V zadnji boj!«... Tega apostol Janez ni videl v svojem razodetju ... Dva tisoč let po rojstvu v Betlehemu je prišel Kristus vnovič k svojim, toda njegovi ga niso sprejeli. Zdaj je bilo še nekaj drugega: njegovi so ga celo zlorabljali. Sprejeli so božično cvetko, toda njeno sveto korenino, njeno steblo so pohodili v prah. Pač pa so pridržali praznično veselje, toda niti imena povzročitelja niso več poznali in ga niso hoteli poznati. S temi vtisi se Kristus ni hotel vrniti v nebesa, da bi se svetniki ne razžalostili. Ves truden je prišel v revno predmestje. Bela, vsa razsvetljena hiša ga je zbodla v oči. Približal se je in pogledal skozi okno. Njegova slika je visela na častnem mestu; v kotu pa so stale lepo razsvetljene jaslice z voličkom in osličkom-Deček je prišel iz te hiše, majhen še. kakor jih je dovolj v župnih mladinskih domovih. Zagledal je zunaj v polmraku tujega moža, ki se je tresel od mraza. »Prav nič toplo ni!« mu je zaklical. »Zebe me,« je ta odgovoril. »Potem pa kar k nam. Prav lepo gorko imamo!« In je vstopil... Mladeniči so stali okoli duhovnika pri peči. Pravkar jim je govoril o skrivnosti svete noči, kako je Bog poslal svojega Sina na svet, ki se je skril v borne jasli. Hitro so mu napravili prostor. »Pogrejte se! Ali ste že večerjali? Ali hočete čaja? Vedno imamo pri naši božični prireditvi tudi še vsega za nekoga, ki nam ga na ta večer Bog pošlje.« Kristus na vsa ta vprašanja ni odgovoril Le počasi jo pogledal vse v krogu, drugega za drugim in je njegov pogled končno obstal na duhovniku: »Ali ste sami, prijatelj?« »Da...« Potem je rekel Kristus, obrnjen proti vsem: »Zakaj ga pustite samega?« In njegova roka je zamahnila, kakor da hoče nakazati širno predmestje in dalje vse velemesto, kjer je videl toliko bede, in jc spregovoril z nikoli pozabnim glasom: »Misereor super turbas! — Ljudstvo s'e mi smili!« ... Nato je zginil. »On je.« je zaklical deček. »On mora biti!«, je odgovoril duhovnik. In od tega božiča dalje pošlje vsako leto ta mladinski dom enega ali dva mladeniča v semenišče... Da ne bo tako sam. (Pierre 1'Ermite.) nista imela s čim plačati, ker sta bila revna. Zategadelj sta odšla v okolico mesta, da bi si pri dobrih ljudeh izprosila prenočišče. A glej, tudi tu je bilo že vse oddano. Jožefu in Mariji torej tu kazalo drugega, kakor da sta šla še dalje, že čisto ven iz mesta, kjer so med pašniki stale pastirske koče in staje. Pri prvi koči je Jožet potrkal in poprosil. »V koči nimamo prostor«.« je dejal gospodar pastir Simon, »kor imam veliko družino, lam v. taji pa lahko prenočila, kar tja pojdita.« Jožef, že skoraj starček, iu Marija, ki je bila ze vsa trudna, izmučena, sta torej slednjič le dobila prostor, kjer sla se mogla odpočiti. V h lovcu na slami sta si uredilu skromno ležišče. Pastir Jakob, sosed Simonov, pu je baš tisti večer koval črne naklepe. Iz same jeze, ker se je Simonovo govedo nekaj času paslo na njeeovem pašniku, je sklenil maščevati se s tem, du bi sosedu zu/gul kočo iu mu tako uničil vse imetjt. Svojo temno nakano jo zaupal samo ženi. »Maščeval so bom,« je rekel, »nocoj se bom maščeval nad njim. Počakam, da živina poleže, da pastirji pozaspe. pa če čakam do polnoči. Potem pa irrem in mu za/gem...« Zona je za božjo voljo prosila mož«, naj vendar opusti to grozno namero, rotila ga, jokala — a vse ni nič pomagalo Njegovo srce jo bilo vse tako polno jeze in sovraštva, da nobena dobra, plemenita beseda ni mogla več prodreti vanj. Srebrna, mesečna noč se je zgrinjala nad poljanami, zvezde so spokojno migljale in ncku čudovita milina je prevevala vse ozračje. A Jakob vsega tega ni ne videl ne čutil. Čepel je za svojo kočo in mrko zrl v noč. Začudil se živina po pašnikih nocoj ni mogla umiriti, pastirji še zmeraj niso pospali, čepruv se je že bližala polnoč. A Jakob je čakal, čakal... Nenadno je v daljavi zužorelo nebo. vsa poljana se je zableščala v prečudni luči, od nekod je prihajalo skrivnostno, tako milo petje, kakršnega Jakcd) še nikoli ni bil slišal. Pastir je strmel, dih nili je zastajal, široko odprte oči so se upirale v nebo, od koder sc je teilujci ruzlcgel glas: »Nocoj so je rodilo Dete, Odrešonik sveta. Našli ga boste v hlevcu, položeno v jasli in povito v plenice. Slava Bogu ua višavah in mir ljudem nu zemlji...« Nevidna moč je Jakoba vrgla na kolena, kleče je zduj zastrmel v bližnjo stajo svojega soseda Simona, ki se je vsa bleščala od luči, kakor bi jo razsvetljevalo najčistejše sončno zlato. In zaslišal je vesele glasove pastirjev, videl je, kako romajo k staji, se tiho pogovarjajo, a živina, drobnicu, pu pohlevno polega okrog hleva. Zdaj se Jakob ni mogel več premagovati. Nekaj se mu je zganilo v srcu, začutil je neko mehkobo, milino, ki se mu je razlivala v prsih, lezla mu je po grlu in mu napolnila oči s solzami. Vrgel se je na obraz in zajokal kakor otrok. Nato je vstal in odhitel naravnost h koči pastirja Simonu. Potrkal je na duri. »Sosed Simon, vstnni, ti in tvoja družina! Pomisli, nocoj se je rodil Odrcšenik! lam v tvoji staji leži Dete...« Kmalu so bili v koči vsi pokonci. Prvi je prihitel na prag sam gospodar. Začuden je gledal pastirja Jakoba. Ali je to mogoče — saj je sosed vendar njegov najhujši sovražnik? »Jakob — ali si res ti? Saj no morem verjeti, da si mi ti prvi oznanil veselo novico...« Jakob je zgrabil sosedovo roko in zdrknil na kolena. »Jaz sem; poglej mi od blizu v obraz, pa boš videl. Simon, preden se odpravim tja, v stajo, počastit novorojeno Dete, le moram prositi odpuščanja. Nocoj... veš nocoj... sem hotel uničiti tvoj dom, zažgati sem ti hotel kočo... Odpusti mi! Nobenega sovraštva naj ne bo več med nama, mir naj vlada za zmeraj mod menoj in teboj, med najinimi družinami! Saj ta noč, ta sveta noč, jc noč miru, spravo, odpuščanja...« Pastir Simon jc ves ginjen dvignil Jakoba in ga objel. Medtem je prihitela Jakobova žena z otroki in obe družini sta se skupno podali v stajo, kjer jc v bleščeči svetlobi ležulo v jaslih Dete, Odrešonik sveta. Okrog in okrog jasli so klečali pastirji, prepevali in molili. Tudi pastirja Jakob in Simon sta pokleknila ob jaslih. S^efi puščavnik jeronim in pastir Trojan Na planini pod Nanosom je pasel ovčice sirota Trojan. Vsako svojih ( ovčic je poznal po imenu in rad jim je drobil od svojega pičlega kruha. Ovčice so ljubile svojega pastirja in so se pogovarjale z njim. Rogač, veliki oven, je razumel, da gleda deček Trojan hrepeneče v svet pod seboj. Pa mu pravi Rogač nekoč: »Ne misli, Trojan, da je tam doli sreča!... Hudo je po svetu, človek ubija človeka.« Trojan ni verjel, da bi moglo biti hudo tam doli, ko so hiše pri hiši, gradovi po strminah in 'e ljudi kolikor ovac. V votlini pod Nanosom je živel sveti puščavnik Jeronim. Velike bukve je prebiral in čečkal je z gosjim peresom in bezgovim sokom po posušeni koži. Deček Trojnn vpraša svetega moža, kaj pomenijo tiste čnčke. Puščavnik mu razloži, da povedo te čačke, kako je ustvaril Bog-Oče svet, kako ga je odrešil Bog-Sin in kako ga posvečuje Bog-Sveti Duh. »Tudi jaz bi rad znal in vedel te reči, oče,« prosi Trojan in puščavnik Jeronim mu vodi roko in mu širi oči. Kmalu je znal in vedel, kaj pravijo črke, in bolj kakor kdaj, je želel priti v svet. Puščavnik Jeronim mu pravi: »Počakaj! Pride tvoj čas. Za zdaj ti pošljem moškega, ki te nauči boriti se z mečem in s sulico, kajti med ljudmi je večen prepir za moje in tvoje. In le tisti obdrži svoje, kdor se zna braniti z orožjem.« Kar se znajde na planinici vojak s šlemom in oklepom, z nožem ob pasu in s sulico v roki. Učil je Trojann su-knti meč in lomiti kopje. Ovcam ni bil všeč žvenket orožja. Plašile so se, se stiskale v kupe in Rogač je stresal glavo: »Ne bo dobro z našim pastirjem. Zavrgel je piščal, zapustil bo nas sirote.« Neki dan pripelje vojak dva močna bojna konja. Pastir in vojak zasedeta vsnk svojega in se nasknkujeta in branita. Več dni so gledale izneumnele I ovčice to divjanje. Ko je vrgel pastir Trojan vojaka raz konja, se je vojak pobral in zasmejal: »Prekosil si me. Ko pride orel na planinico in razgrne peruti pred teboj, sedi nanj! Nesel te bo, kamor te je (namenil Bog.r Odšel je vojak in ovčice so se ve-| selile: »Mir bo spet vladal na planini, pastir je poiskal svojo piščal in ovcam bo šlo spet tako lepo v korak in na ples.« Pastir pa je piskal in se oziral v višino in v nižino: »Kdo ga potrebuje tam doli in od kod pride orel rešitelj?« Preteklo je poletje, prišla je zima, za njo pomlad. Blej ovac in ineketanje jančkov nista motila Trojana, da bi ne gledal v višino. »Čaka!« reče Rogač najstarejši ovci in ona mu kima: »Čaka!« Oblaki so se zbrali nad Nanosom. Iz tistih oblakov se je dvignil velik ptič v sončno višino, zamahnil s krili in se spustil na planinico. »Orel! Velikanski orel!« so blejale ovce in skrivale svoja jagnjeta. Orel pa se prikloni pastirju, razširi krila in reče: »Tvoj čas je tu. Pone-sem te v trideseto deželo, kjer napada kraljico-siroto zlobni sovražnik. Namenjeno je, da rešiš kraljico in deželo.« »Ste videle?« je rekel oven Rogač ovcam, »še pogledal nas ni v slovo. — Kar sel je na orla in odletel.« Vse ovce in ovčarski pes so gledali, kako je izginjal orel v oblakih. »Bo že rad nnzaj prišel,« je mrmral užaljeni pes. »Tačas vas bom pa pasel in varoval jaz. Ce mi tudi ni naročil tega naš por.abljivi pastir. In glodat nas bo prihajal sveti puščavnik Jeronim.« Res ni mislil Trojan ne na ovce ne na psa. Kri mu je vrela v radostnem pričakovanji! velikih dejanj On, skromni pastir, naj se pomeri z vojaki in vitezi, on, deček brez slavnega rodu in imena, naj reši kraljico in deželo!... Daleč je do tridesete dežele, pa orel premeri hitro daljavo, spusti se nn planoto ob gozdu, preteguje in stresa svoja krila. Trojan ne vidi pred sabo ne vasi ne mesta, samo hoje in smreke, zato povpraša orla: »Kaj zdaj?« »V gozdu boš našel gozdarja, ki ti bo pomagal naprej. Kadar me boš potreboval, zapiskaj trikrat po trikrat na prste.« Odletel je. Trojan se napoti v gozd. Kmnlr zagleda med drevjem iz brun zgrajeno hišico. Potrka na vrata in odpre mu mlado dekletce: izza mize pa vstane bradat, zeleno oblečen mož. »Le noter!« pravi. »Volkovi so vas že nnznanili. Sedite, da se pogovoriva, kako bomo rešili kraljično in nagnali sovražnika.« Posvetovali so se več dni. Prihnjnli so sli iz mesta za gozdom. Deklica, ki je bila v službi pri gozdarju, jc kuhala in stregla. Bila je sirota, ki ni poznala drugega kakor gozd. Smilila se je Tro- janu in obljubil ji je, da jo vzame prav gotovo z.a ženo. Tačas so se zbrali vitezi in vojaki, ki so bili za kraljico. Prišel je tudi vojak, ki je učil Trojana vojnih spretnosti; pripeljal mu jc konja in orožje. Preden pa stopi Trojan na čelo vojske, se poslovi od zaobljubi jene deklice. Prelomi zlat denar in svilen robec in ji da vsakega polovico: »Po tem se bova spoznala, če bi naju rnzdružila vojska za dolgo.« Sovražnik se je utrdil pod mestom in zidanim gradom. Trojan je napadel, toda vojna je bila huda in dolga. Večkrat jc pregnal sovražnika — a sovražnik jc nabral novih moči in pognal Trojana nazaj. Kadar je bila nevarnost, da ga zajamejo, je zažvižgal Trojan trikrat po trikrat na prste — priletel jo orel in ga odnesel v višino. Iz višine je motal Trojan kamenje na vo-jevodc in tako preplašil vojake. Po dolgem in mučnem vojevanju je vendar očistil deželo in vkorakal slovesno v glavno mesto. Kraljica je ven-čala Trojanovo glavo, knezi in mestne starešine so se mu zahvaljevali. In tedaj se je spletlo in nasploh govorilo: »Vitez, rešitelj, naj se poroči z rešeno kraljico!« Bila je lepa kraljica v lesku mln-dosti, draguljev in škrlata. Prijalo je Krščanstvo in komunizem Kako bi ob kratkem izrazili nasprotje med krščanstvom in komunizmom? Morda tako, dn se ozremo nn oba s trojnega vidiku: osnovno-filozolskega, n ravnega in gospodarskega; metafizičnega, etičnega iu ekonomskega. 1. Metafizično: Komunizem je materializem. Zanj ni ne Boga, ne duhovne duše, ne posmrtnosti. Vse je relativno; absolutne resnice ai. Krščanstvo zanikuje materializem. Ni pn krščanstvo tak idealizem, kakor si ga je unuš-ljal Hegel: ki ga je Marx preobrnil v materializem. Za krščanstvo biva poleg duhovnega tudi materialni svet; človek je sinteza duha in snovi; nad ustvarjenim duhovnim in tvarnim svetom pa biva duh — Stvaritelj, Bog. Krščanstvo je idealizem kot zanikanje surovega inateria-li/mn, ker uči, dn so nad silami snovi duhovne sile, sile, moč idej in volje, u v Bogu stvarilne ideje in stvarilnn moč. človeška duša je duh, ki je nesmrten, zato krščanstvo uči posmrtno življenje. Nu svetu je razvoj, tudi duhovno življenje se razvija. A ni vse sam razvoj, ni vse relativno. Nad vsem razvojem jc resničnost, ki sama ni več relativna. Resnica ni le umišljen odraz tvnrne resničnosti, ampak pravi i/.ra/. višje resničnosti. Bog res je, duša je res duhovna, res je posmrtno življenje. Resničnost je pn še globlja in višja, kakor jo more naravni um doumeti. Krščanstvo je tudi razodetje te resničnosti: Bog je trooseben; je na svetu zngrešenje in odrešenje; Kristus, učlovc-čeni Bog, je Odrošenik sveta. 2. Etično: Za materialistični komunizem je smisel življenja le materialno tostransko uživanje. Komunizem nima nobenega umevanja zn duhovno življenje, za krepost, za. hrepenenje po zedinjenju z Bogom, ki je v njem višje in pravo blaženo življenje, zato mu je popolnoma tuja svetonočna blago vest: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!« Zato nima komunizem tudi nobenega umevanja za nravnost in nravno življenje, za pravico in krivico. Prav tako nima komunizem nobenega umevanja za religijo, ki je ni brez Boga in nravnih odnosov do Boga. Zn komunizem je človek žival, ki sc le toliko loči od živali, dn tudi misli, a te misli ne presegajo žvolskegu območja: živi, uživa in se plodi in potem pogine. Kot misleča zgolj žival je človek prav za prav najbolj nesrečno bitje; konec njegove filozofije more biti le nihilizcm in pesimizem: vse je ničovo! Krščanski nazor je nazor vedrega optimizma. Smisel človeškega življenja je življenje za Boga in blaženo življenje v Bogu. Zato je du- hovnost nad tvarnostjo, duhovni zakoni nnd zakoni snovi, religija in nravnost nad vsem materialnim dogajanjem. Ne ravnata se nravnost in religija po človeškem udejstvovanju, ampak človek se mora v svojem udejstvovanju ravnati po nravnosti iu religiji. Nravni zakoni so božji zakoni, zato je njih sankcija večna, kakor je večen resnični Bog. A isti večni in resnični Bog »hoče, da se vsi ljudje zveličajo«, kakor je Kristus »dal samega sebe v odkupnino zu vse« (1 Tim, 2, 4—6). Konec pozemskega življenja je pn za odrešene in zveličane vprav začetek večnega blaženega življenja v Bogu. 3. Ekonomsko: Zn komunizem je človek samo »I101110 ecconomicus«. Tvarnost je vse; gospodarjenje s (varnostjo je edino, kur more človeka na zemlji osrečiti, kolikor ga more, zakaj po smrti ni nič. Osrečiti ga pn more, kolikor gu more le komunistično gospodarstvo: zemljo in proizvajalna sredstva naj bodo skupim last, vsi delavci v službi kolektiva in kolektiv naj daje vsem od tega, knr je delo ustvarilo. Krščanstvo tudi priznava pomen gospodarjenja za človeka. Prav tako priznava, da naj bodo vsi ljudje deležni sadov zemlje in dela. še več. Ker je krščanstvo etično usmerjeno, zahteva, da vladaj tudi v gospodarstvu nravnost, socialna pravičnost in ljubezen. Komunistična ureditev gospodarstva pa zameta, kur bi prineslo po izreku Leona Xlil. le enakost v bedi in mrzko sužnost, Todn, kur je poglavitno, krščanstvo predvsem zavrača zgolj enostransko pojmovanje človeka, kakor gu podaja komunizem. človek ni le »bomo oeconomicus«, temveč je v prvi vrsti »houio religiosus«. A človeku zadnji cilj ni lia zemlji, temveč v Bogu; smisel življenja ni pozemeljsko uživanje, temveč večno blaženstvo v posmrtnosti; gospodarjenje je potrebno, a ie zato, da ustvarja tvorne pogoje, ki človeku omogočujejo ua zemlji pravi razvoj duhovnega življenja. Vse se torej vrača v eno: komunizem je človeški lik okrnil. Človek, knkor ga umeva komunizem, je tor/.o. Prav za prav še tor/.o ne. Torzo kaže v svoji okrnjenosti nn popolnejšo resnično podobo, komunizem je pa odtrgal človeka od Bega in večnosti in mu dal zgolj živalski lik. Komunizem je še slabši kakor poganstvo. Poganstvo je vsaj slutilo, dn zgolj pozemeljsko življenje nimfi končnega smisla, komunizem je pa zanikanje vsega, kar daje človeku nu zemlji pogled in polet v svet višje resničnosti in zares osrečujočega življenja. Komunizem je nesreča in poguba zn človeštvo. d. L i c k a n j e Kadar je zima in mraz, da ti pokajo kosti, ko te ne varuje noben kožuh pred mrazom in ko moraš gaziti po visokem, sveže zapadlem snegu, takrat se marsikdo spomni kakega veselega dogodka v 6vojem življenju in 6e ogreje ob misli nanj. Tako se hidi jaz spominjam lepih dni, ki sem jih preživela pri teti. Ko je prišla jesen v vinograde in gozdove in ko je napolnila kašče kmetovalcem, sein prišla k teti v lepo dolino, kjer vidiš po gričih same trte, same vinograde. Jeseni se zde rebri gričev ko da bi bili ožarjeni «1 ognja, tako krasne, zlalorumtne, ognjene barve imajo. Ko se je pričela trgatev, smo se vsi že precej zgodaj napotili v vinograd; mladi smo hiteli nabirat sočne grozde v brente, a prenekatere jagode so izginile v naših nenasitnih želodcih. Vrisk in 6tneh sta gospodovala na gričih, vesela pesem delavnega človeka se je razlegala jto vinogradih. Hitro je šlo delo izpod rok. Pridelek jc obilo povrnil trud in znoj. Cez tri dni je bil vinograd oropan svojega zaklada. Veliko delo je bilo pri kraju. Čez nekaj dni smo že pobrali zrelo koruzo in prišlo je najzanimivejše delo |x>sebno za na6, mladež: ličkanje. Zvečer, takoj po večerji, smo tekmovali za prostore, kje bo kdo boljšega dobil. Bilo nas je Severni ledeni tečaj Severni ledeni tečaj naše zemlje ne leži na severnem tečaju, kot bi si nemara kdo mislil. Ondi kaže živo srebro v toplomeru malokdaj manj kot 50 stopinj Celzija. Ledeni tečaj je mnoffo niže, in sicer v majhnem sibirskem mestecu Oi-Mekonu. Tu kaže tojilomer pozimi 70" pod ničlo. Mimo tega ne bi iu z našim toplomerom prav nič opravili, ker bi živo srebro že zdavnaj zmrznilo. Tam je tak mraz, da niti vode ne moreš zunaj izliti iz kake posode. Ko bi vodo izlival, bi sproti zmrznila in se razbijala nri padanju na tla. Ondotni prebivalci pa nam kar ne bi verjeli, da bivajo v najbol j mrzlem kraju na svetu, ker mraza ne občutijo tnko hudo, ker je zrak neznansko suh. veliko, saj je ob takem »prazniku« povabljena vsa vas. Na podu, kjer so bili kuni koruze, smo posedli »po turško« na tla. Pričela se je tekma, kdo bo večji kup koruze obral. Vsi zaverovani v delo nismo opazili, da je teta Francka prinesla poln pehar orehov, dva velika hleba svežega koruznega kruha in dva štelana sladkega mošta. Zdaj so se nam razvezali jeziki. Pridno smo segali v košaro z orehi, jih tolki, da je bilo veselje. Mislila 6cm si pa: »Na kupček devaj jedrca, da jih' boš s kruhom pohrustala.« Ob šalah, smehu in dobri volji sem kar pozabila na svoja jedrca. Nenadoma se s|>omnim nanje, a ni jih bilo nikjer več. Namrdnila sem se. Tedaj pa reče Piškurjev Jaka: »Hm, ljubljanska gosjiodična je pa kislo rejx> jedla, da sc tako grdo drži.« Ošinila seni ga 6 ix>g'e" dom, da ga je zamrazilo po suhem hrbtišču. Zdaj sem vedela, kdo je moje orehe pouzmal. V moji glavi se je porodil maščevalen sklep. Nič nisem rekla nato, le namignila sem z očmi drugim. V odgovor so jvokimali, in 6klcp je bil storjen. Ličkanje je šlo h koncu; v vaškem zvoniku je bila ura polnoči. Nenadoma se zasveti luč na orehu v sadovnjaku. Jaka, ki je bil zelo praznoveren, prebledi. »Kaj je s teboj, Jaka?« ga vsi vred iz-prašujemo. »Nič mi ni,« se po 6ili nasmehne Jaka, a smeh se mu nič kaj dobro ne posreči. Mahoma se izlušči iz teme bela postava, 6koči Jaki za hrbet in ga pahne v grmado ličkanja. Vsi priskočimo k Jaki in ga potisnemo v kup, tako da revež ni mogel niti dihati. Obupno je tulil, a mi smo ga dražili, češ da ga kisla repa v trebuhu ščiplje. Na tetino zahtevo smo ga spravili v hišo, odkoder jo je pa hitro odkuril, ker ga je bilo neznansko sram. Županov Matijče je dobro opravil nalogo maščavalca, preoblečenega v belega duha, katerega sem na Jako naščuvala. Se dolgo potem smo brili norce iz junaškega Jake. Vedno se zdaj, ko premišljujem dogodke 6 počitnic, spomnim na tiste prijetne dneve, ko smo ličkali koruzo, in tudi na junaka Jako, ki se je županovega Matijčka zbal. V ušesih mi doni vesela !>esem ličkarjev: Še bomo koruzo ličkali, za orehe se bomo pričkali, še bomo šale zbijali in 6ladek mošt popivali. V. P. Anekdote Dobri sklepi. Takšni so ptički pod milim nebom. Kadar dežuje, čepijo v svojih gnezdih in samica pravi samcu: »Ljubček, veš, nad gnezdom bo pa res treba napruviti streho. Dežuje in dežuje v gnezdo.« »Tako je, draga moja,« ptavi samec, »to morava res storiti. A zdaj v dežju ne moreni nikamor leteli. Ko pa bo posijalo sonce, pa bova koj splet I a streho.« »Bova,« reče samica. »Čink!« Drugi dun sije sonce, ki vse osuši in vse ogreje. »Ljubi moj samček,« pravi samica, »ali bi bilo škoda, če bi zdaj delali streho nnd gnezdom! Poglej, kuko lepo sije sonce vanj! Tako bi pa čepela čisto v temi.« »Prav imaš,« reče samec, »tudi meni ne gre v glavo, počemu bi si delala streho v tem lepem vremenu. Cink, čink!« I11 takšni so ptički zmeraj. Ko dežuje, hočejo deluti streho, a ko sije sonce, ne mislijo več na to in je ne naredijo. Tukšni so ptički. Takšni so pa tudi ljudje. Modri pivec. Kalif Ibn Abas je nekoč sklenil, da bo enkrat več pil ko sicer, da bi »poznal učinek nezmernega pitja vina. Za ta primer je povabil k sebi kudija lluseina, ki je bil znan po tem, da more prenesti mnogo pijače. Vino se je iskrilo v čašnh. Husein je venomer napijal kalifu in čez nekaj ur je kalif trdno zaspal. Kadi jc vstal in odšel k služabnikom, rekoč: »I.ejte, vaš gospod je danes mnogo popil in utegne se zgoditi, da mu bo odslej vino lako dišalo, da se bo hotel večkrat upijaniti. To pa moramo preprečiti, zakaj mnogo ljudi je v pijanosti zagrešilo dejanja, ki so jih kasneje bridko obžalovali. Najbolje bo, da me vklenete v verige in vržete v ječo. In ko bo kalif vprašal po meni, mu porečete, da ste storili, kot je on ukazal.« Kulifovi služabniki so slušali kadija, in ko se je kalif zbudil, se je jako začudil, da je sam. Poklical je slugo Selima in ga vprašal, kje da je Husein. »Gospod,« je dejal Selim, »saj ste dali Hu-seina vendar ukloniti in vreči v ječo!« Kalif je zahteval, naj privedejo kadija k njemu. Husein se je pojavil ves v verigah kot kak zločinec. Ko ga je Ibn Abas zagledal, je sam nad seboj zmajal z glavo in je vprašal kadija: »Ali sem res to ukazal?« »Gospod,« je odvrnil Husein, »ne vem, kakšen zločin bi bil storil. Toda. kot vidite, je le res, da ste me dali vkleniti in vreči v ječo, kjer naj ostanem do svoje usmrtitve, jutri zarana.« Knlif ga je zamišljeno gledal, nato je dejal: »Dobro, zdaj vidim, da je to prekletstvo, če se kdo preveč napije. Odslej se bom pitja še bolj varoval.« _ FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER 61. ———7-v-*-w Nn. m>ivniLiNt.M PRESTOLU, OBDAN Z ZLATO ZARJO, JE SEDEL BOG, KATEREGA BETLEHEMSKO ROJSTVO PRAZNUJEMO DANAŠNJI DAN. BOG C.A JE LJUBEZNIVO POKLICAL PRED SVOJE OBLIČJE IN SE MU ZASMEJAL. 62. ANGELČEK PA JE PROSIL: »O LJUBI BOG, STORI, DA MOJA MAMICA NE RO TAKO ŽALOSTNA! POTOLAŽI JO IN STORI, DA BO SREČNA KOT JE BILA PREJ!« Križanka št. 67 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 @ 14 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 58 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 S] 55 2 i 56 57 Vodoravno: 1. slovenska ilustratorka, 6. španski pisatelj, 12. bolečina, 19. vodna žival, 20. kozaški hetnian, 21. pogovarjam se z Bogom, 22. kraj v Sremu, 24. tuje žensko ime, 25. del nog, 26. španski bikoborec, 27. drevo, 28. drevo, 29. reka v Španiji, 30. odpadnik (tujka), 31. kraj pri Domžalah, 32. čut, 36. babica, 40. cvetlica, 44. slovenski pesnik, 47. ribiška priprava, 48. vrsta jabolk, 49. luknja, 50. pamet, 51. jezero v Turk-menistanu, 52. kraj na Štajerskem, 53. nakana, 54. tuje žensko ime, 55. omamitev, 56. svetlobno telo, 57. svetopisemska oseba. Navpično: t. kraj na Štajerskem, 2. planina v Bolgariji, 3. kaznivo dejanje, 4. Zolajev roman, 5. poljedelec, 6. cunja, 7. svetopisemski prerok, 8. časovno razdobje, 9. strokovnjak pri kinu, 10. moško ime iz Dume, 11. kemična snov, 12. slovenski hagiograf, 13. tuje moško ime, 14. vrsta, baža, 15. ovijalo, 16. Mihaelisova knjiga, 17. sadno drevo, 18. pokrajina v Hrvatski, 23. antična osebnost, 33. riba, 34. udarec, 35. mesto v Italiji, 36. konj, 37. poljski pridelek, 38. država v Zad- nji Indiji, 39. del noge, 40. del ielesa, 41. del zidu, 42. glinasta posoda. 43. mesto v Romuniji, 44. dov-tip, 45. mesto v južni Rusiji, 46. Ilorentinski slikar, 58. jezero v Abesiniji. Rešitev križanke št. 66. Vodoravno: 1. Goričanec, 10. Amerika-nec, 20. osat, 21. Ezav, 22. ena, 23. Rova, 24. Bori, 25. Luče, 27. bot, 28. alt, 29. Jaka, 30. rov, 31. Ig, 32. Ob, 33. Ur, 34. urez, 36. uporaba, 39. kosa, 40. Bona, 42. lizol, 43. oliva, 45. volar, 47. IRA, 48. Tivar, 50. Oziris, 51. Atene, 52. celica, 53. Lizika. 54. cena, 55. tat, 56. Aho, 57. Va-lona, 59. Van, 59. Ala, 60. Roma. Navpično: 1. golobica, 2. os, 3. računalo, 4. iterativ, 5. čebulica, 6. Azori, 7. nate-zalo, 8. Eva, 9. celuloza, 10. Ant, 11. majolika, 12. erar, 13. rokavica, 14. iva, 15. karavana, 16. Abo. 17. Novo leto, 18. Eris, 19. cigarcta, 26. Ub, 35. Zorin, 37. poziv, 38. Basel, 39,'kotar, 41. oreh, 44. Iran, 46. Anam, 49. val. Trojann postati kralj, ko je bil ubogi pastirček. Pozabil je, da se je zaobljubil deklici v gozdu, čeprav je nosil na verižici pod obleko polovico zlatnika in polovico robčka. Tri leta je igral kruto bojno igro in krotko ubogo dekle se mu je izgubilo Iz spomina. Dogovoril se je s starešinami dežele in dali so mu kraljevo oblast, dn uredi nered in spore, ki so nastali med vojno dobo. Poroka naj bi se vršila z velikim sijajem, ko bodo končane vse priprave. Kralj Trojan je sodil vsak dan. Stroga, todn pravična je bila njegova sodba, ravnal sc je po nauku svetega pu-ščavnika Jeronima. Najbolj strog je bil s tistimi, ki so zavajali in zapuščali nedolžna dekleta in so sleparili vdove in sirote. Tako stopi na dan sodbe pred Tro-jnnov prestol revno oblečena ženska, ki je imelo obroz zastrt in je vodila za roko drobnega dečko. »Pravico zahtevam!« je rekla. Trojan ji odgovori: »Zato je prestol, da si išče in najde vsak pred njim pravico. Koga tožiš in zakaj?« »Tožim visokega gospoda, ki mi je prisegel, da se bo z mnno poročil, a se ženi zdaj z drugo, bogato in imeniluo žensko, midva z otrokom pa živiva y bedi. Gospodar me je pregnal, v koči v gozdu živim s pomočjo živali, ki so bolj zveste in bolj usmiljene od ljudi.« Kralj Trojan se zgane: Tn glas! Na koga go spominja? Glnsno pn reče: »,Broni pravdo vdov in sirot', je zapisano na mojem ščitu. Imenuj grešnika! Kdor koli je, zadostiti mora pravici.«! Tedaj je žensko segla v nedrje in ^ vzelo iz vrečice polovico zlotniko in polovico svilenega robca. Odgrnila je, svoj obroz in jasno je pel njen glasi po dvorani; J »Poznaš spomin in opomin, kralj? — Ženiš se in pozabil si na svoje dolžnosti!« | Kakor zndet od strele strmi Trojon v deklico iz gozda. Spozna jo. A hu-j doba mu zašepeče: »Reci, da je blazna.' Nagnali jo bodo. Ti pa boš kraljeval z ljubeznivo kraljico in velika bo tvoja čast.« Ze so prihiteli starešine, vitezi in oprode. Vpijejo: »Ven z nemarno žensko! V kralja se vtikaš? V ječi pogineš s svojim mulcem.« Grozeče pesti se dvigajo. Kralj Trojan dvigne roko: »Pravdo sodim! Zapiši, tajnik, na pergament, vkleši v j marmor in vreži v les: Pravica naj bo ! enaka za kralje in berače!« In vzame iz nedrij svoj kos zlatnika in robca. Primerja. Ujemata se rob z robom, nit z nitjo. In kralj reče: »Knr je obljubil pastir, moro izpolniti kralj. Kar je zagrešil vojok, to poravna duhoven. Svatbo bo.« Ogorčeni vpijejo vitezi in starešine: »Ne boš nam več kraljeval, če se ne poročiš s kraljico! K ovcam sodiš, ne nn prestol.« Tedaj vstane Trojon in odloži krono in plašč. Prime z desnico zo roko deklico iz gozda in z levico ročico njenega otroka. Ponosno koraka mimo starešin, prosilcev in slug. Pred gradom zažvižga trikrat po trikrat nn prste. In žc znšumijo v zraku orjaška ptičjo krila. Orel se spusti nn tla in razširi peruti. Ponese jih vse tri visoko, visoko. Zaplava skozi bele, zlate in skozi črne oblake in ne veš, kdaj se spusti na planinici pod Nanosom. Ko poskoči njih troje raz orla, priteče in sc prestopica, striže 7. ušesi in mahlja z repom Trojnnov stari tovariš — pes, kot da mu hoče povedati: »Varoval sem tvojo čredo.« Ovce in jnenjeta priblejajo in prl-meketajo, skačejo x krogu, kakor da bi bile vse snetljave. Trojan poboža psa in ovce po vrsti, popestuje jančke in razkazuje ženi in otroku svoje nekdanje kraljestvo. Čuti se presrečnega. Sveti puščnvnik Jeronim blagoslovi zvezo Trojana in deklice z gozda. Presvetle zvezde, tako goste in tako bliz-ke, so svetile pri poročni večerji, mali Trojan je sviral, ovce so plesale in pes je prikladni. Velika je bila sreča ovac in njih pastirja. (Lea Fatur.) Božič Hladno diha pozni čas, zemlja tone v mrak in zimo. hlad gre, malodušie v nas: kaj še pride, se bojimo. Boren ie naš Betlehem, s čini na i Boistvo počastimo? Hladen čaka ca sprejem, kai če poide Dete mimo? Gluho ie za mir sreč. malo se k ljubezni trudi — Dete to najbolie vč: hlad ic svojski zemski grudi. Kot nezemski glas z višave se razlega v hladil tem. sladke nam znaneč pozdrave: In na zemlji mir 1 i u d e m 1 .(Grišu KoritnikJ Blagoslovljene božiCne pra/nihe svoj,m ^njenim odjemalcem in JIH NAPROŠAM, 1IA Ml Tl'DI V HODI). ▲ (E OHRANIJO SVOJO NAKLONJENOST ler srečno novo leto želim 2IMA« JAGER MILAN MEHANIČNA PREDILNICA tl M1 MilNl TROOVINA - SV. PKTKA CESTA 1. iz Jela m življenja - od iu in favn Iz Gorizije + Ignacij Križman. Po težki operaciji, ki jo je srečno prestal in je bilo upanje, da je bolezen premagana, je 15. oktobra podlegel posledicam g. Ignacij Krizman, posestnik in nadučitelj v pokoju Rodil ge je U. decembra 1865 v srcu sončne Vinoreiske doline, v Montespino. Vse življenje se je zrcalila v njeni zdrava in čvrsta nrav. Deiaven podjeten, živahen, z nasmehom in z zgovorno besedo na ustnih sc je vse življenje uspešno trudil v svojem poklicu in v javnem udejstvovanju. Priboril si je vodilno mesto med učiteljskimi tovariši, pa tudi pri gospodarskih in kulturnih vprašanjih je imela njegova beseda veljavo. Ko se je po vojni obnovil deželni zbor z deželnim odborom je bil Nace Križman njegov član in |e postal pri nas eden najbolj vidnih mož Kot učitelj jc služboval v Savogne, v Gabria in v Montespino, kjer je deloval dolgo vrsto let in si pridobil ime dobrega šolnika. Po vojni se je naselil v našem mestu in preživel tu večinoma vsa leta v živem delu. Delovnega moža, ki je dosegel mnogo uspehov, pa doživel tudi marsikako bridkost, bomo ohranili v častnem spominu. Naj mu sveti večna luč! Kino Kodeljevo (el. 41-64 V nede'jo, 27. dec. ob pol 2., 3. in 5. uri izredno napet in zabaven Mm avijatičar-skega življenja Pustolovci v zraku JEAN AUTUR - GARRY GRANT Z Gorenjskega Lepa prireditev državne bojevniške zveze na Jesenicah. Pred kratkim je bila v hotelu Novak na Jesenicah prva tovariška večerna prireditev državne bojevniške zveze, združena z božičnim 6lav-ljem. Na prireditev je prihitelo toliko udeležencev, da so komaj vsi dobili prostora. Vodja tovarištva Schiller, ki je vodil in priredil večer, je izrreke! pozdrave, nato pa je spregovoril vojaški vodja, ki je poudaril, naj bi sedaj novačenj mladi Gorenjci častno notili vojaško 6itknjo, kot so to storili njihovi očetje Z odobravanjem je bilo sprejeto izročilo, da bo družina tovariša Rozmana iz Sv. Katarine, ki ie padel kot žrtev banditov, dobivala podjioro. Nastopil je tudi godalni orkester Končno pa je bil še srečolov zavitih steklenic. Izkupiček je bil oddan za zimsko fiomoč ter je večji del prispeval gos|iod generalni ravnatelj Noot. Vesele oraznike in srečno novo leto želi vsem cen/, naročnikom ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost MIZARSTVO VEN TU RINI LUDVIK, BARJE. Zaloga pohištva Florijanska ul. 31. Poroke. V Žireh so se j>oročili: Maks Kos iz Trate in Ivana Žakelj iz Sela; Anton Chiaco-melli in \malija Mrak iz Žirov: Ivan Vcher in Julija Pihler iz Ravn; Viljem Kavčič iz Žirov in Marija Vida Kavčič iz Jarčje doline; Franc Počinger iz Žirov in Ivana Jereb iz Nove vasi; Anton Bogataj iz Nove vasi in Ana Primožič iz ?.irov; Ivan Starman in Rozalija Gregorač iz Stare vasi; Pavel Pečlin in Terezija Brence iz Brcgovice: Viktor Žakelj in Amalija Oblak iz Žirov; Pavel Mlinar in Ivana Kavčič iz Žirov-skega vrha; Ivan Leskovec in Marjana Miklav-čič^z Žiirovskega vrha; Ludvik Skubic iz Ixike in Ljudmila Bogataj iz Žirov; Ivan Kavčič in Frančiška Kavčič iz Žirovskega vrha; Frnnc Krvina iz Žtrovksega vrha in Ivana Mlinar iz Hačeve; Ivan kr/i.šnik in Marjana Gladek iz Žirov; Frane Jereb in Ivana Jesenko iz Nove vasi. V radovljiškem okrožju so se jx>ročili: Melič Aleksander in Gaberc Marija iz Loma; Justin Franc in Vršnik Marija iz Tržiča. ♦ EVERGST ♦ EVEREST ♦ H TVRDKA Kupujte pustolovski roman Jezdeci škrlatne kadulje Najboljše delo pisatelja Za ne Greva. Romantika divjega življenja ameriških prerij in gorskih tesni je prelepo pričarana pred nas. Mladosti, zlasti nežnih otroških let je vsakomur žal. Kupite knjigo Haš Buček, ki jo je spisnl domači pisatelj Joža V n v k , pa vam bo lepota mladostnega življenja oživela v spominu. Najlepše božično in novoletno darilo so knjige »Slovenčeve knjižnice«! Dobite jih po vseh knjigarnah in tralikah! S Spoctates-a štajerskega Izdelovanje igračk. Tudi sjiodnještajerska mladina je letos po šolah ali pa v okviru krajevnih skupin Heimatbunda izdelovala različne igrače, ki so jih pokupili starši. Cene so bile nizke, kljub temu so igračke vrgle znaten prispevek za zimsko j>omoč. Igračke so izdelane iz trpežnega gradiva. Trojčki v celjski bolnišnici. Žena delavca Ivana Kranjca je v celjski bolnišnici povile trojčke. Dobila je fantka in dve deklici. Njena družina jc tako čez noč narasla iz šestih na devet glav. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: trgovski nameščenec Nikolaj Urbas, star 23 let, železniški ujiokojenec in hišni posestnik Jože Schreiner, 6tar 61 let in brivec Matija Vidovič, 6tar 64 let. V Vajlešu pri Lajiorjah je umrl starosta gasilcev in vodja celice Franc Leskovar. V Studencih pri Mariboru je pa umrl Rudolf Vračko. star 4S let. — Da!je so umrli: Ljudmila Saler iz Spulile, Marija Cizerl iz Sj>od. Brežic, Terezija Kostanjevec iz Podvincev, Anton Prelog iz Zgor. Brežic, Marija Pavlovič iz Ragoztiiee in Terezija Dorič iz Sesterš pri Majšperku. Iz Makol jvoročajo, (|a so umrli: Karel Orešič iz Jelovce. Simon Ccbular iz Staten-berga, Karel Zirec iz Dežnega, Marija Juršič iz Makol in Franc Mesarič iz Lozniee. v Št. Juriju 6ta umrla Anton Cokel iz Kamna in Marija Kom-polšek roj. Laubič iz Podgrada. Na Pragerskem je umrl Eduard Mikuš. — V Laškem sta umrli Marija Sivka in Terezija Spreitzer. V Dobrni je umrl Rudolf Dobovičnik. V Loki sta umrla Henrik Kotnik in Marija Obreza roj. Seme — V Celiti so umrli Terezija Cokanova Ivan Rozman, Jožef Cvirn, Antonija Plavčkova-Prahova, Karel Srebo-čan, Ana Motalova-Kukovičeva, vsi iz Celja, dalje Terezija Potiskova-2nidarjeva in Rok Marš, oba iz Ponikve, Herta Jahnova z Dunaja, Vinko Senica iz Zabrezja pri Rimskih Hillgartner iz Giessena. m u h SOl£4l PREŠERNOVA ULICA 44 želi vsem svofim cen/'. strankam vesele božične praznike in mnogo sreče v Novem jetu 1943. Istočasno želi opozoriti cenj interesente na lepn novoletna darila kakor tudi na kasnejše nabavke, ter da si vodno |ired nakupom neobvezno ogledajo izložbe z veliko izbiro v poslovn h prostorih Prešernova u ica 44 Pisalni stroji: Seštevalni stroji: mi tovarna bon- bonov, peciva in čokolade Ljubljena toplicah ter Leonhard čitaite in širite »Slovenca«! H 8S S > (D H K H > H ♦ Gramofoni m plošče: Znamke ..EVERESI" izdelani iz prvovrstnega materiala, že poznani kot naiboijši zaiad> svojo kvahiete ter moderne, elegantne zunanosli. (Večletna garancija ) „A.lf€l EVKHEST" sestavljeni na nainoveiši osnovi modernih računskih strojev s naipopoinejšo tasiatuio. Izredno potrebni za večja pod etja, ker seštevujo 'n odštevajo hitro in natančno, ter imajo kontrolni Irak. Zaradi nizko cene in vsestranske zmožnosti so ti stroji priporočljivi tudi trgovcem kot register dnevne blagajne. Velika izbira prvovrstnih gramofonskih aparatov, vseli vrst gramofonskih plošč svetovnih znnmk TKLhFlINKKN, ODEO.N, ild. ter veliko izbiro Gramofonskih igel najboljših kvalitet, ki dajo izboren ton, ter Vam ne pokvarijo plošč. Pravkar prispela nova pošiljka plošč, pohitite dokler še traia zaloga in izbira. Od najcenejših za dijake do najdtažjih svetovnih znamk .Parker". .Mont Blanc", .Pelikan', „ZeniBx", ,,EVEREST" itd. Za vsa pri nas kupljena peresa jamčimo. Ogled in preizkušnia neobvezna. Cene zmerne I je specialen, namoderneje urejen laboratorij, strokovna precizna delavnica, ki Vam hitro in zaneslj vo dobro ter po najnižji dnevni ceni po|iravi: Pisalne in računske stroje, gramofone, register blagajne, nalivna peresa itd. Za vsa izvršena dela prevzame jamstvo. Na zalogi vsi rezervni deli za vsa popravila zgora' navedenih |>redineiov vseh znamk. Za vsa večja popravila zahtevajte vnaprej proračun ..EVEREST" SERVISA. ZabvaPujemo se za izkazano zaupanje v j>ro5lem letu vsem našim strankam ter se pripori čamo cenj. občinstvu in zagotavljamo, da bomo tudi v Novem letu cenjene stranke postregli strokovno in pozorno v popolno zadovoljstvo. R « H 58 H (*> H ♦ H <5 H Sfl H Nalivna peresa: ..EVEREST" servis Prešernova ulica 44 &SCX£4t EVEREST ♦ EVEREST H e m < H 53 H (t> H ♦ Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto ALOJZ GREBENC trgovina z vrečami - LJUBLJANA, Sv. Petra c. 33 ..Klohuearna P«iK" želi vsem svojim cenjenim odjemalcem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Klobuiarna PAJK, MikloJKeva cesta 12 — Sv. Petra cesta 38 blagoslovljen in zadovoljen STIIFII Speeljalni stroji za obdelavo lesa l I Naročajte »Slovenca«! Proda $e: Velika in visoka iz žele-zobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesli tik mesta in blizu železniške postaje Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Bieiweisova 6.n TOMAŽ POK L U KAR;- .................................................... •Ri-injnnitiiillinifl! .miinnnininjrinr inilplpl 13 'liiiinn,. .ininni i i iiii;::;:..»::::::::::»:::::' -is:::::::. .:!; ■illBCILC [f 'ii::iiii::::5 i ::::::::::»:' 'uhhi P lil il! *I|||||||||ffIfs 11, ,111111,, lil Sniiitiii 11 m 1ili iHiHHii. tli1!!!!;! ■ii«ii! 'lil Tako je v dolinah, kaj pa šele v go-1 rahl O, tam zgoraj je včasih igra gro-1 zotna. Tisočletno moč hude gore v sebi; | to je njihova dedna lastnost že iz onih ( pracasov, ko jih je Bog ustvaril in oblikoval. Če samo za s|>oznan,je_ globlje dahnejo, se začnejo ljudje križali. Takrat šele prav čutijo, da so samo kratkotrajne nežne stvarce napram sili, ki jo je Bog dal naravi. Veter izsuši sneg, se igra z njim v viharju, potem pa ga zapodi v kotanjo; nasilje ga kolikor se mu ljubi: meter, dva... deset, dvajset. Gorje gorniku, lo Rožniku. Za ženske je kristijanija nekaj, kar je v zvezi z mladostnim brstenjem. Vse o pravem času ... Včasih sta krenila daleč od ljudi in se zaustavila šele na višini, odkoder je bil prostran razgled proti sivemu pečevju nad Kamnikom. Tam si je Matevž prižgal cigareto, Majda pa je stikala za lanskim vresjem ali za letošnjim telo-hom. Marsikdaj sta ostala na snegu vse do sončnega zahoda. Tedaj stn molčala ter zrla zdaj proti obzorju, kjer se je potapljala rdečkasta obla, zdaj proti hribom. ki so se kopali v večernem siju. Potem sta r>ohitela proti mestu, zakaj mudilo se je in mraz je pritiskal. Matevž je vozil spredaj in se rad oziral nazaj. Ljubka postava se je poganjala z.a njim, vsa zagorela v obraz in rdeča od mraza. »Ti moja zrela hreskvica,« si je mislil fani, dejal pa ji ni kaj takega. Nič otožnega ni bilo več na njunih izletih, nič preveč nežnega v njunih jjo-govorih. Matevž se je na ves glas smejal, kadar je Majda padala v sneg in bila vsa bela. da so bile oči še bolj temne. Tudi fant si je privoščil najbolj tvegane strmine, ki so ga marsikdaj odbile v zrak ter treščile v »belo opojnost«. Kadarkoli se je to zgodilo, je dobila Majda pogum, češ saj tudi on pada. Skoraj nobenega sončnega dne nista zamudila. Po tri ure na dan sta uživala v hitrosti in strminah, se grela na son-! cu in se razgledovala po lepotah [>oslav-I IjajoČe se zime. Za Matevža je bil to od-I ciih, ki ga je bil v resnici potreben. Po tri ure na dan je bil na snegu. jx> dvanajst uri pri knjigah, preostali čas pa je spal. Pripravljal se je za prvi del končnega izpita Ko ga je opravil, se je oddahnil in bil je vesel, da sam ni vedel, kaj bi počel. Izmislil si je neumnost, kakršno pač ne gre zameriti sproščenemu študentu. Najei si je kočijo, sedel vanjo ter se prevažal po mestu kakor imeniten gospod, ki čaka, da se mu bodo ljudje na cesti klanjali. Če je kdo le preveč zijal za njim. se mu je ljubeznivo odkril. Tako dolgo se je vozil, da se je nabralo v kočiji toliko prijateljev in znancev, kolikor je potrebno za omizje s Štefanom vina. Iz mesta so krenili naravnost k Čadu, kjer so pili in peli pozno v noč. Ah, če bi ga Majda tisto noč srečala! Tako židane volje je bil Matevž, da je zbijal burke, kakršnih še nikoli ni videla in kakršnih ne hi pričakovala od svojega pametnega fanta. So stvari, ki so satno za fante: med take spadajo proslave izpitov, pa še marsikaj drugega in končno tudi gorske ture, pri katerih se spremeni še lak orjak in drznež v ubogo mravljo, ki drhti nekte v steni. Predno je začel Matevž iznova študirati, si je privoščil še štiridnevno smuko v visokih gorah. Kakor otrok je bil vesel, ko je kupoval konzerve, prepečenec. čokolado, pomaranče in vse tisto, kar spada v nahrhtnik gornika. Tudi na pse ni pozabil, na maže, svetilko, perilo in toplo odejo. Srce mu je vriskalo, ko je držal vozni listek v rokah ter se sestal s tovariši, enako opremljenimi. Nič več ni mislil na Majdo, pač pa na velika jx>bočja, kjer bo risal v sneg dolge, ozke smučine, pa na hitrost, na vzpon in na jasno nebo. Gozd je treba razredčiti. Pri Andraževih je teklo življenje po starem. Sneg je začel kopneti, tu pa tam se je že pokazala lisa vlažne in kipečo prsti. Pred podol>o Matere božje v hiši je stal šop belo rdečega teloha. žaga . pori klancem je pela iz dneva v dan. Oco | Andraž je že davno odložil zimski kožuh, sedaj je imel spet polno glavo skrbi in polne roke dela. Drevje bo treha obre-zati in ga oblikovati, plug in brano bo treba pripraviti, izbirati semena ter določiti njive, kjer bodo letos sadili j V gore oče ni več zahajal, vsa skrb z lesom je ležala na Cirilovih ramenih. Ta ie hodil iz dneva v dan s konji in sanmi proti Smolniku ter se vračal z zvrhanim tovorom smrekovih hlodov. Slog ob žagi je vedno bolj rasel, bil je že višji od poslopja samega. Tudi trije prevoz k vodi, odkoder jih bodo splavili v južne kraje, Ciril se ie veliko boli gnal kot bi hilo treba. Mati, ki je videla njegove tovore na saneh, se je čudila, izkušeni Andraž pa ga ie marsikdaj svaril. Ciril so je branil, da mora gozd razredčili, dokier je še kaj saninca. V resnici pa ie bilo nekaj drugega, kar ga je podžigalo pri delu. A. Fogazzaro: 70 Palača ob jezeru Na dvorišču ni bilo nikogar. Prav tako je bila prazna veža. Silla je slišal, da jo več ljudi hodilo zgoraj in nek moški glas se jo oglašal od časa do časa Nek služabnik ga je prehitel na stopnicah in ga ves začuden pozdravil. Spremljal ga je do vrat salona, odkoder je prihajalo govorjenje. Silla se jo pripravil, da bo zagledal Marino. Vstopil je. Marine ni bilo. Zbrani so bili: grofica Foska, njen sin, Vezza, nek drug starejši gospod in pater Tosi, redovnik iz reda usmiljenih bratov, ki ga je Silla že parkrat videl. Bil je to lep človek, kakih pedeset let, z visokim čelom in živahnimi ter razumnimi očmi. Z bežnim pogledom je oši-nil novodošleca in nadaljeval pogovor z Vezzom. Stari gospod je spoštljivo vstal, grofica Foska in Nepo sla se začudena spogledala. Vezza je za trenutek namršil obrvi in nebrižno pokimal z glavo. K sreči je v tem trenutku vstopila Ivanka. >Oh, gospod Silla!« je vzkliknila. Približala so mu je s solznimi očmi in z rokami, sklenjenimi na prsih. »Kako je prav, da ste prišli. Sama božja Previdnost vam je navdahnila to misel. Pojdite z menoj, da ga l>oste videli. Ga sinem odvesti k bolniku, gospod pater?« »Nikar, Ivanka!« jc vzkliknila grofica. »Pustite ga pri miru.« »Seveda, miru potrebuje,« je pristavil Nepo. Silla se jo okrenil k redovniku, ki je za trenutek pogledal Ivanko z nenavadnim izrazom nežnosti in je nato osorno dejal Sillu: »Poznate bolnika?« »Da, gospod.« »Ce vam je na tem, da ga ne spoznate več in da tudi on vas no spozna, lahko greste. Za bolnika je pač vseeno.« Ivanka je naredila prosečo kretnjo. »Dobra starka,« ji je prijazno dejal redovnik. Lo odvedi ga. Kaj počenjaš?« Te zadnje besede so bile namenjene služabniku, ki je razvrščal predonj na mizo celo vrsto srebrne in kristalne posode. »Za koga bo vse to? Meni zadošča kos kruha in kozarec vina.« »Zdi so mi, da je to neprevidno,« je dejal Nepo, ko je Ivanka odšla s Sillom. »Če bi bilo neprevidno, bi tega brez dvoma no dovolil,« je odvrnil paler Tosi, »Kako ljubka je ta starka,« je nato dejal, obrnjen k Vezzu. »Kar nagledati se je ne morem, ko tako teka po hiši kakor miška, s svojo špičasto čepico na glavi.« Grofica ga je debelo (pedala. »Lep čudak,« je dejala gospodu, ki je prišel iz Benetk, medtem ko je redovnik použil svojo skromno malico. »Človek bi se smejal, če bi mogel. Odpotujete že, gospod paler?« »Ne vem,« je kratko odvrnil pater. »Clovorilo so je, da odidete takoj.« »Da, govorilo se je.« »Torej ostanete tu?« »Ne vem.« »Čudak!« je zamrmrala grofica. »Gospa,« je resno dejal redovnik, »povedal sem že, da je bolezen čisto preprosta. Morda si bo bolnik opomogel, morda bo umrl. Vzrok bo- lezni pa je zelo nejasen in rad bi ga poznal, da bi mogel preprečiti, da bi 6e napad ponovil.« »Toda vzrok ...« Kedovnik jo je prodirljivo pogledal. »Nima pomena, da me gledate tako divje,« je vzkliknila grofica. Znamenit učenjak sto, a sli-šala sem že druge znamenite zdravnike, ki so izjavili, da ni dobro govoriti o vzrokih bolezni.« »Sicer pa stric ne more govoriti,« je pristavil Nepo. »Gospa,« je nadaljeval pater Tosi, ne da bi so zmenil za Nepovo pripombo, »pater Tosi ni nikak učenjak. V svojem življenju je naredil dve neumnosti: hotel je postati zdravnik in redovnik. Opozarjam vas pa, da hi bil postal velik, če bi si bil izbral poklic policijskega komisarja. Klanjam se.« Priklonil se je in odšel. »Lepa reči« je vzkliknila grofica. »Zdi se mi, da je nekoliko prismojen. Kaj pa oni drugi? Kako neki jo ta prišel sem? Ne razumem. Tale gospodič,« je nadaljevala ohrnivši se k staremu gospodu, »je «prijatelj», o katerem sem vam pripovedovala. da smo se bali... Saj me razumete? Ali se vam zdi umestno, da prihaja sem v tem trenutku? — Kaj pravite, se spodobi, da ga je starka odvedla kar tako k bolniku? Za božjo voljo, nikar me ne pustite. Ostanite tu. Saj ne bo trajalo dolgo.« »Kako neki morem ostati, grofica,« je dejal gospod in sklenil roke. »Čez dva dni me pričakujejo v Benetkah.« »Tiho!« je dejal Nepo in se približal vratom, skozi katere je izginil pater. Gospod je umolknil. Grofica je gledala sina zadržujoč sapo. »Nič,« je dejal Nepo in so oddaljil od vrat. »Kaj jo bilo?« je vprašala grofica. »Zdelo se mi je. da slišim govoriti, a ni fvilo nič. Gospod odvetnik, kaj se vam zdi o tem, kar je govoril pater o policijskem komisarju? Kaj .je hotel reči? Da smo morilci? Da kradeino? To jo nezaslišano.« »Nikal ' tn SIN, VIb Blelvvetsova 86 B&Mgaimofj Parker pero kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod štev. 7211. k Železno blagajno stoječo, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7212. k Gramofonske plošče dobro ohranjene aH pa v neuporabnem stanju, ku-pujo ln plača zvišane cene »Evcrest«, Prešernova ulica 44. k Gumi škornjice št. 23 ln 26, dobro ohra njene, kupim. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 7209. Bicikelj gume, biciklje, motorna kolesa in staro avtomobile plačamo dobro. - Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. k INFORMACIJE Prevajanje prošnjo, vloge, tnkaso, poravnave In druge trgovsko - gospodarske posredovalne posle poverite komercljalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica 7 Štedilnike in peči različne velikosti, več komadov, se razproda za zelo ugodno ceno. Gasogeno Merkur, Puharjeva ulica 6. * Tel. 40 DRVA PREMOG G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Modroce patentne posteljne mreže otomane. moderne kauče in fotelje nudi solidno iti po nizki ceni Rudolf Ratiovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Elektromotor 5 do 7 KS in 10 do 15 KS, 380 volt, 50 Period, 720 do 930 obratov, nov ali rabljen, v dobrem stanju, kupimo. - Golob & Ko., tovarna kemlč. izdelkov, Ljubljana - Vič, Tržaška cesta 40. k Smrekovo treslo lepo, edravo, suho ln ležlce — Kupi vsako količino asnjarna J. Lavrlč, 9». Vid prt SUČnJ . Ljubljana. Šivalni stroj »Slnger« aH »Pfaff«, po-grezljiv, lično kuhinjsko kredenco in pa Javorjevo kuhinjsko mizo kupim. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Brezhibno« št. 7215. Cenjenim odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino lz Frančiškanske v Gale-tovo ulico 4. Tostaja cestne železnice pri »Stari šoli« v Šiški. Se priporoča trgovina strojev DOVŽAN IVAN. r Kni&P Za češko konverzacijo iSčcm osebo. - Naslov v upr. »Slov.« pod žt. 7152. Akademičarka poučujo vse predmete po zmerni ceni. - Naslov v upr. »Slov.« št. 7200. u Knjige! Vse vrste aottkvarnlh knjig, revij tn časopisov, Kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjig« na Janea Dolžan. LJubljana, Stritarjeva «. TeL «'-?t. »VALVAZOR« »Ehre des Ilerzogtums Kraln« kupim. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slovenca« pod »Kompleten« št. 7223. (k drva premoč iVKHUMl ln Frančiškanska 10. Filatelisti pozor! Poizkusit* tc avertU u hoste, da najugodnejše »no«JI H ali K u p I t r enamk* vseh držav Kakoi iudi ..I O L« album* In vse fflatnltstlčn* potrebščin* v Knjigarni Janea Dolžan, bjv''Jana, Stritarjeva (. Tel «4-3«. Iskrena hvala G. prim. dr. ios. Pogačniku, šefu otološkega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani se za 6pretno in urno operacijo in za požrtvovalno nego, s čemur mi je rešil življenje, tem potom še enkrat najiskrenejše zahvaljujem. Tudi vsem ostalim gg. zdravnikom na oddelku in vsem častitim sestram za vso 6krb in paž-njo, ki 60 mi jo posvečali, moja najtoplejša zahvala. Krfsta Rogarjcva ■■■■■■■BI 3UBL3ANSKI INEMATOGRAFI Umetniške predmete, pohištvo, slike, drobno predmete, kupim ln prodam. - Umetnost, Kolodvorska ulica 30. r Novi naslovi Frančiškanska nI. 3. Telefon 45-13. Delavniki: 15.50. 17.50, Sloga od 14 dal|e, nedeljo In prazniki: 10. 15.50, 15.50, 17.50, v kinu Union |o matlne|a ob 10.50. Sijajni film o veliki, tragični ljubezni po Sem Benellijevem romanu G O R G O IV A V glav. vlogi: Mariela Lotti, ltcssano Brazzi. KINO UNION — TEl. 22-21 Razvedrilo za p r a z n i k e I Ljubko, moderna veseloigra z glasbo in peljem Pojoča ljubezen Jazz in športi V glavni vlogi: Maria Denis, Masslmo Serato KINO MATICA - TEL 22-41 Čunovito trojko, ki ki jo občudovali gndalci vseh svetovnih varl.lete^ev, vidite v našem božičnem sporedu Trapec smrti ali 3 Codonas Veličastna realizacij!) »lave in časti velikih eir kuških umetnikov v režiji mojstra A.M.Pabenalt-n V glavni vlogi: Jofef Sielier, I!en6 Deltgen, Ernst v. Klinstein, Lena Normann KINO SIOGA — TEL 27-50 Za božič in Štefanovo predvajamo največji šlacer letošnjega leta Scampoio - Postržek Lilia Silvi — Amadeo Nazza ri Kraina glasba, popevke, najboljša zabava zu božlSne praznike Predstave čez praznike ob pol 2., 3. In 5. KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 Pred Ivo kupimo vsako količino po najvišjih dnevnih cenah „Zima" HšSan Jager, mehanKEia predilnica žime t r g o v I n a: S v. P e t r a ~ " e s t a 17 c d I n ca: F u S I n e Edgar Wallace: 34 Skrivnost skrivljene sveče Roman »Oprostite,< je spregovoril mirneje, >moji slabosti. Kdaj pozneje vam že vse povem,, a zdaj je bolje, da vam ne pripovedujem. 1 ovem vam samo to,« obrnil se je in gledal detektivu naravnost v obraz: »Kara je mučil mojo zeno in povzročil njeno smrt.« T. Ks. ni nato nič več govoril. Med zajtrkom pa se je spet povrnil k stvari. , „ . . , »Ali poznate Gathercola?« je vprašal. Lexman je potrdil. »Zdi sc mi, da ste me to ze nekoč vprašali. Mogoče pa me je kdo drugi. Da, poznam ga, čudak je in ima eno roko umetno.« »Ta je.« jc dejal T. Ks. in vzdihml. »Tega bi prav zdaj rad našel.« »Zakaj?« ... »Zato, ker je, knkor vse kaze, bil zadnji, ki je videl Kara še živega.« . John Lexman ga je pogledal in skomizgml z rameni. . , »Pa ne sumite Gathercola, kajner« »Ne bi rekel,« jc odvrnil pristav suho, »ker človek, ki je izvršil ta umor, je imel obe roki in je obe potreboval. Ne, vprašal bi ga samo, o čem sta govorila. Bad bi tudi vedel, kdo je bil v sobi pri Karu, ko jo Gathercole vstopil.« »Hm.« je menil John Lexman. »Tudi če bi ugotovil še tretjo osebo. bi mi bilo še vedno nejasno, kako so odšli iz sobe in kako so mogli spustiti težki zapah. Prejšnje čase bi vi, dragi Lexmnn, uporabili ta slučaj za lepo napeto zgodbo. Kako bi bil zbežal vaš junak?« Lexman je nekoliko pomislil. »Ali ste pregledali blagajno?« je vprašal. »Da,« je odvrnil T. Ks. »Ali je bilo v njej mnogo?« T. Ks. ga je ves začuden pogledal. »Bile so običajne stvari in registri. A zakaj me to vprašujete?« »Mislite si, cla bi imela blagajna dvojna vrata, notranja v sobi in še zunanja izven nje. Ali bi ne bilo potem mogoče oditi skozi blagajno in se spustiti po steni?« »Mislil sem tudi na to,« je povedal T. Ks. »Seveda,« je nadaljeval Lezman, se nagnil in se igral z žiičko za sol, »ako bi pisal povest, v kateri ni treba upoštevati dejanskih možnosti, bi si lahko mislil, da ma Kara tako blagajno, ki bi mu omogočila beg, ako bi bil v nevarnosti. V njej bi lahko imel iz vrvi spleteno lestev, odprl bi zunanja vrata, vrgel vrv kakemu prijatelju, pripravil na kak poseben način lestev in še, tla se vrata zaprejo.« »Sijajen rlomislek, a v našem primeru brez pomena,« je pripomnil T. Ks. »Govoril sem s konstruktorji blagajne, pri kateri ni nič nenavadnega razen načina, kako je vzidana. Ali bi mi ne mogli povedati kake druge možnosti?« John Lexman se je vnovič zamislil. »Ne bom vam govoril o kakih lontitnh, skrivnih mizah, ki se premikajo, in podobnih banalnostih.« jo rekel, »tudi ne o kakih skrivnostnih vzmeteh v stenah, ki odkrijejo, ko se jih dotakneš, tajne stopnice.« Nalahno se je nasmehnil. Priznam vam, da sein imel spočetka, v mladih dneh innogo veselja s takimi zadevami, toda leta in izkustva so mi pokazala, da arhitekti nn mislijo kakor mi niti, ko gre za kako kuhinjo, ki naj bi bila v ozadju. Torej bi ga bilo še teže pripraviti do tegu, da bi gradil hišo z dvojnimi stenami in s tajnimi sobam.« T. Ks. ga je nestrpno poslušal. »Seveda bi bilo možno,« je nadaljeval počasi John Lexman, »da bi bil pridvignil kdo jekleni zapah od zunaj s kako posebno magne-tično napravo, potem pa ga prav tako spustil.« »Tudi na to sem mislil,« je dejal zmagoslavno T. Ks., »in prav davi som tako poizkušal, kar se je dalo natančno. Pa je popolnoma nemogoče dvigniti jekleni zapah, ker ko pade, se ne da dvigniti s kakim prijemom; drži ga varnostni obroč, v katerega se porine. Še kako rešitev, John!« John Lcxman je vrgel glavo v zatilje in se pridušeno zasmejal. »Ne razumem, zakaj naj bi vam jaz moral pomagati razkriti Karove morilce,« je pripomnil, »vendar vam naj omenim še eno možnost, pri čemer pa naj vas opozorim, da vam lahko zmeša pot. Sam Bog ve, dn bi bil jaz bolj kot kdor koli na svetu• upravičen ubiti Karal« Trenutek je pomislil. »Kaj pa dimnik, ne bi bilo mogoče?« »V kaminu je gorelo,« je pojasnil T. Ks., »bilo je tnkn zakurejeno, da je bilo v sobi neznosno zadušilo.« John Lexman je pokimal. »Kara je bil tnko navajen.« je rekel. »Ba-zumem, z magnetizmom pri jeklenem zapahu nič ni. Ko ga je dal napraviti, sem bil še v dobrih odnošajiii s Karom in ne poznam vsega ustroja, kar sem pravkar pozabil, ko sem sprožil svojo misel. Toda, kaj mislite pa vi?« T. Ks. je vtisnil ustnice. »Moja domneva se ni še jasno' izoblikovala,« je odgovoril previdno, »a domnevam, da je bil 'Kara na postelji ter verjetno bral katero črnili knjig, ki smo jih našli tam zraven, ko je napadalec nenadno planil nadenj. Kara je zgrabil za telefon, da bi poklical pomoč, in bil takoj umorjen.« Spet kratek molk. »Domneva,« jc nato menil John Lexman s svojim jasnim izvajanjem, »a dvomim, da bi bilo točno tako. Ste Ii našli orožje?« T. Ks. je odmajal z glavo. »Ali je bilo v sobi kaj posebnega, ob čemer ste se začudili in česar mi niste še povedali?« T. Ks. je okleval. »Jiili sta dve sveči,« je potem le povedal, »ena sredi sobe, druga pa pod posteljo. Tista sredi sobe je bila božična svečka, ona pod posteljo pa navadna sveča, ki je bila. najbrž kar v sobi, površno obrezana. Nekaj odpadkov smo našli na tleli, verjetno pn je, cla so druge obrezke vrgli na ogenj, kjer smo tudi našli sledove masti.« I.exman je pritrjevalno kimal. »Nič drugega?« je nato vprašal. »Manjša sveča jc bila skrivljena kakor kak zatik.c »Skrivnost skrivljene sveče, kako lep naslov,« je menil John Lexman. »Kara je sovražil sveče.« »Zakn j?« Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramar« izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič