Leto XLVI, št. 481, 24. april 2020 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 25. maja. Gradivo bomo sprejemali do 12. maja. Epidemija v naših občinah Ukrepi zmagujejo Sredi aprila so se že kazali pozitivni učinki sprejetih ukrepov na državni in lokalni ravni, saj se je število obolelih vsak dan zmanjševalo. Med »našimi« občinami z največ okužbami s koronavirusom se je zapisala horjulska, kjer je bila glavnina okužb v domu starejših občanov. V vodstvu doma so za Naš časopis povedali, da jim je z natančnim in sistematskim delom uspelo vse, ki so bili okuženi, preseliti na zaprti oddelek COVID-19, kjer je bila z njimi ves čas ista ekipa uslužbencev in delovala le na tem oddelku. Tako so zajezili nadaljnje širjenje okužbe. Več o okužbi v Horjulu je pripravil naš dopisnik Peter Kavčič. --> S Borovnica Končan projekt parkirišča Napovedane slovesnosti ne bo Konec aprila naj bi minister za infrastrukturo skupaj z županom in visokimi predstavniki SŽ predal namenu novo parkirišče in kolesarnico pri železniški postaji Borovnica. Tako bi simbolično zaključili projekt, za katerega sta 250.000 evrov prispevala Republike Slovenija (15 %) in koheziiski sklad EU (85 %). Zaradi epidemije bo odprtje prestavljeno v čas od 15. do 22. 9. 2020, v sklop evropskega tedna mobilnosti. Več na borovniških straneh. H Log - Dragomer Kanalizacija Podpis pogodbe prestavljen Posel za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave je, kot je znano, dobil konzorcij podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd, ki je ponudil 11,9 milijona z DDV. Občina Log - Dragomer pogodbe o gradnji z izbranim ponudnikom še ni podpisala, saj je bil podpis predviden ravno v času izbruha novega koronavirusa. Kljub temu projekt ni zaustavljen, poudarjajo na občini. Več podrobnosti si preberite na log-dragomerskih straneh. To] Vrhnika Nadaljujejo se investicije Pridobitve v športnem parku Občina kljub epidemiji nadaljuje z investicijami. Končana je gradnja prizidka k Slomškovi osnovni šoli, koncu se približuje tudi gradnja prizidka zdravstvenega doma. Nov videz dobiva tudi športni park v središču mesta, ki se ponaša s prenovljenim teniškim igriščem, novimi sprehajalnimi potmi, ozelenitvami in preplastitvijo športnih površin. KORONAVIRUS V pomoč prebivalcem pri iskanju zanesljivih informacij o novem koronavirusu je Urad vlade za komuniciranje v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Infekcijsko kliniko in Ministrstvom za javno upravo vzpostavil klicni center. Na brezplačni telefonski številki 080 1404 lahko dobite informacije vsak dan od 8. do 20. ure. Dobrova - Polhov Gradec Strategija mobilnosti Prvi rezultati Občina bo letos sprejela Strategijo mobilnosti in varnosti, v sklopu katere so v začetku leta občane pozvali k izpolnitvi vprašalnika, marca pa povabili na javno razpravo. V tokratni številki Našega časopisa predstavljamo prve rezultate strategije, ki izhaja iz skupne vizije. Predstavljeni sta rešitvi za Dobrovo in Polhov Gradec. Naj ostane V teh dneh epidemije, ko smo ostali doma, prihajajo elektronska sporočila z veliko večjim čustvenim nabojem kot kdaj koli prej. Veliko ljudi zanima, kako sem, če smo zdravi, da naj se pazim ter ostanem močan. In potem na koncu pripis: »Skupaj bomo zmogli.« Pa ne gre za znance, gre za ljudi, ki jih niti ne poznam in sodelujemo samo preko elektronske pošte. Smo navidezni prijatelji, tako rekoč »virtualni frendi«, ki se še nikoli nismo videli v živo. Lepo, tudi v elektronskih sporočilih se je naselila zavest o pomembnosti skupnosti kot take. Spoznavam, da skrbi niso samo oguljene fraze, kijih pišemo tja v tri dni, ampak resnično nekaj tudi čutimo do naslovnika. Očitno Slovenci potrebujemo skupnega sovražnika, da potisnemo zamere in politiko vstran ter delujemo povezovalno in enotno. Čas negotovosti, ki ga včasih preklinjamo, ko ne moremo podoživeti naših vsakdanjih razvad, se je izkazal za priložnost, da začnemo ceniti skupnost. Znova se potrjuje rek, da v nesreči spoznaš prijatelja. Ko ni ničesar več, ostanejo samo še medsebojni odnosi, ki nas hranijo in nam dajejo zadovoljstvo, upanje in vztrajanje. Želim si, da bi povezanost na vseh nivojih ostala še naprej, tudi takrat, ko bo zloglasni koronavirus že premagan. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa » -- > Besede Cankarja »Ali sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone.« L. - -, i, u 1 f t- i s Ivan Cankar, Bela krizantema N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Več kot samo trgovina z AVTODELI VTkC PESTRA PONUDBA SIMPATIČNIH SKUTERJEV ' v X W i Na Vrhniki ponovno smrdi Prebivalci Zlatice in Vrtnarije so v začetku aprila, ko so se začela večja temperaturna nihanja, ponovno zaznali neprijeten vonj, ki so mu bili priča že v preteklosti. Poleg tega so opazili tudi močno onesnaženje Podlipščice, ki teče mimo ene od kompostarn. Glede na odgovore potencialnih povzročiteljev neprijetnega vonja bi težko ugotovili, od kje smrdi, a prebivalci Vrtnarije in Zlatice bi po ukinitvi ene od kompostarn verjetno pokazali na še edino preostalo. Civilna zaščita Horjul priskrbela po dve maski za gospodinjstvo Zaščitne maske so eno od pomembnejših zaščitnih sredstev za preprečitev širjenja koronavirusa. Ker mask ni bilo dovolj oziroma jih v določenem trenutku sploh ni bilo mogoče kupiti, je Civilna zaščita Horjul ukrepala in poiskala rešitev tako, da so prostovoljci izdelali zaščitne maske za večkratno uporabo, ki so jih nato razdelili gospodinjstvom v občini. April 2020 N dS Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Kontaktni podatki za vprašanja v zvezi s koronavirusom • Štab CZ Vrhnika 01 755 20 99 Za občane: cz.sg@siol.net • Oskrba občanov v SAMOIZOLACIJI 031 526 165 (vsak dan med 9. in 14. h) oskrba.cz@gmail.com • Pshiosocialna pomoč ZD Vrhnika 031 338 426 (od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro) sanja.sever@zd-vrhnika.si Negotova in stresna situacija ob izbruhu novega koronavirusa lahko prinese strah, nelagodje, tesnobo in poglobi občutja nemoči, žalosti, sramu in krivde. Telefonska linija ni namenjena podajanju zdravstvenih nasvetov, pač pa nudenju psihosocialne pomoči. • Duševna stiska - CSD Ljubljana enota Vrhnika 01 750 62 70 (ponedeljek, torek, četrtek med 8 in 15 uro, sreda med 8 in 17 uro petek med 8 in 13 uro) gpcsd.vrhni@gov.si • Psihološka pomoč - brezplačna telefonska številka 041 443 443 (od ponedeljka do petka med 16 in 24 uro, sobota in nedelja med 12 in 24 uro) Pomoč je namenjena kot podpora obolelim in svojcem oseb z boleznijo co-vid19; podpora ob izgubi bližnjega zaradi omenjene bolezni; podporo pri vzgoji otrok in izvajanju šolskih obveznosti; podporo pri partnerski krizi ali pa kot razmislek o drugih duševnih spremembam, ki jih doživljamo v tem času • ČVEKIFON - brezplačna telefonska klepetalna linija za starejše 080 38 07 (vsak dan med 8 in 20 uro) • POLICIJA (nasvet v zvezi s koronavirusom) 01 514 70 01 (vsak dan med 7 in 19 uro) info.koronavirus@policija.si • VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK (Anita Čretnik) 031 603 002 info@vrtec-vrhnika.si Klicne številke za prebivalce za pomoč pri iskanju zanesljivih informacij o koronavirusu: Splošne informacije Tel. št.: 080 1404 med 8. in 20. uro Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za posvet s strokovnjaki Tel. št.: 031 646 617 Tel. št.: 031 619 118 Konzularna služba MMZ - Informacije za potnike ponedeljek od 9. do 12 ure Tel. št.: 01 478 23 05 sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure petek od 9. do 12. ure Civilna zaščita Vrhnika aktivno deluje v času razglašene epidemije Občinski štab Civilne zaščite Vrhnika (CZ Vrhnika) deluje nepretrgoma že od razglasitve epidemije (12. marca). Ki je bila razglašena na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. V tem času je CZ Vrhnika poskrbela za prevzem, nabavo in predajo ustrezne zaščitne opreme upravičenim uporabnikom, zlasti v zdravstvu, javni gasilski službi, Domu upokojencev Vrhnika in drugim službam/ zavodom v občini v skladu z vladnim usmeritvam. Občane smo preko različnih medijev obveščali o novih državnih in občinskih uredbah ter odlokih, ter jim preko e-pošte in telefonov svetovali in pomagali. Prostovoljci so tudi pomagali starejšim občanom pri dobavi živil, zdravil ter jih oskrbovali s prehrano. Organizirala je tudi izdelavo 12 000 zaščitnih mask, ki so jih izdelovali člani civilne zaščite, občinske uprave, številni prostovoljci (skavti STEG Vrhnika 1, LEO klub Vrhnika, člani Kluba vrhniških študentov KVŠ, vzgojiteljice Vrtca Vrhnika ter številni krajani v krajevnih skupnosti (KS). Maske so bile občanom razdeljene pred trgovskimi centri in preko KS. Vsem prostovoljcem se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo, saj so dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo več. Pohvale in zahvale gredo tudi drugim javnim službam/ zavodom/organizacijam, ki delujejo v času epidemije: Zdravstveni dom Vrhnika, Dom upokojencev Vrhnika, Župnijska Karitas Vrhnika, Rdeči Križ Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, Vrtec Vrhnika, DEPO Vrhnika, MIRED, Policijska postaja Vrhnika in ostalim pekom, prodajalcem, pridelovalcem hrane, komunalnim delavcem. Hvala tudi vsem prostovoljnim gasilcem, ki tudi v takšnih trenutkih posredujejo na intervencijah. Pri pridobivanju zaščitne in druge opreme za preprečevanja širjenja epidemije virusa COVID-19 so nam na pomoč priskočila tudi lokalna podjetja: Štirn d.o.o, ITL, d.o.o., M-Orel d.o.o., Gostilna Cankarjev Hram, Mega phone, Tolea d.o.o. in Lekarna Zlatica Vrhnika. Solidarnost s Civilno zaščito Vrhnika so z donacijo izkazala podjetja: Siliko d.o.o., Barjans d.o.o, Žganjekuha Kržič d.o.o., MKeršmanc d.o.o. VR-Elek-tronika d.o.o in Občina Borov-nica.Ob tej priložnosti se štab CZ Vrhnika iskreno zahvaljuje tudi vsem občankam in občanom za dosledno spoštovanje državnih in občinskih odlokov oz. odredb. Z vašo pomočjo se virus v vrhniški občini ni širil, zato je bilo sredi aprila stanje še vedno obvladljivo in Občina Vrhnika je sodila med občine z malo okuženimi (do danes le 4 osebe). Hvala, ker skupaj dokazujemo, da znamo pokazati solidarnost v Občini Vrhnika in da zmoremo uspešno zajeziti širjenje virusa. Ostanite zdravi! Gašper Tominc Slomšek pod streho, zdravstveni dom tudi Kljub epidemiji in napovedani gospodarski krizi občina nadaljuje z investicijami, seveda upoštevajoč priporočila Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja. V začetku aprila so tako rekoč že končali dela v Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Tudi ta šola namreč poka po šivih, še posebno njena jedilnica, ki so jo z gradbenim posegom povečali. Prizidku so dodali premično steno, s katero bo mogoče jedilnico v hipu spremeniti v večnamenski prostor, ki ga bodo lahko s pridom izkoristili za večje prireditve. Doslej so te potekale v šolski avli, ki pa zaradi pomanjkanja svetlobe in nizkega stropa ne deluje najbolje za tovrstni namen. Gradnja bo občino stala skoraj 270 tisoč evrov, celotna investicija pa bo Notranjost večnamenske dvorane z mobilno pregradno steno Vrtnarstvo Hlebec je poskrbelo za ozelenitev preurejenih površin. na koncu še višja, saj je treba prišteti še stroške projekte dokumentacije, nadzora, opreme, Nov prizidek k šoli varnostnega koordinatorja ... Dela, ki so stekla v zadnji četrtini minulega leta, niso preveč vplivala na potek pouka, po razglasitvi epidemije pa je šola tako ali tako zaprla svoja vrata. V času našega obiska v začetku aprila so delavci opravljali samo še zaključna dela, objekt je bil tako rekoč pripravljen za tehnični pregled. V letu 2020 občina ne načrtuje večjih gradbenih del na šolah in vrtcih, razen prenove prezračevalnega sistema v kuhinji v vrtcu na Stari Vrhniki. Načrtovana je še izdelava projektne dokumentacije za gradnjo prizidka k OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Športni park z novo podobo Poleg Slomškove šole se je lani občina lotila še nadaljevanja gradnje prizidka k zdravstvenemu domu Vrhnika. Župan Daniel Cukjati je dejal, da bo ne glede na razglašeno epi- demijo izvajalcem morebiti celo uspelo dokončati dela v roku. V začetku aprila so bila v izteku tudi dela v športnem parku, kjer so se lotili obnove teniških igrišč, ki so se soočala z neurejeno drenažo. Hkrati so postavili novo mrežo in uredili bližnjo okolico z novimi arhitekturnimi elementi in zelenimi zasaditvami. Verjetno ste opazili tudi novo sprehajalno pot ob Ljubljanici, s katere se je mogoče sprehoditi prav do reke. Dela v športnem parku bodo nadaljevali prihodnje leto Župan Cukjati je povedal, da bodo predvidoma prihodnje leto zasadili lopato tudi na drugem koncu športnega parka, kajti do takrat naj bi že bil pripravljen podroben prostorski načrt parka, ki je dpogoj za večje posege. Že sedaj pa je občina dobila dovoljenje za » N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » Kako se v Zdravstvenemu domu Vrhnika spopadamo s koronavirusom covid-19? 17. aprila so delavci MKeršmancpreplastili tudi nogometno ploščad. rušitev bazena, v katerem so garderobni prostori za nogometaše in skladiščni prostori ZIC Vrhnika. Kot je dejal župan, bodo bazenu namenili lokacijo na drugem mestu, v obsegu in na način, ki bo času primeren. Hkrati bodo zgradili nove garderobne prostore za nogometaše in atletiko, predviden je tudi spremljevalni gostinski objekt. Prav tako naj bi že naslednje leto v javnozasebnem partnerstvu začeli graditi teniško dvorano. Seveda se bo občina lotila tudi drugih projektov. Če se omejimo le na najodmevnejše, potem naj omenimo, da načrtuje še gradnjo vodohrana na Stari Vrhniki, gradnjo ceste v Podli-pi in na Drenovem Griču, izris prehoda za pešce pri cerkvi sv. Lenarta, postavitev bevške vage, razpis za kanalizacijski kanal ob Tržaški cesti ter projektiranje sinjegoriške kanalizacije, za katero upajo, da bodo pridobili evropska sredstva. Gašper Tominc Občinski praznik mogoče decembra? Letošnji občinski praznik v začetku maja je zaradi znanega razloga mogoče pod vprašajem. Župan Daniel Cukjati v začetku aprila še ni mogel potrditi, ali bo prireditev 10. maja, na Cankarjev rojstni dan. »Vse je odvisno od razmer v državi. Pogovarjamo se, da v kolikor ne bi mogli imeti občinskega praznika na omenjeni datum, da ga prestavimo na datum Cankarjeve smrti, na 11. december.« Naj spomnimo, da ob občinskem prazniku razglasijo tudi prejemnike občinskih priznanj. Kdo so letošnji kandidati, zaenkrat še ni javno znano. (gt) Konec decembra se je v kitajskem mestu Wuhan pojavila nova vrsta virusne pljučnice covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. V februarju je svetovno žarišče postala Evropa, 4. marca pa smo prvi primer okužbe potrdili tudi v Sloveniji. 12. marca je bila v Sloveniji razglašena epidemija. Do danes je pljučnica že prerasla v pandemijo. Zdravstveni delavci dajemo vse od sebe, da bi zamejili širjenje virusa, pri tem pa smo ogroženi tudi sami. Kljub kriznim časom nam je treba zagotoviti primerne delovne razmere in osebno zaščitno opremo. Ne gre le za naše zdravje in delazmožnost, temveč tudi za preprečevanje nevarnosti, da bi bolni zdravstveni delavci v asimptomat-skem obdobju prenesli okužbo na bolnike, ki jih obravnavamo. Tako naj bi pri obravnavi pacienta s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 nosili masko FFP3, vodotesna zaščitna očala, zaščitno obleko ter rokavice. Tudi pri obravnavi bolnika, ki nima suma na okužbo dihal, naj bi za preprečevanje asimptomatskega prenosa okužbe nosili trislojno masko z vizirjem ali zaščito za oči ter rokavice. V Zdravstvenem domu Vrhnika (ZD Vrhnika) smo zadnji teden februarja pregledali naše zaloge zaščitne opreme. Glede na priporočila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni Stara fotografija Takole se je pred desetletji dičil avtokamp v športnem parku na Vrhniki. Mnogi turisti, pa tudi domači gosti in obiskovalci so uživali v miru avtokampa in v kopanju v bazenu. Nekateri so ostali za dan ali dva, drugi tudi za dlje in pri tem uporabljali Vrhniko za izhodišče svojih dnevnih izletov po Sloveniji. Razglednico nam je poslal Samo Homovec, za kar se mu zahvaljujemo. Imate tudi vi kakšno porumenelo fotografijo, ki bi jo delili z našimi bralci? Poskenirajte jo in jo pošljite na nascasopis@zavod-cankar.si Z veseljem jo bomo objavili! (gt) (ECDC) z dne 18. 2. 2020 smo se odločili, da kljub ustreznim zalogam nabavimo še preostalo dodatno zaščitno opremo, saj smo ocenili, da bi nam ob zaostritvi razmer oprema pošla v enem tednu. Kar hitro pa so se pojavile težave, saj smo kljub hitri akciji od naročene opreme dobili le polovične želene količine. Potrebno je bilo kar veliko napora in energije, da smo zaloge popolnili, pri tem pa smo morali iskati tudi alternativne možnosti zaščite in možnosti nakupa pri različnih dobaviteljih. Na pomoč nam je priskočila tudi Občina Vrhnika oz. štab Civilne zaščite Vrhnika. Priskrbeli so nam zaščitne obleke za višjo stopnjo zaščite (Tyvek), kirurške maske, celoobrazne maske, razkužilna sredstva in rokavice. Razkužila nam je priskrbela tudi Gasilska zveza Vrhnika (poveljstvo Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica). Vsem se za donirano opremo iskreno zahvaljujemo. Z odličnim timskim sodelovanjem sodelavcev smo ugotovili, kako varčevati z opremo. Najbolj so nas skrbele maske FFP3, ki jih ta hip ni mogoče dobiti, zato smo izdelali različne strategije, kako jih lahko uporabljamo čim dlje. Tako smo od 25. marca za čas trajanja epidemije reorganizirali delovanje splošnih ambulant, ob tem pa smo se potrudili, da se ob tem obravnava naših bolnikov ni spremenila. Do nadaljnjega še vedno ne izvajamo fizioterapevtskih ter logopedskih obravnav in vseh aktivnosti centra za krepitev zdravja, prav tako ne ultrazvočnih pregledov in preventivnih pregledov v referenčnih ambulantah. Predlagam pa, da spremljate informacije na naši spletni strani, saj bomo z vsemi aktivnostmi začeli, čim bomo lahko. Država nas je pozvala, da sodelujemo tudi pri odvzemu brisov na covid-19 v vstopnih ambulantah za odrasle in otroke v Ljubljani. Naše ekipe so na teh točkah prisotne štirikrat na mesec, vključeni pa so tudi zdravniki in medicinske sestre koncesio-narskih ambulant na območju Vrhnike. Sodelujemo tudi z Domom upokojencev Vrhnika. Razmere so pod nadzorom, saj trenutno nimamo nobenega obolelega s tem virusom. Na osebje v domu smo zelo ponosni, saj so pravi čas začeli s preventivnimi ukrepi. Če bo okužba vseeno nastala, pa imamo že pripravljene scenarije, po katerih bo osebje zdravstvenega doma pomagalo pri obravnavi takih bolnikov. Z dnem 3. 4. 2020 nas je državni koordinator za domove upokojencev pozval, da s kadrom pomagamo tudi Centru starejših Horjul - DEOS, kjer je okuženih več delavcev in stanovalcev. Od ponedeljka, 6. aprila, tako tam dela tudi medicinska sestra ZD Vrhnika. Zahvaljujem se vsem občankam in občanom, da spoštujejo sprejete vladne ukrepe. Po podatkih NIJZ imamo na območju treh občin, ki jih pokriva naš zdravstveni dom, zaenkrat zelo malo okuženih s covid-19. Upamo, da nam bo šlo vsem tako dobro še naprej. Pazite nase in ostanite zdravi! Špela Rot, dipl. m. s., pomočnica direktorja za ZN N dS Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Pogovor z ravnateljico Darjo Guzelj »Komaj čakamo, da se vrnemo, saj vsi že zelo pogrešamo šolo« Zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa so 16. marca svoja vrata zaprli vsi vzgojno-izobraževalni zavodi po Sloveniji. Pozanimali smo se, kako je ta ukrep vplival na delo v OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. Pogovarjali smo se z ravnateljico Darjo Guzelj. Kako pri vas poteka pouk na daljavo? S poukom na daljavo smo pričeli s prvim dnem zaprtja šole. Že predhodno smo učence spomnili, da vse delovne zvezke in učbenike vzamejo iz šole domov, saj večina dela izhaja iz njih. Tako imajo vsi enake možnosti. Obvestila o delu učenci prejemajo preko različnih medijev. Vsa navodila pa so zapisana na spletni strani šole, najmlajši pa so obveščeni tudi preko elektronske pošte staršev. Mnogi učitelji so se spoprijeli tudi s podajanjem vsebine »v živo«, a se zavedamo, da nimajo vsi enake možnosti pristopa. Prav tako mnoge kontaktira-mo tudi preko telefona. Znanju dajemo še vedno pomen, vendar v ospredje postavljamo vrednote. Kako so ga sprejeli starši in učenci? Presenetljivo dobro so se vsi odzvali. Prvi teden smo iskali pravo ravnovesje obremenitve za učence in menim, da smo ga sedaj za večino našli. Seveda je težko, a je težko za vse. Podali smo anketo za učence in starše, kjer smo pridobili povratno informacijo o delu na daljavo. V večini je snovi ravno prav, nekateri so celo označili, da jo je premalo, seveda pa je zopet za druge preveč, ker je pomembna tudi disciplina, organizacija in sprotno delo. Mnogi starši so nam tudi sporočili, da so nam hvaležni za delo, ki ga v danih razmerah opravljamo in nas podpirajo. Menim, da smo stkali nevidne vezi. Prav tako pa slišimo tudi tiste, ki pravijo, da ne zmorejo. Tem skušamo pomagati na drugačen način Kaj je največja težava? Kot sem že omenila, je težava v organizaciji dela, saj mnogi učenci potrebujejo pomoč odrasle osebe. Starši neizmerno pomagajo svojim otrokom, to so predvsem najmlajši. Starejšim otrokom pa v večini zaupajo, da bodo naredili/zmogli sami, a tega ne naredijo, ker so ravno v tem starostnem obdobju ali pa resnično česa ne razumejo. Druga težava pa je v delovnem okolju, ki ga imajo/imamo trenutno vsi. Lahko ima vsak svoj računalnik in prost dostop do interneta ter še pomoč staršev, velikokrat pa si otroci delijo delovne pripomočke in prostor s starši ali pa le-ti delajo v panogah, kjer jih zdaj potrebujemo najbolj in je otrok prepuščen sam sebi. Seveda so lahko tudi drugi opravičeni ali neopravičeni vzroki za nedelo. Postavljeni smo bili čez noč v neznano situacijo, za katero menim, da jo zelo dobro obvladujemo in se bomo zagotovo iz nje tudi marsičesa naučili. Vsi skupaj pa se trudimo po svojih najboljših močeh, da pouk na daljavo poteka nemoteno. Kje so vas v pozitivnem pomenu presenetili učenci/starši ali mogoče zaposleni? Odziv vseh deležnikov za delo na daljavo je bil neizmerno dober in pozitiven. Učenci so v večini dobro odzivni, sicer jih pokličemo in še dodatno povabimo k sodelovanju, če ne gre drugače, preko staršev. Učenci so iznajdljivi, inovativni, ustvarjalni in hvaležni za povratne informacije. Prav slednje so pomembne in učitelji jih redno podajajo svojim učencem. Pripravljajo zanimiva, pestra gradiva, da jih motivirajo za delo in delajo več in dlje, kot so doslej. A tako je z vsem delom na daljavo in tega se zavedamo. Tako pravijo tudi starši, ki sedaj bolj spoznavajo učiteljsko delo. Iskrena zahvala za opravljeno delo prav njim, ki nas podpirajo, če tudi nimajo idealnih razmer za delo od doma. Zahvala gre še učencem in učiteljem, ki se trudijo, da vzdržujejo delovno vnemo. Vedno znova nas presenečajo, tako s svojimi izjemnimi pristopi in potmi do znanja. Vse, kaj učenci zmorejo in znajo, lahko pogledate na spletni strani Slomški na daljavo. Komaj čakamo, da se vrnemo, saj vsi že zelo pogrešamo šolo. Gašper Tominc Podjetje Siliko izdelalo in podarilo čistila za lokalno skupnost V dneh epidemije, ko je bilo na trgu čutiti pomanjkanje razkužila za roke, so se v podjetju Siliko, ki na Vrhniki zaposluje 270 ljudi, v Sevnici pa 360, odločili, da bodo pomagali lokalni skupnosti. Čeprav je njihova primarna dejavnost razvoj in proizvodnja tehničnih izdelkov iz elastome-rov in termoplastov, je njihov laboratorij izdelal, kot so nam zapisali, »izredno produkcijo dezinfekcijskih sredstev, namenjeno izključno pomoči v situaciji, s katero se soočamo v tem obdobju.« Tako je podjetje Si-liko podarilo razkužila Domu starejših občanov Horjul, KS Blatna Brezovica, KS Občine Vrhnika pri delitvi paketov za RK, Civilni zaščiti na Vrhniki in v Sevnici. Del čistila so v Siliku uporabili tudi za lastne namene, pa tudi sicer je podjetje sprejelo potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb: zagotovljena razkužilna sredstva, poostrena osebna higiena, sprememba v organizaciji dela podjetja - npr. delo od doma, interni sestanki potekajo preko telefona, preventivni ukrepi za obiskovalce, omejitve stikov z zunanjimi strankami, prekinitev programa vajeni-štva in drugih praks, omejitve združevanja, posebni ukrepi v skupnih prostori itn. »Aktivno spremljamo splošno dogajanje in preventivne ukrepe uvajamo v skladu s smernicami s ciljem zaščite zaposlenih v Siliku. Z namenom zaščite naših zaposlenih bo podjetje zaprlo proizvodnjo za 14 dni.« Kot pravijo v podjetju, je o vplivu pandemije na njihovo dejavnost zaenkrat še preu-ranjeno govoriti. »V primeru večjih odmikov bomo seveda morali prilagoditi svoje poslovanje.« Zapisali so še, da družba Siliko, d. o. o., aktivno dela na področju pridobivanja novih poslov z višjo dodano vrednostjo in poizkuša na tak način čim bolj blažiti prej omenjene negativne odklone. Gašper Tominc Kupci posegajo po močnejših pijačah Žganjekuha Kržič z do 80 % manjšim prometom Zaradi epidemije z virusom covid-19 se je slovensko gospodarstvo znašlo v stiski. Nekatere firme in espeji so zaprli svoja vrata, drugi delujejo ob upoštevanju zdravstvenih priporočil še naprej, tretji pa delujejo v okrnjeni obliki. Med slednje sodi tudi Žganjekuha Kržič z Vrhnike, ki ji je zaradi zaprtja gostinskih obratov promet upadel za več kot tri četrtine. Martin Kržič prvi, da vsi ukrepi negativno vplivajo na prodajo v njihovem podjetju, saj so velik del poslovnih partnerjev prav gostinski lokali in restavracije, ki so morali zapreti svoja vrata. »Skrbi nas tudi prihajajoča turistična sezona, saj poleti precej prometa ustvarimo s prodajo manjših darilnih stekleničk v trgovinah s spominki.« Da bi preživeli krizno obdobje, so pospešili prodajo izdelkov na domačem naslovu, kjer pa so opazili, da kupci več posegajo po močnejših pijačah, kot so brinjevec, vi-ljamovka in sadno žganje, manj pa prodajo likerjev. »Marca smo imeli precej povpraševanja po močnejšem alkoholu, Žganjekuha Kržič: »V mesecih, ko so zaprti gostinski lokali, pa ocenjujemo, da bo promet manjši za do 80 %.« zato smo kupcem ponudili 70 % alkohol, ki se lahko uporablja kot razkužilo. Posledice ukrepov na letni promet težko ocenimo, saj je le-ta odvisen od trajanja trenutnih ukrepov. V mesecih, ko so zaprti gostinski lokali, pa ocenjujemo, da bo promet manjši za do 80 %. Zaradi prepovedi prehajanja občinskih meja in velikega padca prodaje smo se odločili, da začnemo z dostavo na dom in na ta način poskušamo pridobiti dodatne zadovoljne kupce.« Pri Kržičevih se poleti po navadi udeležujejo raznih festivalov in sejmov, ki pa bodo po vsej verjetnosti odpovedani. »Letos smo na teh dogodkih želeli predstaviti naš nov produkt, vendar pa glede na dane razmere to najverjetneje ne bo mogoče. Vseeno pa bomo pred poletjem svojim kupcem ponudili nov gin. Kakšnega okusa bo, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Konec lanskega leta smo se prijavili na natečaj Odlično je! Vrhniško je!, kjer bodo s certifikatom nagrajeni proizvajalci kakovostnih in zdravih živil. Obetamo si, da bomo prejeli dobro oceno prijavljenih žganj in tako na lokalni trg vstopili z roko v roki z drugimi vrhniškimi pridelovalci kakovostnih živil. Upamo, da se bo natečaja udeležilo čim več okoliških podjetij, saj je v teh težkih časih pomembno, da si med seboj pomagamo in podpremo lokalne pridelovalce.« Kot je še dejal naš sogovornik, si - tako kot verjetno vsi mi -želi, da bi se izredne razmere v državi čim prej končale in s čim manjšimi zdravstvenimi in gospodarskimi posledicami. Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šivanje zaščitnih mask v enoti Depo Zaradi pandemije COVID-19 smo se odločili, da se bomo v preventivi pred to boleznijo in boju proti njej pridružili tudi v enoti Depo in nabor naših izdelkov razširili z zaščitnimi maskami. Pripravili smo dva različna modela (bombažnega in iz blaga za zračne blazine), ki sta se izkazala kot zelo primerna. Oba vzorca smo poslali na testiranje v dve zdravstveni instituciji (v Ljubljano in Maribor). Razveselil nas je njihov odgovor, da sta vzorca, torej maski iz obeh materialov, primerna za splošno uporabo. Trenutno smo v fazi testiranja/dogovora za pridobitev certifikata pri znanem slovenskem podjetju Lotrič Meroslovje. Pri šivanju sodeluje celotna ekipa, ki je z inovativnimi načini in z veliko dobre volje ter pozitivne energije začela prati blago ter krojiti in šivati zaščitne maske. Zaščitne maske iz blaga za zračne blazine lahko peremo na 60 stopinjah, zato so še toliko primernejše za uporabo. Naši marljivi uslužbenki jih v Depoju v enem tednu lahko sešijeta do 200. Prvi teden smo najprej poskrbeli za sodelavce, za fante, ki so ves čas na delovnem mestu in skrbijo, da so vaši zabojniki izpraznjeni po urniku. Potem smo maske podarili tudi Civilni zaščiti občin Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika. Pri šivanju mask smo sledili svojemu poslanstvu, da vedno uporabimo kakovostne in preizkušene materiale, ki jih imamo na zalogi. Nabaviti smo morali le elastiko in žico. Vsekakor bodo maske še dolgo spomin na čas, ko smo jih izdelovali, prali, o njih govorili, si jih nadeli in si želeli, da jih ne bi potrebovali. Morda pa jih bomo še potrebovali. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. Google beleži na Vrhniki 88 % manj obiska gostiln, muzejev, parkov, knjižnic ... Ameriški internetni gigant Google je objavil poročilo o gibanju uporabnikov za 131 držav, kjer so razvidni trendi povečanega ali zmanjšanega obiska javnih ali zasebnih površin. »Upamo, da bodo ta poročila pomagala pri odločitvah o upravljanju pandemije co-vid-19,« so zapisali v Googlo-vem zdravstvenem oddelku. Sistem meri podobno, kot se spremljajo prometni zamaški, hkrati naj bi bila zagotovljena tudi anonimnost nosilcev podatkov. Izsledki sprememb gibanja so na voljo tudi za Vrhniko od 16. februarja do 29. marca. Ker gre za manjše mesto, baza podatkov ne zadošča za vse prikaze, so za- pisali na Googlu, kljub temu pa so objavili tri primerjalne grafe. Kar 88 % manj je obiska gostinskih obratov, parkov, muzejev, knjižnic, kina ... Trgovine beležijo 42 % manj obiska, 50 % je manj selitev na delo. Na splošno so številke podobne slovenskemu povprečju, le pri obisku trgovin, lekarn in tržnic je na nacionalni ravni odstotek večji, 92 %. GT Na Vrhniki ponovno smrdi Prebivalci Zlatice in Vrtnarije so v začetku aprila, ko so se začela večja temperaturna nihanja, ponovno zaznali neprijeten vonj, ki so mu bili priča že v preteklosti. Poleg tega so opazili tudi močno onesnaženje Podlipščice, ki teče mimo ene od kompostarn. Glede na odgovore potencialnih povzročiteljev neprijetnega vonja bi težko ugotovili, od kje smrdi, a prebivalci Vrtnarije in Zlatice bi po ukinitvi ene od kompostarn verjetno pokazali na še edino preostalo. A pojdimo po vrsti. Na nas se je sredi aprila obrnil bralka iz Vrtnarije, češ da zadnje dni, zgodaj zjutraj in ponoči, v tamkajšnjem koncu Vrhnike vlada neznosen smrad. Čeprav je več občanov podalo prijavo okoljski inšpekciji, menijo, da le-ta ne ukrepa. Zato smo se obrnili na Ministrstvo za okolje oziroma okoljski inšpektorat, kjer so nam pojasnili, da »... prijavitelj od inšpektorja ne more zahtevati, da začne inšpekcijski postopek, ima pa pravico, da ga inšpektor obvesti o svojih ukrepih, vendar mora to zahtevo navesti v prijavi.« Takšne rumeno-rjavepene se na Podlipčicipojavljajo vsako pomlad, tudi gorvodno od kompostarne. Prijavitelj tako po zakonu nima položaja stranke v postopku. Inšpekcijski organ odloča po svojih merilih Kot so pojasnili na okolj-skem ministrstvu, niso vezani na navedbe v vlogi, ampak se odločajo samostojno, zato predlagatelj nima pravice zahtevati odločbe o izdaji. »Kdaj bo prijava obravnavana ni odvisno le od datuma pripada in števila neobravnavanih prijav, ampak od kriterijev, ki jih določata gradbeni zakon in Kriteriji za določanje prioritet IRSOP 2020.Tako zastavljena metodologija naj bi bistveno zmanjšala vplive zunanjih dejavnikov in pritiskov javnosti na obravnavo prijav in inšpekcijske postopke.« Ni meril za smrad Če občani že ne morejo »izsiliti« inšpekcijskega pregleda, pa bo verjetno zanimivo tudi naslednje dejstvo: v Sloveniji ni sprejetega splošnega predpisa, ki bi urejal smrad oziroma neprijetne vonjave v okolju in določal prepovedi, omejitve in ukrepe v povezavi s prepre- čevanjem in zmanjševanjem neprijetnih vonjav. »Inšpekcija v primeru pojava teh vonjav v okolju nima podlage za ukrepanje,« so zapisali iz Ministrstva za okolje RS. Dejstvo je, da smrad škoduje Nekateri menijo, da država namerno ne sprejme zakonodaje, ki bi prepoznala neprijeten vonj za škodljivega. Večkrat je bilo neuradno izrečeno, da gre za lobije, predvsem kmetijskega. Toda dejstvo je, da je smrad škodljiv, o čemer se strinjajo tudi na Nacional- nem inštitutu za javno zdravje. Samo Belavič Pučnik, NIJZ: »Smrad v bivalnem okolju ni dopusten, saj ima lahko negativne vplive na zdravje, tako akutne kot kronične, občutljivost pa je individualna. . Nekatere komponente smradu lahko dražijo dihalne poti, povzročajo celo astmatični napad ter poslabšajo nekatere bolezni dihal. Smrad je tudi pomemben dejavnik nastanka stresa. Smrad lahko povzroča motnje koncentracije, nemir, motnje spanja. Lahko trdimo, da smrad manjša kakovost življenja, povzroča slabo počutje in ima lahko negativne vplive na zdravje.« Od kje pa sploh smrdi? Po navadi se kot potencialne krivce omenja: Sauberma-cherjeva kompostarna v Sinji Gorici, poslovna enota kompostarne Rosa na Stari Vrhniki in čistilna naprava vrhniškega komunalnega podjetja. Peter Gabrovšek iz vrhniškega Sa-ubermacherja je sporočil, da so konec februarja končali s predelavo bioloških odpadkov. »Na kompostarni CRO Vrhnika smo prenehali s sprejemanjem bioloških odpadkov 26. novembra 2019. Do 1. marca 2020 smo tudi v celoti končali s proizvodnjo predelave bio-odpadkov. Na naši lokaciji tako v zadnjem času nismo izvajali nobene dejavnosti, ki bi lahko povzročala smrad.« V Komunalnem podjetju Vrhnika so nam odpisali, da na njihovi čistilni napravi niso zaznali nobenih posebnosti pri obratovanju. »Na čistilni napravi je vsak dan prisoten vzdrževalec. Naprava obratuje 24 ur na dan po enakem režimu, zato tudi ni mogoče, da bi vonj izhajal ob določenih urah.« Povprašali smo še na kompostarno Rosa, kjer je Matjaž Rus odgovoril, da tudi sam ob prihodu v službo, na vrhniškem izvozu, že nekaj časa zaznava neobičajen vonj. »Takoj smo opravili notranjo kontrolo delovanja biofiltra, kjer pa ni bilo zaznati » N dS Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a » pomanjkljivostih Ker že toliko let dobivamo pavšalne ugotovitve glede izvora neprijetnega vonja, nas tudi tokrat zanima kakšna je strokovna podlaga, da so kompostarne odgovorne za to?« Z aplikacijo do izvora smradu Prebivalci z Vrtnarije in Zlatice se najbolj bojijo vročih poletnih dni, ko stanovanja v blokih postanejo pregreta, oken pa si zaradi smradu ne upajo odpreti. Nedvomno ima smrad podlago v nedorečeni zakonodaji, ko ga, kot smo ugotovili, uradno sploh ni mogoče dokazati ali pa vsaj ne njegovo intenzivnost. Bi lahko izvor smradu, ki mora biti tehnično dokazljiv, pokazala nova aplikacija, ki jo pripravljajo na občini? Zupan Daniel Cukjati je dejal, da bodo občani z njeno pomočjo lahko preprosto prijavili smrad. »Aplikacija bo s prijavo smradu avtomatsko določila lokacijo prijavitelja oziroma neprijetnih vonjav. Aplikacija bo prijavitelja tudi povprašala po oceni intenzivnosti smradu. Načrtujemo, da bo ta prijava preko aplikacije tudi avtomatsko romala v knjigo pritožb inšpektorata.« Ker bo aplikacija povezana z meteorološkimi postajami, naj bi podatki kazali na smer izvora smradu. Še vedno pa sankcij ne bo, če ne bo urejena področna zakonodaja ... »Računamo pa tudi, da bomo v reševanje problematike vključili izkušeno odvetniško družbo. Ne pravim, da se nadejam uspehov čez noč, ker je to kadrovsko in finančno nemogoče, nenazadnje se na tem področju zadnjih deset let ali več ni skoraj nič naredilo, a ne bom popustil,« je še povedal župan. Prebivalci za več sankcij kršiteljev Prebivalci Vrtnarije in Zlatice na Vrhniki od pristojnih okoljskih institucij pričakujejo, da bodo po desetletju odlašanja končno pripravili uredbo o smradu, ki bi celovito uredila to problematiko. »Na smernice dobre prakse in na odgovorno ravnanje obratov za ravnanje z odpadki pač ne moremo računati, zato je edina rešitev jasna regulativa in posledično možnost odločnega sankcioniranja kršiteljev. Da je problematika smradu na Vrhniki velika težava, izkazuje tudi povzetek večmesečnega anketiranja med Vrhničani, ki je bila izvajano s strani Veterinarske fakultete ter ostalih sodelujočih strokovnih institucij v letu 2018. Rezultati kažejo, da je izmed oddanih vprašalnikov na Vrhniki bilo na 31,9 % vprašalnikih označen močen vonj, na 28,5 % Zadnje čase prebivalci Zlatice in Vrtnarije v svoji okolici znova zaznavajo neprijetne vonjave. Občanka je fotografirala črno brozgo, ki teče v jarku blizu kompostarne Rosa. zelo močen vonj, na 26,3 % pa izredno močne vonj. Vnosov, ki so označevali šibek in zmeren vonj je bil skupaj 13,3 % Prav tako pa je po navedbah medijev inšpekcija za okolje v letu 2018 in 2019 prejela kar 170 prijav zaradi smradu na Vrhniki. Bolj odločne korake na poti večletnega razreševanja problematike smradu pa pričakujemo tudi od nove občinske uprave, ki je v primeru Kemisa z vsemi pravnimi sredstvi stopila v bran ljudi, okolja in zdravja,« so zapisali v izjavi za javnost. Se bo le premaknilo? Kot so zapisali z okoljskega ministrstva, bo inšpekcija zaradi problematike z neprijetnimi vonji pri inšpekcijskem zavezancu Roks recikliranje na lokaciji kompostarna Rosa tudi v letu 2020 opravila redne inšpekcijske preglede glede na načrt dela in tudi izredne nenapovedane inšpekcijske preglede, kjer nadzor glede »prekomernega« smradu pri zavezancih na vrhniškem območju lahko opravljajo v okviru določil v izdanih Oko-ljevarstvenih dovoljenjih. Ministrstvo za okolje še pojasnjuje, da namerava letos etu pripraviti spremembe v predpisih, ki bodo dopolnile obstoječo normativno ureditev emisij vonja na način, da »... bomo za emisije vonja predpisali tudi mejne vrednosti na izpustih iz naprav ter metodologija vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev.« Po sprejetju omenjenih dopolnitev bo mogoče v okviru inšpekcijskega pregleda izvesti tudi kontrolne meritve. Inšpekcija je v lanskem letu (2019) prejela preko 30 prijav (gre za prijave istih prijaviteljev), ki so se nanašali na smrad, letos pa tri. Kot so sporočili z okoljske-ga ministrstva, so bili v obeh kompostarnah na Vrhniki v letu 2018 in 2019 opravljeni redni inšpekcijski pregledi in več nenapovedanih. »Nepravilnosti v času inšpekcijskih nadzorov niso bile ugotovljene.« Podlipščica ponovno umazana Ko smo se na dolgo razpisali o smradu v vzhodnem delu Vrhnike, pa ne moremo mimo dejstva, da so krajani opazili ponovno zelo onesnaženo Podlipščico. O tem smo že nekajkrat poročali v časopisu, nazadnje pred enim letom. V vodotoku se je pojavila sluz, na gladini plavajo pene, občanka je celo zaznala in fotografirala, kako se jarek, poln črne brozge, pri kompostarni Rosa izteka v enega od dotokov Podlipščice. »Kompostarna Rosa nikoli ni imela in nima vpliva na Pod-lipčico, kar je že večkrat ugotovila pristojna inšpekcija,« je v odgovor zapisal Matjaž Rus iz kompostarne Rosa. Dan pozneje je njihov obrat nenapovedano obiskala inšpekcija. Kot so zapisali na okoljskem ministrstvu je bila pregledana » .celotna zunanja okolica navedene naprave (kompostarna Rosa) in možne točke, kjer bi lahko prišlo do iztoka onesnaženih vod v potok Podlipščica.« Ugotovljeno je bilo, da ni bilo videnega nobenega iztoka odpadnih izcednih vod v okolico. V času inšpekcijskega pregleda so bili vsi kanali popolnoma suhi. Kanal, ki je kazal na črno obarvanost, je bil v bližini lesene ograje, kjer ima kompostar-na lahko v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem skladiščen nepresejan kompost, ki mora biti pokrit z neprepustno ponjavo. »Inšpekcija za okolje dopušča možnost, da je kompost odkrit, da v času padavin lahko pride do spiranja komposta v navedeni kanal, ki je bil obarvan črno.« Inšpekcija je v nadaljevanju postopka zavezancu izrekla inšpekcijski ukrep in prekrškovni postopek. Naj omenimo, da je inšpekcija lani marca (4. 3. 2019) že obiskala kompostarno Roso zavoljo onesnaženja Podlipšči-ce. Ugotovljeno je bilo, da so odtočni jaški (cevi) v bližini kompostarne suhi in da ne gre za njene jaške, marveč izhajajo iz časa vrhniške usnjarne, ki je imela na tamkajšnjem območju svoj obrat. Je pa bila na samem iztoku jaška v vodotok opazna sled rjave vode, ki je bila po mnenju inšpekcije posledica kupa gnoja na travniku. Tudi sicer je mogoče gorvodno od kompostarne na Podlipščici opaziti rjavo-bele pene. Odpadne izcedne vode kompostarne Rosa odtekajo in se zbirajo v bazenu s prostornino 60 m3. Izcedno vodo deloma uporabljajo za vlaženje v procesu kompostiranja, višek pa predajo pooblaščenemu izvajalcu za ravnanje z odpadki. Kot ugotavlja inšpekcija, ima zavezanec pridobljene evidenčne liste odvoza odpadne vode. Gašper Tominc N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lions klub Vrhnika praznuje uspeh Na pobudo kluba smo domovom za oskrbo starejših razdelil 4800 mask: 2700 DSO Vrhnika, 1600 DSO Horjul in 500 DSO Šmarje pri Jelšah. Dvajset let delovanja kluba je naš poseben praznik na področju dobrodelnosti. Zdajšnja realnost in z njo krutost sta nas pripeljali v družbene razmere, kjer iščemo smoter in bistvo naše humanitarne organizacije, kjer z vso odgovornostjo aktivno uresničujemo načela in po- slanstvo organizacije, ki ji pripadamo, in to je mednarodno lionistično gibanje, ki deluje v duhu prijateljstva, solidarnosti in medsebojnega razumevanja. Za naš uspeh in delovanje smo prejeli nagrado vsi člani ob 20-obletnici delovanja. To je visoko priznanje odličnosti kluba Club Exellence Award, ki ga je podelila guvernerka Lions klub Slovenije Nadja Pahor Bizjak. Posebno nagrado sta prejela tudi naša dolgoletna in aktivna člana Primož Rus in Ronko Gostiša. To je priznanje guver-nerke za dolgoletno in uspešno delovanje in za neprecenljive aktivnosti v Lions klubu Vrhnika in v znamenje priznanja k prispevku uresničevanja ciljev, načel, vizije in poslanstva Lions Club International. V lokalnem, regijskem območju je klub v 20 letih nudil pomoč posameznikov, društvom, družinam, šolam in širšemu okolju, kot so: slepi in slabovidni (postavili smo javni kip za slepe), pomagamo tudi pri naravnih katastrofah (poplave in požari). V 20 letih je Lions klub Vrhnika prispeval več kot 250 tisoč evrov dobrodelnih sredstev in v vrednosti več kot 35 tisoč evrov z doni-ranjem viškov hrane preko Območnega združenja Rdečega križa Vrhnika. Področja dobrodelnosti: socialno ogrožene družine, naravne katastrofe doma in po svetu, bolnišnice za nakup opreme, pomoč slepim, slabovidnim in invalidom, glasbena šola in osnovne šole v Občini Vrhnika, darila otrokom, gasilska društva v Občini Vrhnika, preventivna vzgoja v cestnem prometu, Večgeneracijski center Vrhnika DPM Moste - Polje, pomoč otrokom migrantov in podpora sorodnim društvom s področja dobrodelnosti. Ljubezen in darovanje so za vse nas primarni vzgibi za dobrodelnost in so temelj naše moralne zavesti, s katero povzdigujemo humanost družbe, ki jo današnji svet in družba potrebujeta. Za naše človekoljubne namene je naše delo potrebno in pomembno, naša moralna zavest je visoka in naša vest čista. V teh časih, v teh hipnih dneh vsem ljudem želimo veliko poguma, solidarnosti, hvaležnosti in dobre volje ter seveda zdravja. Bodimo skrbni in poskrbimo za svoje bližnje v svoji okolici tako, da ne ogrožamo lastnega ali njihovega zdravja. Dosledno spoštujte ukrepe za zajezitev širjenja virusa. Mora nam uspeti. Vsi smo pomembni in vsak izmed nas. Različnost nas bogati. »POMAGAMO.« Lions klub Vrhnika B. M. Pred Našim časopisom je širil novice Glas Vrhnike V dneh epidemije, ko je svoja vrata med drugim zaprla tudi vrhniška Cankarjeva knjižnica, je le-ta za svoje bralce pripravila nekaj »poslastic« na svoji spletni strani ckv.si. Med drugim je objavila tudi vse številke štirinajstdnevnika Glas Vrhnika, ki je izhajal pred sedmimi desetletji kot nadgradnja tovarniškega glasila Usnjar. Naš časopis je začel izhajati maja 1973, torej bo čez tri leta praznoval pol stoletja izhajanja. Čeprav se nam dandanes zdi samoumevno, da ga vsak konec meseca prejmemo v poštne nabiralnike, pa to ni bil edini časopis, ki je pred desetletji izhajal na vrhniškem koncu. Vrhnika je od novembra 1951 pa do poletja 1952 imela lasten štirinajstdnevnik, ki ga je založil in izdelal Klub ljudske univerze Vrhnika. Gre za tedanje društvo, ustanovljeno 21. novembra 1951 v mali dvorani Cankarjevega doma z namenom - kot so zapisali - poglobljenega »... obdelovanja vseh tistih problemov, ki zadevajo razmere kraja in okolice na vseh področjih družbenih dejavnosti.« V svoji agendi delovanja so še zapisali, da se bodo trudili za kakovostna predavanja javnosti, po potrebi tudi za jezikovne tečaje, ena od njihovih dejavnosti pa bo tudi izdajanje novega časopisa Glas Vrhnike. Po vsej verjetnosti je smela odločitev za tako ambiciozen projekt rasla že davno prej, kajti prvi izvod štirinajstdnevnika je izšel komaj osem dni po ustanovitvi omenjenega kluba. Pravzaprav je mogoče iz uvodnika prve številke razbrati, da so si bralci tovarniškega glasila Usnjar, ki ga je 7. julija 1951 začela izdajati Industrija usnja Vrhnika, zaželeli več - ». da v glasilu ne bi objavljali samo tovarniško problematiko, ampak vsesplošne članke.« Tako je Usnjar po komaj petih mesecih izhajanja dobil svojega večjega brata Glas Vrhnike, ki je prvič izšel na dan republike, 29. novembra 1951. Urednik je bil Smiljan Volčič, ki ga dobro desetletje pozneje srečamo pri glasilu občine Ljubljana - Šiška Javna tribuna. Glas Vrhnike je izhajal vsako drugo soboto, kupiti ga je bilo mogoče v Šušteršičevi trafiki, na Drenovem Griču v gostilni Stara šranga in v Podlipi v Gstilni Jurca. Mogoče ga je bilo tudi naročiti. Uredništvo je imelo svoje prostore v stavbi IUV v prvem nadstropju, pisarna 16. O čem je pisal Glas Vrhnike? Veliko je bilo razmišljanja in teoretiziranja o smernicah no-vonastale države in družbene ureditve. Pozoren bralec bo med članki našel tudi drobce novic o lokalnih projektih. Tako so pisali o nuji gradnje zdravstvenega doma, saj so potovanja v Ljubljano (zaradi razširjene tuberkuloze) draga in zamudna. Pisali so tudi o udarniški gradnji ceste z Vrhnike proti Logatcu, pa o tem, da je bil spomladi 1952 zgrajen bazen, s kakršnim se lahko meri le malokatera občina v okolici. Veliko prostora je zavzel tudi prepir med novoustanovljenima društvoma, Telovadnim društvom Partizan in Športnim društvom Ivan Cankar. Časopis je izhajal v črno beli različici, le prva številka je imela rdeče oranžni barvni naslov časopisa. Obsegal je šest do osem strani, približno enakega formata kot je zdaj Naš časopis. Stal je 10 dinarjev, kar bi, sodeč na podlagi pretvornikov vrednosti denarja, ki jih je mogoče dobiti na spletu, pomenilo v zdajšnjem denarju okoli 30 centov. V letu 1951 so izšle tri številke, v letu 1952 pa še 13. Zadnja je izšla 19. julija 1952. Kot je bilo zapisano v uvodniku: ». Pravega tesnega sodelovanja občanov ni bilo opaziti, kakor tudi ne pravilnega odnosa množičnih organizacij, ki so časopis tretirali bolj kot osebno stvar nekaterih kakor pa potrebo nas vseh.« Zalostilo jih je tudi, da Partija časopisa ni vzela za svojega, pestilo jih je pomanjkanje dopisnikov s terena. Ambiciozen projekt se je po slabem letu poslovil. Poslej je izhajalo samo še tovarniško glasilo Usnjar. Vse izvode Glas Vrhnike si lahko ogledate in preberete na spletni strani www.ckv.si Gašper Tominc N 05 Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] Nagrobni spomenik Kunstljevih V zahodni del obzidja vrhniškega pokopališča je vpet nagrobni spomenik vrhniške rodbine Kunstelj, ki z belino kamna in odlično kiparsko izvedbo osrednjega dela, skupine vstalega Kristusa z dvem angeloma, takoj pritegne pogled mimoidočega. Bogati vrhniški trgovec Josip (Jožef) Kunstelj (Kun-stel; 1859-1936) se je leta 1885 poročil z domačinko Frančiško (Franjo) Dolenc (1862-1949). Njun prvorojenec Jožef (Jo-ško;1893-1914) je padel kot enoletni prostovoljec med 1. svetovno vojno v Karpatih (Galicija), sin Vinko (rojen 1898) pa med 2. svetovno vojno v Srbiji. Josip je bogastvo pridobil na več načinov, predvsem je trgoval z lesom z Italijo, široko razpredeno trgovsko mrežo je imel v Trstu. Leta 1911 je dal v središču Vrhnike tik ob Tržaški cesti na mestu starejše hiše zgraditi dvonadstropno meščansko vilo, načrt je pripravil ljubljanski stavbni mojster Filip Supan-čič (1850-1928), ki je mdr. sodeloval pri gradnji železnice na Slovenskem, tudi na vrhniški progi (1898-1899), ki jo je gradilo podjetje Knez & Supančič. Kunstljev sin Vinko je bil (po podatku Gozdarskega vestnika 1968) lastnik kar 570 hektarov gozdov v šestih političnih okrajih Slovenije, ki pa so leta 1945 postali splošno ljudsko premoženje. O srednji del nagrobnega spomenika je zasnovan v obliki oltarja, ujetega v kamnit pravokoten okvir: sestavljen je iz trapezaste menze z napisom NAŠA SREČA/ NAŠA BOLEST na sprednji strani, nastavek nosi par stebričev s po tremi prstani pod čašastim ka-pitelom, povezuje ju profilirana preklada z napisom iz pozlačenih črk KUNSTELJEVI. Gladko ozadje niše je iz črnega kamna in tvori učinkovito ozadje figuralni skupini Kristusovega vstajenja z angeloma iz belega kamna. Vstali Kristus z desnico blagoslavlja, z levico drži križ, ob njegovih nogah klečeča angela pridržujeta pokrov groba. Figuralna skupina je do popolnosti izglajena. Pred tem »oltarnim« delom je na tleh pokrov grobnice, celotni pravokotni grobni plato je ograjen z nizkimi kamnitimi slopi. Celoto spomenika sta izvršila kamnoseški mojster Franjo Kunovar ml. in akademski kipar Boris Kalin, ki sta se oba na spomenik tudi podpisala. Signatura kiparja je na podstavku figuralne skupine: B. KALIN, kamnosek se je podpisal na podstavku ene od dveh vaz, postavljenih na plato: F. KUNOVAR, LJUBLJANA. Še danes delujoče kamnoseško podjetje, katerega tradicija z ustanoviteljem Franjem Ku-novarjem st. sega na začetek 20. stoletja, je skozi desetletja uspešno delovalo ob sodelovanju s priznanimi kiparji in arhitekti. Delavnica je bila in je na To-mačevski cesti v neposredni bližini ljubljanskega pokopališča Sv. Križa, današnjih Žal. Sin Franjo ml. (1904-1985) je moči združil s kiparjem Borisom Kalinom. Takole se je tvrdka predstavila v Ilustriranem Slovencu dne 1. 7. 1928: »Podjetje je sposobno za izvršitev največjih del, zlasti spomenikov vojnim žrtvam kompletnih grobnic, ograj, figur (štatev), reliefov (plastik), ornamentov itd. Ker mu zaradi preobilnega dela ni bilo mogoče razstaviti na letošnjem velesejmu, zato opozarjamo javnost, da ima na skladišču večjo zalogo spomenikov najnovejših oblik, kakor tudi večjo izbiro skic lastnih kompozicij. Dela izvršuje najsolidneje in točno (tudi po tujih načrtih) [...].« Uspešnost podjetja nekaterim ni bila povšeči, kar se da razbrati iz objave lažne novice v časopisu Jutro, in sicer, da je Franjo ml. umrl. Nanjo se je le-ta 7. julija 1928 odzval z nekoliko ironično izjavo v časopisu Slovenec: »Ker je včerajšnje Jutro objavilo novico, da sem se na treningu za mo-torske dirke smrtno ponesrečil, izjavljam tem potom da sem zdrav in je brez pomena hoditi me kropit in iskat po bolnicah. Toliko v vednost. Franjo Ku-novar ml., kamnosek, Sv. Križ - Ljubljana«. Spomenik Kunstljevih na vrhniškem pokopališču torej spada v čas, ko je kipar Boris Kalin delal v Kunovarjevem podjetju, natančneje verjetno iz časa okoli smrti (1936) »patriarha« Kunstljeve rodbine, Josipa. Levo na plošči od »oltarnega« nastavka so zapisana imena umrlih članov ožje družine Kunstelj: JOSIP * 6. 3. 1859. t 29. 5. 1936. JOŠKO, PADEL V KARPATIH *14. 2. 1893. t 21. 11. 1914. VINKO PADEL V SRBIJI *20. 1. 1898 t 14. 4. 1941. FRANJA * 25. 9. 1862. t 16. 1. 1949. Osrednji del spomenika Kunstljevih (foto: S. K.) Boris Kalin in Franjo Kunovar ml. (vir: Ilustrirani Slovenec, 5, 8. 9.1929, str. 288) Nagrobni spomenik Kunstljevih, pokopališče na Vrhniki (foto: S. K.) SEAN-PETER * 20. 11. 1971 t 16. 5. 2001 JURIJ, * 24. 4. 1816. t 12. 4. 1899. MARIJA, * 4. 8. 1829. t 9. 10. 1910. Na desni strani sta zapisani imeni Franjinih staršev: MATIJA DOLENC, * 19. 2. 1821. t 12. 8. 1899. MARIJA DOLENC, * 13. 6. 1825. t 24. 7. 1897. Boris Kalin se je rodil leta 1905 v Solkanu in umrl 1975 v Ljubljani. Študiral je na Tehnični srednji šoli v Ljubljani in se je s kiparstvom srečal že tam, pri profesorju kiparju Alojzu Repiču. Študij je v letih 1924-1929 nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, zlasti je nanj vplival profesor Frano Kršinic, ob koncu šolanja je bil za kratek čas tudi pri Ivanu Meštrovicu, izpopolnjeval se je v Franciji in Italiji. Izoblikoval je lasten, z realizmom zaznamovan slog, ustvarjal je predvsem v marmorju in bronu. Življenje med obema svetovnima vojnama je bilo zaradi pomanjkanja naročil za umetnike še posebej težko, tako da se je Kalin zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar v Ljubljani, kjer so množično izdelovali nagrobne spomenike za ljubljanske Žale in seveda širše; tam je ostal do konca vojne. Verziral se je v klesanju nagrobne plastike, nabožnih skulptur, posebno žalujočih figur in poduhovljenih angelov. Prvo samostojno razstavo je pripravil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani leta 1938; tedaj je pokazal dva metra visokega Splavarja, ki stoji danes ob Blejskem jezeru (kopija v Celju). Naslednje leto je zmagal na natečaju za konjeniški spomenik v Mariboru (spomenik kralju Aleksandru; skupaj z arh. Jaroslavom Černigojem), dela na njem pa je preprečila 2. svetovna vojna. Od konca vojne pa do upokojitve leta 1970 je bil prvi redni profesor kiparstva na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Mojstrski so njegovi doprsni portreti, npr. Rajko Nahtigal (1939), Fran Ramovš (1940), portretno poprsje Primoža Trubarja v Celju (1950) itd. Po vojni je bil zaželen avtor številnih spomenikov NOB (npr. spomenik talcem v Gramozni jami v Ljubljani, 1947; grobnica herojev v Ljubljani, 1949-1952; Talca v Kamniku, 1946, in v Begunjah, 1951), pri katerih so večkrat sodelovali arhitekti, pri spomeniku z grobnico padlim v NOB na Vrhniki na Drči nad Močilni-kom na primer arh. Boris Kobe; Kalinov je monumentalen kip partizana na straži, za katerega je prejel Prešernovo nagrado (1950). Kipar je bil tudi Borisov mlajši brat Zdenko Kalin (1911-1990). Simona Kermavnar N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Vrhniki smo bogatejši za nov vrtni center - Anin vrt Sole Libero % ** 0 * ANIN VRT PESTRA IZBIRA SADIK O ^«^031 740 745 J Prikupna in na Vrhniki priljubljena Anamarija Majcen vam bo v rastlinjaku za Petrolovo črpalko z vso svojo srčnostjo in znanjem postregla s kakovostnimi sadikami zelenjave za vaše vrtove. Sadike bodo lokalnega slovenskega izvora, večji del ekoloških sadik pa bo od vaše znane ekokmetije Švigelj. Če boste pri zasaditvi potrebo- vali kakšen nasvet, vam bo po dogovoru z veseljem svetovala Veronika Švigelj. Vsak mesec se bo dogajalo kaj zanimivega -obiskali nas bosta tudi priznani svetovalki in strokovnjakinji na svojem področju Jerneja Jo-šar in Miša Pušenjak ter nam v Aninem vrtu pomagali in svetovali. Prve obiskovalce čakajo darilca. Vhod v Anin vrt je z makadamskega parkirišča. Posebna in iskrena zahvala velja Občini Vrhnika za oddajo prostora. Prevzem nevarnih odpadkov v Kemisu V Sloveniji nastane na leto od 100.000 do 150.000 ton nevarnih odpadkov. V Kemisu v povprečju prevzamemo okoli 20 odstotkov na trgu razpoložljive količine. Eksplozivov in radioaktivnih odpadkov ne sprejemamo. Nevarne lastnosti sprejetih odpadkov so predvsem vne-tljivost, dražilnost, strupenost, rakotvornost in nevarnost za okolje, zato jih moramo odgovorno in trajno odstraniti. Od tega, katero nevarno lastnost odpadek vsebuje, je odvisno: vrsta embalaže, način prevoza, skladiščenja in obdelave odpadka pred odvozom na odstranitev. Kemis od svojih strank zahteva ključne podatke o vrsti in lastnostih odpadka ter vzorec. Posredovani podatki ter rezultati analize so osnova za izdelavo ponudbe za prevzem odpadka. O terminih dovozov in koli- čini odpadkov se s strankami dogovorimo vnaprej. Ob dovozu v Kemis preverimo vse zahtevane spremne dokumente. Vsak dovoz odpadkov pred prevzemom usmerimo na mostno tehtnico, ki ima tudi por-talni monitor, s katerim preverimo, ali ima pošiljka povišano radioaktivnost. Sledi fizičen pregled pošiljke, kor preverimo ustreznost embalaže, označenost in ali je vsebina enaka najavljeni. Vsako embalažno enoto opremimo s sprejemno številko in opravimo vzorčenje za interno kontrolo. Analize vzorcev opravljamo v lastnem laboratoriju, ki smo ga predstavili v prejšnji številki Našega časopisa. Če je pošiljka skladna z dogovorjenim, jo prevzamemo in uskladiščimo na vnaprej določeno lokacijo skladišča. Lokacije se med seboj razlikujejo po stopnji zaščite in načinu skladiščenja glede na lastnosti odpadka. Tekoče odpadke, kot so topila, olja, emulzije, reakcijske vode, skladiščimo v nerjavnih skladiščnih cisternah ali pa so embalirani v ustrezni embalaži in shranjeni v namenskih boksih. Trdne odpadke skladiščimo na paletah v namenskih boksih in v razsutem stanju v namenskih kovinskih kontejnerjih. Odpadki ostanejo na lokaciji skladišča do sprejema v določen postopek obdelave, ki ga zahteva končni predelovalec oziroma odstranjevalec odpadkov. Ti postopki bodo opisani v eni od naslednjih številk Našega časopisa. Del odpadkov odvažamo na odstranitev ali predelavo neposredno z lokacije povzročitelja, ki je naša stranka. V takem primeru mora imeti povzročitelj zadostno količino istovrstnega odpadka in zadostno skladiščno zmogljivost. Na tak način razbremenjujemo skladišče v Kemisu in zmanjšamo vpliv prevozov na okolje. KEMIS Plačana objava Šola za življenje deluje tudi na daljavo Kljub nekoliko nenavadnemu času in svojevrstnim izzivom letošnja pomlad in naše sodelovanje z našimi učenci, učenkami ter njihovimi starši zaenkrat poteka bolj na daljavo. Ob podpori sodobne tehnologije lahko vsak v svojem ritmu usvaja učno snov. Učno gradivo si pošiljamo preko navadne in elektronske pošte, vsak dan se srečujemo tudi preko videoklicev, tako da naše sodelovanje in napredek lahko ves čas nemoteno rasteta in lahko ohranjamo osebni stik, kolikor je le mogoče. Ker se letne obveznosti bližajo (končni izpiti šolarjev na domu) in s tem tudi novo šolsko leto 2020/2021, ta čas še prav posebej namenjamo poglobljenemu utrjevanju učne snovi (ena izmed prednosti našega načina šolanja je tudi v tem, da pri učencih od 1. do 3. razreda preverjamo le matematiko in slovenščino, pri učencih od 4. do 6. razreda pa poleg slovenskega jezika in matematike še angleški jezik). Preostali čas namenjamo načrtovanju naslednjega izkustvenega šolskega leta, vmes urejamo tudi gozdno okolico, naši gozdni učilnici ter prostor za šolska druženja ob odprtem ognjišču. Zato posebnega časa, v katerem smo se znašli, pa v našem gozdičku bolj kot otroška igra in smeh odmevata ptičje petje in pospešena rast spomladanskega cvetja ... V prihajajočem šolskem letu bomo ponovno velik poudarek dajali izkustvenemu med-predmetnemu povezovanju, učenju za življenje, ki vključuje tudi kuhanje, pospravljanje, šivanje, izdelavo osnovne kozmetike in čistil, vrtnarjenje in še kaj. Skrb za okolje in vsakodnevno bivanje v naravi ostajata še naprej naša prioriteta. Novost, ki se je veselimo, je tudi okrepljen strokovni kader, kar pomeni, da bodo učni proces ves čas spremljali do trije pedagogi, poleg tega pa tedensko še nekaj zunanjih sodelavcev. Sicer pa je pri nas veš čas pestro! Imamo svoje umetniške dni, ko se skozi ples, petje in igranje na glasbila prepletata glasbena in športna umetnost. Naše športne urice poleg obilo časa, preživetega v naravi, zajemajo tudi plezanje v Plezalnem centru Verd in razgibavanje v Fitnes centru Prava vadba. Na urniku imamo tudi oblikovanje gline, pletenje, kvačkanje in orodjarske dneve, ko se ob izdelovanju izdelkov iz naravnih materialov učimo rokovanja z različnim orodjem. Naši šolski dnevi so poleg rednega utrjevanja snovi iz matematike, slovenščine in tujega jezika polni izkustvenih dogodivščin, s katerimi predelujemo cilje javnega učnega načrta tako, da nam učna snov lahko res zleze pod kožo. Obiskujemo različne muzeje, delamo poskuse, hodimo na pohode in izlete, obiskujemo gledališke in lutkovne predstave, knjižnico in še kaj. Za več informacij obiščite našo spletno stran www.solelibero.si. Po stabilizaciji razmer bomo imeli spet skupinske in posamezne dneve odprtih vrat. Lahko nas pokličete na telefonsko številko 031 751 499 ali nam pišete na info@sole-libero.si. Veselimo se srečanja z vami! 05imonKr Vi:iIM HLlMVLllI» SimonKr, d. o. o. in Tera Nova, d. o. o. sta naša sončna sponzorja. Če bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@ sole-libero.si. N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sejem »Vse za vrt in dom« V soboto dopoldan smo v družbi z županom D. Cukjatijem med občane podelili brezplačne balkonske cvetlice. TD Blagajana že več kot četrt stoletja v aprilu prireja sejem Vse za vrt in dom. Tokrat smo morali sejem zaradi preprečitve širitve korona virusa odpovedati. Odločili pa smo se, da vas kljub temu razveselimo s podarjeno sadiko okrasnega cvetja v sodelovanju z Vrtnarstvom Hlebec in Občino Vrhnika. Utrinek s tržnice delimo z vami. Naj vam droben cvet polepša dom in ostanite zdravi. (MS, foto: gt) Spoštovani člani TD Blagajana! Brezplačnih cvetlic ne bi bilo brez Vrtnarstva Hlebec, istočasno pa je Depo (KPV Vrhnika) med obiskovalce sejma delil tudi nakupovalne vrečke, izdelane iz odsluženega blaga. V tem neugodnem času je naloga nas vseh, da skrbimo za svoje zdravje in s tem za zdravje vseh. V društvu sledimo vsem veljavnim navodilom in priporočilom, zato smo naša druženja začasno opustili ali omejili. Do preklica je zaprta tudi koča Star maln. Ko bo druženje mogoče in varno bomo nadaljevali z vsemi svojimi aktivnostmi. Verjamemo, da bo to kmalu. Do takrat pa sledite našim objavam na družbenih omrežjih - fb Star maln, fb Turistično društvo Blagajana, na internetni strani www.bla-gajana.si in objavam v Našem časopisu. Občni zbor smo še pravočasno izvedli in vam poročali v marčevski številki Našega časopisa. Tiskarski škrat pa se je odločil, da bo nekaj gradiva o delovanju društva objavil v prihodnjih števil- kah časopisa. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje, ki ste ga potrdili z izvolitvijo vodstva društva. Vse, ki se občnega zbora niste udeležili in še niste uspeli poravnati članarine za leto 2020 prosimo, da članarino v višini 10.- € nakažete na TRR Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, številka SI56 0202 7025 4167 166. S plačilom boste omogočili delovanje društva v tem težkem obdobju. Hvala. Sicer bo članarino mogoče poravnati v Starem malnu v času obratovanja koče. Ostanite zdravi! Upravni odbor TD Blagajana, Predsednica Mirjam Suhadolnik Moji spomini Na stara let sem se pripravila pisati. En članek, Moje prve počitnice, sem že napisala. Spomnim se, da sem spis Moje prve počitnice napisala že v šoli. K temu bi morala priložiti tudi kako fotografijo, pa je nisem imela. Soseda me je takrat peljala k fotografu, ampak sem zbežala. Bila sem prestrašen otrok. In zdaj k naslednji zgodbi in doživljajem. Po zaslugi moje dobre tete sem šla po končanem četrtem razredu prvič na morje in to na taborjenje v Valdoltro. Peljali smo se z Ži-tovim tovornjakom. Vse stvari sem imela v nahrbtniku. Naučila sem se plavati. Učitelj je bil Lukačevic. V šotoru sem bila z dvema učiteljicama - Jano z Vrhnike in Bariko iz Krope. Zabičali sta mi, da nikomur ne smem povedati, če je ponoči v šotor prišel kdo od fantov. Vzdušje je bilo čisto partizansko. Naslednje leto je bil tabor v Rovinju. Takrat smo se peljali z vlakom, morali smo peš na železniško postajo Verd. Tudi takrat sem imela nahrbtnik. Sestrična mi je sešila kopalke iz preperelega blaga za »mo-droce«, vendar niso zdržale do konca. Imeli smo izlet na otok. Že takrat sem občudovala te lepote. Sedaj pa še en dogodek z šolskih dni. Bila sem pri sošolki in videla, da jedo bele žgance. Doma smo jedli koruzne, ajdove, ječmenove ali ržene in to mi ni šlo v račun. Sošolki sem rekla, da ni čudno, da ima bele lase, ker jedo bele žgance, oče pa da moko krade, ker je bil šofer pri Žitu. Naslednji dan me je njena mama počakala pred šolo in pretepla. Takrat so se mi žganci zamerili. Tega nisem povedala nikomur. Opisati moram še postopek pridobivanja rži. Ata je rž sejal na Drenovem Griču. Tla so bila bolj vlažna. Seveda jo je bilo treba požeti ročno ali s koso, potem pa jo zvezati v snop. Snope smo zložili v kozolec, da so se sušili. Ko so bili suhi, so jih mlatili ročno s cepcem. Nato je ata spet zvezal slamo v škupo, ki so jo uporabljali za kritje streh. Jaz pa sem iz žita zbirala ržene rožičke, ki so jih odkupovali v zadrugi. Menda so jih uporabljali za izdelavo zdravil. To je bil moj prvi zaslužek. Naj še povem, da je kritina s slamo trajala sto let. Potem ko krovca ni bilo več, pa slame tudi ne, je bilo treba strehe prekriti s salonitom, ki pa je trajal 20 let. Osnovno šolo sem zaključila uspešno. Kaj pa zdaj? Rada bi šla v srednjo šolo, pa to ni bilo mogoče, ker so doma mislili, da bom ostala na kmetiji. Izvedela sem, da bodo na Vrhniki odprli kataster in da bodo potrebovali uslužbenca. Na občini sem se dogovorila, da me pošljejo v Ljubljano na risarski tečaj. Pol let sem bila na praksi na okrajnem katastru v Ljubljani in med tem opravila tečaj iz tehničnega risanja. Pri Črnem orlu so pripravili poslovne prostore in selitev je bila v teku. Šef je bil Franc Jelovšek, geometer, in starejša gospodična Anica De-vetak, dolgoletna uslužbenka na katastru, in Majda Margon, tudi nova kot jaz. Delo sem z veseljem opravljala. Spomnim se tudi izmere za bencinsko črpalko Pri Simonu; pomagala sem geometru pri izmeri. To ni trajalo dolgo - leto in pol. Takrat se je vaščan Janez Voljč pripravljal na novo mašo. Vsa vaška dekleta so povabili za »kelnarce«, ker so imeli pogostitev doma pod šupo. Vse je potekalo v najlepšem redu. Prodaja in servis mobilnih aparatov ► Zamenjava LCD zaslona, baterije in ohišij ► Zamenjava polnilnih konektorjev ► Ohranitev in Naslednji dan pa sem v službi dobila odločbo o prekinitvi delovnega razmerja z obrazložitvijo, »da se udeležuje javnih manifestacij«. Za vnaprej sem dobila še eno plačo in bila odpuščena. Če bi bilo to sedaj, bi dobila nagrado. Naj zapišem še to, da me je duhovnik Voljč cerkveno poročil v Novem mestu, kjer je služboval. Po desetih letih se je ubil na Triglavu. Novo zaposlitev sem dobila takoj v Liku, pol leta v Borovnici, kamor sem se vozila s kolesom, ker drugega prevoza ni bilo. Z združitvijo Borovnice in Verda so odprli upravo na Vrhniki. Bila sem vesela, da se je tako izteklo. Do upokojitve sem ostala v Liku. Na Vrhniki, 31. marca 2020 Betka Mrlak meg(a)phone TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. i ie so napake v tisku. Slike so simbolne. MEGA PHONE VRHNIKA N OŠ Občina Vrhnika Delavnice cvetja iz krep papirja v Podlipi 24. april 2020W 13 ^ elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razmišljanje mame in strokovne delavke v vrtcu V prvih mesecih letošnjega leta so v Podlipi potekale delavnice izdelave cvetja iz krep papirja. Delavnice so bile dobro obiskane, saj se jih je udeleževalo od 10 do 12 udeleženk, vodila pa jih je izvrstna mentorica, gospa Marija Nagode. Srečeva- le so se ob sredah od 17. do 20. ure, sprva v učilnici stare šole v Podlipi, pozneje pa v sejni sobi PGD Podlipa - Smrečje, kjer so imele zares izvrstne možnosti za druženje in ustvarjanje. Ob tej priložnosti se najlepše zahvaljujem KS Podlipa - Smrečje, PGD Podlipa - Smrečje in KUD Podlipa - Smrečje za sodelovanje, pomoč, organizacijo in sofinanciranje delavnic. Imele so pet srečanj. Pod budnim očesom mentorice Marije so se naučile izdelati gladiole, bombaž, ciklame, anemone in še kaj bi se našlo. Žal jih je prehitela epidemija, tako da zaključnega srečanja niso imele. V načrtu je bilo, da bi izdelale rožice, ki bi jih potem (tako kot lani) otroci na prireditvi za materinski dan razdelili med obiskovalke. Ker je prireditev odpadla, niso mogle pripraviti razstave, kjer bi lahko na ogled postavile vse čudovite stvaritve, ki so jih ustvarile na delavnicah. Pričakujejo, da bodo razstavo lahko imele enkrat do konca leta in z njo popestrile katero od prireditev v Podlipi. Znanje in spretnosti izdelave rožic iz krep papirja lahko dekleta in žene s pridom izkoristijo zdaj, ko se je svet ustavil. Čas, ki nam ga je poklonila epidemija, lahko izkoristijo tudi za ustvarjanje. Upam le, da jim ne bo zmanjkalo materiala. Ostalo je še veliko vrst cvetlic, ki se jih še želijo naučiti izdelovati. Verjamem, da se bo do jeseni stanje normaliziralo, da se bodo lahko spet srečevale, izmenjevale ideje in izkušnje ter ustvarjale. Barbara Kuzmič, foto: Jana Merlak Otroci so naše največje bogastvo in nam dajejo pozitivno energijo. V tem času je to še kako zelo resnično. Pišem iz lastnih izkušenj in iz srca. Zdaj, ko smo v karanteni, mi je bližina mojih dveh otrok energija in zagon, da ne padem pod vpliv negativnih misli in strahu, kaj bo z nami. Objemi nam vsem skupaj pričarajo lepši dan. Otroka mi dasta vedeti, da sem jima Ljubezen, Steber, Pomoč in Energija. Enako tudi onadva dajeta meni. Ne morem razumeti, da je v nekaterih družinah težava biti skupaj, da ne vedo, kaj bi delali, da otroci v teh dneh celo zbežijo od doma zaradi dolgčasa, nerazumevanja, ne-sprejetosti ... V razmislek! Kot vzgojiteljica predšolskih otrok vsak dan sproti pogrešam otroke, moje varovance v službi. Pogrešam njihove iskrive nasmehe, spontane objeme, klepetanje, smrkave noske ... Manjka mi otroška energija, njihova iskrenost. Manjkate mi, moji dragi varovanci! Verjamem, da bo slej ko prej boljše, saj vemo, da za vsakim dežjem posije sonce. Najbrž pa je to pravi čas, da si vzamemo čas zase in svoje najbližje. Da spoznamo, koliko si pomenimo, da si povemo, kar nam leži na duši, kaj čutimo eden do drugega. Čas se je nekako ustavil in bitka za materialne dobrine prav tako. Želim vam, da odkrijete in izživite otroka v sebi in to delite s svojimi otroki . Da ste srečni, da se imate radi, da se igrate. Imejte se radi, pazite nase in ostanite zdravi! Lenka Trpin, Vrtec Vrhnika PREJELI SMO ¡M"-» V....... ¡uH- iJCtvj I' (M O OW -Vilf / nj/rl.i ji ccf-loi lic i'ri-!rvj* |. 'dv^iV I Mpia^ <• illMiHtn/-. i +>J* =»rf- Ji ^ r.-iljjru | ¿jLpn^j^. ii.i hiL^jV^^i^.^Mrr^i^MfciV^.ri^itoig frtftifemfcmJJM irMhl" jbthjj ii-i. . l.inji:: l1 rlr^i |r>0L0jnf-|i n ^'.o*-.:!?;-!!. |-h - rrj np'jv .jo -j '.ruT-TCU rj v-.i*'* ttCvO ^rt itovfn. (■. i+i ^ p«^^ IfftJ"v ■Lumjjprjni'. Ijbn r-k p-:-i'J( A cd(.!jv.j lL 0 u,ri4r..d Ctoti&i ti t]/|Ji Ji :.'['||["'I| ■ ■■ Oil tli d (.bi ''.■t". k. .i-f - niinu uijdrt-^ (.n^vt, poiiH-'^ /d Ti. \ jlri hfKp.-.p-' 3-h hlj rtcpUBi rHipjj'rtf FJdrni -riL^hljd^FV Ijfcu j iv.lTj "ht(J jo» :ti di.jv^oii' v piasior., :>i.—. tj-. 04 petkih It JOdjvi-diPt-vicKiD itOOO>"-l<— u-r|"F ni M-iC-CK :v*M Olfl '-r V.....M iv Olji i -,-+1... CW -(■ Vfi.-".L+ l+r^nvi lL-l'^ i-nhi nM. (^.vi Vrh- hj lhk^-. djt '.r ^iridrto- r TriKo^i u LiT|d:>.. /^i^jt. jL^^n^i. ji ^r-Tr--1^? o^ftn Dd.nhi 3 nU PL^^m ruir:>i :i ^roKr^S^O pome--? Ji {fni^.iuV^nh. jl.r ^ 111J117. '.r.-'7nLr.| ■ frjpndc-. ¡MiJutfO DOKtdu^ii '.VZ-r.fin.LO- Ji.-wnwjn.itoi> C^n« Vihn.-Lj j OHiTNA vniiMK.s rj? iHif -: I■ i-e ..... 21 -DJ- ran " ■■■; jac Mjgj^ - - v Kemisovo neupoštevanje odločb inšpekcije in volje občanov To pismo je preurejena različica zapisa, ki je bil v dogovoru z urednikom Našega časopisa namenjen za objavo že v prejšnji številki Našega časopisa. Na žalost, kljub dogovoru do tega ni prišlo. Na žalost zato, ker je v prejšnji številki Našega časopisa Kemis podal svoje argumente, bralci pa niso mogli prebrati argumentov proti njegovemu neupoštevanju odločb. Objavljena ni bila niti izjava Občine Vrhnika. Sedaj pa k bistvu. Kemis zavaja javnost, da se mu godi krivica, ker ne more predelovati nevarnih odpadkov. Meni, da ima pravico delati, kar hoče, graditi na črno in igrati žrtev inšpektorjev, pri tem pa spretno zavaja javnost in preusmerja pozornost iz bistva problema na svojo pomembnost. V končni fazi so se na inšpektorje požvižgali in delajo naprej. Po katastrofalnem požaru so brez gradbenega dovoljenja obnovili objekte. Mislili so, da zaradi strateškega pomena za državo lahko delajo, kar hočejo, državni administracija pa jim bo pogledala skozi prste. A po požaru so se uprli Vrliničani in na predlog civilne iniciative je občina najela predlagane odvetnike, ki do danes bijejo boj za legalnost. Za to, da bi zakoni veljali za vse enako. Dandanes pa žal pogosto gospodarski interes po dobičku vidimo kot osnovo vsega in na to noto sedaj igra tudi Kemis. Ni jih sram za ekološko katastrofo, ki so jo povzročili s požarom, ni jim mar za odpor občanov in odločitev mestnega sveta, ki je izglasoval, da mora Kemis zapustiti občino. Ne morejo razumeti, da so bili občani in odvetniki zavzeti do take mere, da so se celo oni morali začeti podrejati zakonom. GZS se brezsramno postavlja nad državne zakone in predpise ter v imenu gospodarstva, dobička in lastne vzvišenosti nad voljo lokalnega prebivalstva in splošnih predpisov v gradbenem zakonu. Žal napako delajo tudi novinarji, ki ne dajo v ospredje novic o Kemisu tega, DA JE ČRNA GRADNJA PAČ ČRNA GRADNJA in da so argumenti Kemisa zgolj preusmerjanje pozornosti. Ne pozabimo, da se je Kemis dolgo trudil, da Vrhničani sploh ne bi bili stranka v postopku in se je to zgodilo šele po vztrajanju civilne iniciative in odvetnikov občine, ki so na upravnem sodišču dosegli, da se je Kemis lahko prijavilo pri gradbeni inšpekciji. Zadnja odločba gradbene inšpekcije Ke-misu prepoveduje poslovati naprej in določa, do kdaj morajo odstraniti na črno zgrajene objekte. Skoraj neverjetno je, da se je Kemis na to odločbo odzval tako, da je črno na belem napisal, da ne bo upošteval odločbe, kar pomeni, da misli, da zanj zakoni ne veljajo. Po fazi, ko se je pravno izmikal odgovornosti, se je sedaj začel rogati pravno zavezujočim sklepom državnih organov. In to po požaru, po kršitvah zahtev okoljevarstvenega dovoljenja, po sklepih zbora občanov in občinskega sveta. In za nameček so sedaj župan in občinski svetniki dobili dopis s pobudo za spremembo lokacijskega načrta, ki bi Kemisu omogočil legalizacijo. Pod njim se avtor strahopetno skriva pod oznako »Zainteresirani občani Občine Vrhnika«. Ker je dopis javen, ga objavljam in pozivam te »Zainteresirane ...«, da se nam predstavijo, saj sicer dopis nima kredibilnosti in lahko sproža domnevo, da se Kemis ali kdo drug na tak pretkan način izmika odgovornosti za vse napake, ki so jih naredili sami. Občino pozivamo, da nadaljuje boj s Kemisom za dosego zakonitosti in poskrbi, da bo neupoštevanje državnih organov in volje ljudi ustrezno sankcionirano. Marko Močnik, koordinator Levice LO Vrhnika - Brezovica N 05 Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [m] Tonkin 80. rojstni dan Letos je članica MePZ Mavrica, naša sopevka in prijateljica Antonija Margon praznovala svoj 80. rojstni dan. Člani in članice MePZ Mavrice z zborovodkinjo Darinko smo jo ob tej priložnosti obiskali v Domu upokojencev na Vrhniki, kjer biva. V sredo, 19. 2., ob 16.50 smo se zbrali v predprostoru jedilnice in pričakali našo Tonko. Pevcem in pevkam so se pri- družile tudi njena soseda Mojca Marolt in sorodnica Majda Margon s svojo mamo. Zapeli smo ji Slavljenka današnja in Vse najboljše za rojstni dan. Rasto Jakič, podpredsednik zbora, ji je v imenu zbora voščil in predal šopek rdečih vrtnic. Sledila so voščila preostalih članov in članic zbora. Na željo slavljenke smo skupaj z njo zapeli še nekaj pesmi. Snidenje je bilo res prijetno. Čas je prehitro minil in skupaj s časom za večerjo je prišel tudi čas, da smo se poslovili. Pred ukrepom zaprtja doma upokojencev smo nekateri člani in članice zbora Tonko pogosto obiskovali, zdaj pa že dober mesec ni bilo priložnosti za srečanje. Pogrešamo jo in verjetno tudi ona nas. Izkoriščamo priložnost in ji tokrat takole na daljavo pošiljamo lepe pozdrave. Ob tej priložnosti pa lepe pozdrave in zahvalo pošiljamo tudi vsem zaposlenim v domu, ki zavzeto skrbite za varovan- ce doma, vlagate veliko truda in naporov, da lahko odgovorite na vse njihove aktualne potrebe. Še posebno zdaj, ko so uvedeni posebni ukrepi ob epidemiji COVID-19. Ostanite zdravi in vse dobro vam želimo. Hvala tudi vsem preostalim zunaj doma upokojencev, ki morate biti v teh razmerah na svojih delovnih mestih zaradi nas. Tudi vi ostanite zdravi! Za MePZ Mavrico Vrhnika, Slavi Štirn S Friderikom Barago skozi postni čas Začeli so se topli dnevi, ptički so glasno prepevali, sonce nas je že žgečkalo po licih, ko so se iz naših igralnic slišali nenavadni pozdravi. K(o)rona stvarstva O moj Bog, pomagaj nam, prevzetnežem, ki mislimo, da smo najmočnejši, a nas najmanjši delček tvojega stvarstva lahko spravi na kolena. Pomagaj nam, neumnežem, ki se zanašamo samo na svoje znanje, a smo nevedni kot otroci. Pomagaj nam, ošabnežem, ki delamo, kar si poželimo in tako uničujemo tvoj planet. Pomagaj nam, naivnežem, ki se imamo za krono stvarstva, čeprav ne vidimo dlje od lastnega praga. Pomagaj človeštvu, ki si ga ustvaril po svoji podobi, mu dal svobodo odločanja in upal, da ga bo uporabilo za svoje dobro. Prosim te, o Bog, pomagaj nam, da bomo spoznali svojo zmoto in priznali tvojo veličino, še preden bomo pritisnili na gumb SAMOUNIČENJE. Rozka Saje - Rozi To so bili indijanski pozdravi. Bili so zelo različni. Eni so bili dolgi in visoki, drugi pa kratki in tihi. Zanimivo jih je bilo poslušati. Glasovi so prihajali iz vseh igralnic. In veste, kdo bi take pozdrave in glasove najbolj razumel? Zagotovo Friderik Baraga, ker je bil misijonar, ki je krščansko vero širil med Indijanci in jih je zelo dobro poznal. Tako so otroci iz našega vrtca spoznali tega imenitnega človeka in se tudi sami za nekaj časa spremenili v Indijance. Izbrali so si svoje indijansko ime, z barvami porisali svoj šotor, izdelali indijanske perjanice, ogrlice, igrali na inštrumente, plesali ob različnih ritmih, izdelali svoja indijanska oblačila, se po indijansko zabavali na igri- šču, indijansko telovadili in poslušali indijanske pravljice. Nekaj dejavnosti pa nam ni uspelo izpeljati, saj nas je presenetil koronavirus (covid- 19) in vrtec smo morali zapreti. Sedaj smo že nekaj časa doma in vzgojiteljice že pogrešamo svoje otroke. Vsem želimo, da v tem času ostanete doma in poskušate svoj prosti čas posvetiti drug drugemu in iz te »krize« potegnete nekaj pozitivnega. Naj bo to čas spoznanja, kaj v življenju res nekaj pomeni. Želimo si, da bi se vrata naših igralnic kmalu odprla in da bomo spet skupaj. Ostanite zdravi in imejte se radi. Kolektiv Župnijskega vrtca Vrhnika Župnijski vrtec Vrhnika Krona ali korona? To je sedaj vprašanje! Niti ne! Oboje ima svoj pomen in sporočilo. Preden smo odšli v izolacijo, smo se v Župnijskem vrtcu Vrhnika posvetili življenju velikega človeka, ki je znal pozabljati nase, da je k drugim iskal poti, učil se je pristopati k ljudem z drugačnimi navadami, vživel se je v njihov pogled na življenje in v vse vnašal Ljubezen in ljubezen, ki jo je tista, z veliko začetnico, porajala v njem. Tam, v za nas davnih časih, je to udejanjal Irinej Friderik Baraga. Ta čas je sovpadal tudi s postnim časom in malčki v skupini Oblački so vedeli povedati, da ima Jezus na glavi korono. Z naše strani pa so se slišala modrovanja med otroki, da je »tukej, nekje za hiško krona virus in de je treba bežat« in so se razkropili. Lokacija virusa se je spreminjala, vedno pa je bilo treba pred njim bežati. Pred obrokom so se otroci pozanimali: »A si kej pokužila mizo?!« V umivalnicah smo dežurale kot angeli varuhi, kot zgled umivanja, kot policistke ... kakor je bilo pač potrebno. Roke je bilo treba dobro umiti in pika! Kako enostavno bi bilo, če bi bil virus res za našo lopo. Prišli bi »specialci«, ga ulovili, našeškali ali še kaj hujšega in svet bi bil rešen. Pa ni šlo po tem scenariju. Ta korona virus se je dejansko spremenil v trnovo krono, ki se je s trni za-pičila v misli, besede, dejanja, v medsebojne odnose, v naše vrednote. Friderik Irinej Baraga je postal nenadoma aktualen v vseh, ki so v zdravstvenih poklicih, v domovih za starejše, v tistih, ki skrbijo za logistiko, v prodajalkah, pismonošah in naj mi oprostijo tisti, ki jih nisem imenovala, pa vse zelo cenim in sem jim hvaležna. Ni bil samo zgodba iz preteklosti, postal je pogled vseh teh požrtvovalnih ljudi, postal je moč njihovih rok, postal je vztrajnost njihovih src. Slovenska zgodovina nima velikih ljudi le v za nas davnih časih, ti ljudje pišejo tudi zdajšnjo zgodovino. Mnogi smo ostali doma, kjer smo se verjetno učili tudi. Sama sem pomislila, da bom o vrtcu pisala potem, ko ga nisem videla že en mesec. Tvegano! Vendar za naše odnose velja enako. Moj bližnji danes ni tisto, kar je bil pred mesecem. Ni tista oseba, ki sem ji obljubila pri poroki pred ne vem koliko leti, ni tisti, ki je pred tednom nekaj« zamočil« . Današnji dan je samo današnji in mi v njem enkratna bitja. Se znamo slišati, resnično videti, začutiti? To ne velja le za te dneve preizkušnje, je naša vsakdanja naloga. Še o marsičem bi lahko modrovala za Naš časopis; ne bo izšel samo zaradi mojega prispevka. Treba bo zaključiti, in to z dogodkom, ki je vreden objave. Tako sem obljubila! Medicinska sestra iz ZD Vrhnika nas je obiskala in spodbujala k pravilnemu umivanju rok, pravilni prehrani, na vrsto so prišli tudi zobje, »flaške« in dude. Otroci povedo, sicer že malce sramežljivo, da mnogi še vlečejo dudo, drugo jo nosijo v roki, če se slučajno tista iz ust nepričakovano izgubi, da o »flaški« zvečer sploh ne govorim. Pa sem obljubila, da bo v Našem časopisu pisalo, če bo zbral pogum in odvrgel vso nepotrebno kramo. Sodelavka ga je navdušila, bil je pogovor in pol in rezultat tudi. Kanta za smeti se je napolnila malo hitreje, zobki pa se veselijo. Da, življenje teče naprej. Neznana je ta pot. Naj bo pa znano vsem otrokom, vsem družinam in vsemu svetu: VZGOJITELJICE VAS ZELO POGREŠAMO! Na daljavo vam pošiljamo objem in poljub. Anica Košir Kropivšek N dS Občina Vrhnika a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Cenjene in spoštovane naše članice in člani ter bralci našega kotička Že od 12. marca naprej je zamrlo vse delo v društvu upokojencev glede na navodila vlade in občine. Od takrat se tudi zelo malo srečujemo. Ko bo vsega tega konec, vas bomo spet povabili na občni zbor in na druge dejavnosti, zaenkrat pa upoštevamo navodilo OSTANIMO DOMA. Zelo smo veseli, da smo najpotrebnejšim še pred tem dostavili bogate pakete s hrano, saj so za nekaj časa preskrbljeni. Kmalu po zaprtju pisarne in v soglasju s Civilno zaščito Občine Vrhnika smo vsem, za katere vemo, da živijo sami, po klasični pošti poslali prijazno pisemce z obvestilom, da niso sami in kam naj se obrnejo za morebitno pomoč v povezavi z dvigom zdravil ali hrane ... Objavili smo številko društva in mobilno številko Civilne zaščite. Kljub povabilu, naj se oglasijo, če kaj potrebujejo, se do tega časa, ko pišem, ni nihče obrnil na nas za pomoč. Verjamemo, da dela dobro tudi sosedska pomoč, pa tudi posamezniki v krajevnih skupnostih, ki še bolj poznajo svoje vaščane. Še enkrat pozivamo starejše, ne glede, ali so naši člani ali ne, da nas lahko pokličejo na številko 031 241 066 kadarkoli, tudi če ste samo v stiski in bi se radi pogovarjali. Samota in mir sta včasih privilegij, a tudi težava, zato izkoristite telefonsko številko in poklepetajte z nami ali pa pokličite znance, s katerimi se že dalj časa niste videli. S primerne razdalje se pa le pogovarjajte tudi s sosedi o delu na vrtovih, o prebujajoči se naravi, o vnukih ali preprosto o vremenu ... Nikar ne pozabite praznovati praznikov, ki ste jih praznovali vsa leta, toda vse prilagodite razmeram in ostanite čim bliže domu ali doma. Higiena pa bo ostala stalnica za preprečevanje okužb. Zapisala bom še nekaj namigov, kaj lahko počnemo, ko nam postane dolgčas in nas prevzema malodušje, posebno tistih, ki ste v blokih. Privilegij je, če imate stanovanje v bližini gozda, ker lahko neovirano uživate v naravi. Dobra knjiga je za marsikoga zdaj poslastica, igra Spomin, pa reševanje križank, šahiranje, igranje kart, pretikanje čepkov in tekmovanje s samim seboj in še in še . Ena od idej za zaposlitev je tudi pisanje dnevnika. Pa ne recite, da nimate o čem zapisati. Že vsakdanjih stvari je veliko, če pa se ozremo malo naokoli, se najde snov za pisanje. Nekaj utrinkov iz mojega dnevnika v osami po izbruhu koronavirusa: »Slonim na okenski polici in opazujem svet do farne cerkve sv. Pavla. V več kot pol ure našte- Okrogli jubileji v aprilu MM jem le tri avtomobile. Avtobusna postaja sameva. Na pločniku opazim le starejšo gospo s psičkom. Pred sosednim blokom so parkirani vsi avtomobili, okoli hiše ni nikogar. Nenadoma na bližnji oreh prileti grlica. Ustavi se na veji, a se premakne višje v krošnjo. Popravlja in zlaga peruti, nato se čisti in lišpa. Vsako pero na perutnici podrgne s kljunom. Pomislim, le zakaj toliko dela s seboj, a kmalu prileti še ena grlica. Ustavi se čisto blizu prve in se ji začne dobrikati. Obe grulita vsaka svojo melodijo, dvigata glavi in se približujeta druga drugi. Kar naenkrat se začneta kljunčkati in si izkazovati naklonjenost. Moj oče je večkrat dejal, da se ptički ženijo in tudi ti dve grlici sta se oženili. Kako lep prizor! Minila je debela ura, ko sem se zavedla, da še vedno slonim pri oknu in gledam proti orehu. Kdaj prej si takega časa ne bi privoščila.« Še ves dan me je spremljajo neko notranje zadovoljstvo. Zapisala bom še en utrinek. Kadarkoli sem hodila ob potočkih in rekah, sem se vedno zazrla v vodo in iskala življenje v njej ali ob njej. To mi je ostalo iz otroških let, saj me je oče že čisto od malega navajal na opazovanje v naravi. Tudi ko se sprehajam ob Ljubljanici, se vedno ustavljam in iščem življenje v njej. Enkrat opazujem pižmovke, drugič divje race ali raco z mladiči, iščem pa tudi ribji živelj. Ker se je zdaj čas ustavil, sem se tudi jaz za dolgo ustavila na mostu in opazovala počasni tok Ljubljanice. Vodne rastline se premikajo kot ribe in treba je kar dobro pogledati, kaj je kje. Zamaknjena v gladino vode sem opazila, da je proti toku zaplaval velik lipan in se ustavil na plitvejšem delu. Le rahlo je valovil z repno plavutjo in premikal škrge. Čudovit prizor, saj tako velike ribe v Ljubljanici še nisem videla. Nagrajena pa sem bila s prizorom, ki sem ga poimenovala ljubezenski ples. Namreč: kmalu je priplaval še večji, se ustavil in se bližal prvemu, tako da sta bila vzporedno. Nato se je začel z glavo dotikati prvega in šele takrat sem opazila, da je temnejše barve. Prvi je ostal miren in na mestu, zato se je drugi počasi približeval in ves čas drgnil z glavo prvega. Naenkrat pa je splaval nad prvim. Prizor, ki ga nisem še nikoli opazovala. Ljubezenski ples sta ponovila nekajkrat, nato pa je očitno samica ostala sama in se obrnila, da sem opazila belkast Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921) Marija Tomažin, Sinja Gorica, Vrhnika (1921) rTilka Milek, Brigadirska cesta, Vrhnika (1923) Justina Babič, Poštna ul., Vrhnika (1926) Jožefa Oblak, Drenov Grič, Vrhnika (1926) Martin Jakopič, Ob potoku, Vrhnika (1927) Ana Zdešar, Na Zelenici, Vrhnika (1928) Zdenek Emil Mohar, Sinja Gorica, Vrhnika (1930) Ivanka Jereb, Betajnova, Vrhnika (1930) Kristina Ogrin, Gabrče, Vrhnika (1935) Frančiška Tominc, Prisojna pot, Vrhnika (1935) Frančiška Koler, Na Klisu, Vrhnika (1935) Ana Podobnik, Sinja Gorica, Vrhnika (1935) Julijana Turk, Cesta gradenj, Vrhnika (1935) Andrej Tušar, Lošca, Vrhnika (1935) Stanka Koprivec, Drenov Grič, Vrhnika (1940) Anton Plohl, Blatna Brezovica, Vrhnika (1940) Marija Sotlar, Drenov Grič, Vrhnika (1940) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali aprila. trebuh, in se zvijala. Ko je končala, je spet priplaval velikan, a je moral odgnati še večjega lepotca. Pognal se ja za njim in izginila sta pod mostom. Le kaj bo sedaj, sem se vprašala. Kmalu se je spet pojavil pravi in ljubezenski ples se je ponovil. Tisti dan sem bila presrečna, da sem bila lahko brez hitenja priča naravnemu dogodku, ki je marsikomu skrit. Zanimivih utrinkov bi lahko zapisala še več, saj jih zapisujem vsak večer, a za spodbudo naj bo dovolj. Narava je učbenik, iz katerega se lahko naučimo marsikaj. Zdaj imamo veliko časa Zimzeleni od Topola do Medvod Desetega marca se je obetal lep sončen torek in Zimzeleni smo se odpeljali skozi Medvode ter od tam naprej do Topola. Iz avtobusa smo izstopili malo pod vasjo, na ovinku, in se po cesti odpravili do Brezovice pri Medvodah. Od tam smo se povzpeli na 808 m visok vrh s cerkvico sv. Jakoba. Po kratkem postanku za ogled narave in okolice ter okrepčilo smo se po strmini spustili na cesto, ki pelje proti Tehovcu, kjer smo si ogledali cerkvico sv. Florjana. Od tam je pot vodila za opazovanje in dnevi bodo prijaznejši in lepši, če si bomo čas krajšali z zanimivostmi iz narave. Če to še zapišemo, pa razgibavamo še možgane in delamo drobne prstne gibe. Saj veste, kaj je UMOVADBA? Veselo na delo, morda boste presenečeni nad seboj, kaj vse zmorete. Če bo nastalo kaj posebno zanimivega, delite še s kom, tudi po telefonu ali elektronski pošti. Elica Brelih le še navzdol do vasi Studenčice ter naprej po gozdni poti v Presko pri Medvodah, kjer nas je z avtobusom pričakal šofer Miha. Med vožnjo proti domu smo se še enkrat ustavili, da smo nazdravili naši jubilantki Francki. Ob prijetnem klepetu in polni lepih vtisov se je naša vrnitev na Vrhniko kar hitro končala. To je bil naš zadnji pohod, zaradi epidemije korona virusa so vsi načrtovani pohodi odpovedani. Težko bomo čakali čas, da se bomo spet lahko podali na pot in se družili. Jana in Janez Kenk, foto: Željko Jadanic FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA Drugi torek in zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Torek, 12. 05. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR MLEKO V odmaknjeni islandski vasi se Inga in njen mož preživljata s pridelavo mleka. Ko po moževi nenadni smrti Inga prevzame vodenje globoko zadolžene kmetije, kmalu na lastni koži izkusi, kako daleč sežejo lovke skorumpirane lokalne zadruge. Odloči se, da se bo uprla in svoji skupnosti vrnila neodvisnost. Zmagovalec predlanskega Liffa Grimur Hakonarson (Ovna) se vrača z navdihujočo zgodbo o neodvisni in pogumni ženski, ki se postavi po robu izkoriščevalski lokalni zadrugi. IADRALKE Četrtek, 28. 05. ob 10.00 - cena vstopnice: 5.00 EUR JADRALKE Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo A 26 letna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo. I ZARADI TRENUTNE SITUACIJE NE MOREMO JAMČITI ZA IZVEDBO PROGRAMA. I 1 PROSIMO, DA NAS SPREMLJATE PREKO kino-vrhnika.si ali facebook.com/kinovrhnika. i Z vami že od leta 1973 HaŠčasopis N dS Občina Vrhnika 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo,76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. dopisni seji, ki je potekala od 27. 03. 2020 do 30. 03. 2020, sprejel SKLEP O PRENEHANJU STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičnini parc. št. 2900/23, k.o. Vrhnika (2002), preneha status grajenega javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16311610. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-18/2019 (6-09) Datum: 30. 3. 2020 Občina Vrhnika Daniel Cukjati, župan Na podlagi 8., 26., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah - ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) ter 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 3. dopisni seji, ki je potekala od 27. 03. 2020 do 30. 03. 2020, sprejel naslednji ODLOK O DOLOČANJU CEN GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA OBČINE VRHNIKA 1. člen (namen odloka) (1) Ta odlok ureja politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Vrhnika. (2) Za določanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja se uporabljajo določila vsakokrat veljavnega predpisa, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba MEDO), pa tudi drugi predpisi ter ta odlok. (3) Za določanje cen drugih gospodarskih javnih služb se upoštevajo veljavni predpisi in pogodbe. (4) S tem odlokom se urejajo najmanj naslednja področja politike določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: GJS): - natančna določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS; - definiranje regulacijskega obdobja; - reguliranje cene in upravičenih stroškov; - ureditev načina presoj e upravičenih stroškov; - ureditev obračunskega obdobja, vrste in načina oblikovanja upravičenih stroškovnih elementov cen storitev GJS, ter odbitne postavke, ki znižujejo ceno storitev teh GJS; - oblikovanje mehanizma za uravna- vanje stroškov in prihodkov GJS; - ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev GJS; - določitev pristojnosti oddelkov občinskih uprav v zvezi z izvajanjem GJS. (5) Izhodišča za oblikovanje cen storitev posameznih GJS so: - obveznosti iz predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru posamezne GJS; - obveznosti iz drugih predpisov, ki urejajo standarde kakovosti izvajanja posamezne GJS; - tehnični standardi izvajanja posamezne GJS; - podatki o doseganju okoljskih in drugih ciljev preteklega leta; - podatki iz zadnjega letnega poročila izvajalca GJS v občini (v nadaljevanju: Izvajalec). - operativni programi varstva okolja na področju posamezne GJS; - pogodbe o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture za izvajanje GJS; - medobčinski sporazumi, v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture ali v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin; - obveznosti, ki izhajajo iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov. 2. člen (določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS) (1) Pri oblikovanju cen GJS Izvajalec upošteva standarde in ukrepe za opravljanje posamezne GJS, opredeljene v državnih ali občinskih predpisih. (2) Upravičene stroške, upoštevane pri oblikovanju predračunskih cen GJS, Izvajalec določi na podlagi načrtovanih stroškov in prihodkov ter načrtovanih količin opravljenih storitev za regulacijsko obdobje. (3) Donos na vložena sredstva se pri GJS lahko obračuna največ do višine, določene v vsakokrat veljavni Uredbi MEDO. (4) Donos na vložena sredstva se obračuna od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva, ki ga Izvajalec uporablja za izvajanje določene GJS. (5) Prihodki od odpisa terjatev ter drugi podobni prihodki se pripišejo dejavnostim, na katerih so ti prihodki nastali in kjer je bil rezultat poslovanja v preteklih obdobjih zmanjšan z odpisom terjatev. (6) V kalkulaciji cen storitev se upoštevajo le upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev posamezne GJS. To so stroški, ki so nujni za izvajanje določene GJS. (7) Nekatere vrste neupravičenih stroškov so določene z Uredbo MEDO, prav tako pa se kot neupravičeni stroški v kalkulaciji cen storitev GJS upoštevajo stroški v zvezi z izvajanjem storitev, ki se financirajo iz proračuna občine. To so stroški za izdajanje mnenj, soglasij in projektnih pogojev, vodenje katastra GJI, vzdrževanja hidrantnega omrežja in podobni. (8) Med splošnimi stroški se evidentirajo poslovni dogodki, povezani z upravljalno vodstvenimi funkcijami in poslovnimi funkcijami, povezanimi z delovanjem in vzdrževanjem celotne družbe Izvajalca. To so npr. stroški sektorja skupnih služb in stroški podpornih služb tehničnega sektorja, ki so povezani z vsemi dejavnostmi in se jih ne da neposredno razporediti na dejavnosti ali občine. Delijo se lahko le po sodilih, ki jih potrdi organ nadzora Izvajalca. (9) Občina za opravljanje GJS Izvajalcu obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne GJS in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, v višini amortizacije te javne infrastrukture. Na uporabnike storitev posamezne GJS se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture določene GJS zaračuna Izvajalcu in je sorazmeren z deležem zmogljivosti te javne infrastrukture. (10) Izvajalec v soglasju z lastnikom javne infrastrukture opravlja tudi posebne storitve za osebe, ki niso uporabniki storitev GJS, ali opravlja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve GJS, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Pri izračunu cene storitev GJS se prihodki od opravljanja posebnih storitev upoštevajo tako, da se znižajo stroški opravljanja GJS. Izvajalec pri pripravi cen oziroma v elaboratu upošteva tovrstne prihodke tako, da jih prikaže za stroški izvajanja posamezne GJS in jih odšteje od stroškov, torej zmanjša lastno ceno posamezne GJS. 3. člen (definiranje regulativnega obdobja GJS) (1) Poračuni cen se izvajajo skladno z določbami Uredbe MEDO oziroma Slovenskega računovodskega standarda (SRS) 32 in v skladu z javno objavljenimi mnenji Računskega sodišča Republike Slovenije. (2) Pri oblikovanju predračunskih cen se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev ter načrtovani stroški in prihodki Izvajalca za prihodnje obdobje. Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi dejansko količino opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno, dejanska količina opravljenih storitev ter morebitna pomoč občine Izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene za prihodnje obdobje. (3) Poračun preveč zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja se izvede v skladu s SRS 32.5, to je v enkratnem znesku pred zaključkom ali v prvem trimesečju po zaključku obračunskega leta, ali na način prilagoditve cene po zaključku obračunskega obdobja (poračun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Poračun se mora izvajati v enakih časovnih obdobjih, to je v obdobju od veljavnosti elaborata do pričetka veljavnosti naslednjega elaborata, kar je predvidoma 12 mesecev. V kolikor je dejansko obdobje poračuna krajše od obdobja, predvidenega z elaboratom, mora Izvajalec za model poračuna uporabiti enkraten poračun, ki se izvede v začetku leta za preteklo leto. (4) V primeru primanjkljajev pri cenah, torej premalo zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja, se poračun izvede na način prilagoditve cene po zaključku obračunskega obdobja (poračun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Pri poračunu primanjkljajev pri cenah se upošteva triletno regulativno obdobje, torej se v kalkulaciji predračunske cene za prihodnje obdobje upošteva tretjina vrednosti nekritih primanjkljajev pri cenah iz preteklih obdobij. 4. člen (določitev pristojnosti za nadzor nad oblikovanjem cen storitev GJS) (1) Presojo upravičenih stroškov in druge aktivnosti nadzora nad obliko- vanjem cen storitev GJS občina izvaja prek organov nadzora Izvajalca, zlasti nadzornega sveta Izvajalca in prek strokovnih služb občine. (2) Pristojna oddelka občinske uprave za spremljanje ustreznosti kalkula-tivnih elementov v cenah storitev GJS sta oddelek za okolje in komunalo in oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo. (3) Občina lahko poleg inštrumentov nadzora iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena zahteva tudi dodatne revizije ali nadzor poslovanja Izvajalca. 5. člen (ureditev načina presoje upravičenih stroškov) (1) Upravičene stroške občina presoja na podlagi podatkov in informacij, o katerih poroča Izvajalec v različnih poročilih, zlasti načrtu poslovanja, medletnih in letnih poročilih o poslovanju in v okviru elaborata o oblikovanju cen. (2) Skladno z določili področnega računovodskega standarda in druge zakonodaje, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti GJS, kakor tudi Uredbe MEDO, Izvajalec pri razporejanju stroškov oziroma odhodkov (v nadaljevanju: stroškov) in prihodkov ter vodenju evidenc, ki so podlaga za interna in eksterna poročanja, zagotavlja dosledno ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti GJS in drugih dejavnosti. (3) Vsi stroški in prihodki se vselej knjižijo po stroškovnih mestih oziroma stroškovnih nosilcih. Šifrant stroškovnih mest je prilagojen organizacijski strukturi in hkrati zahtevam ločenega evidentiranja dejavnosti oziroma pravilom ločenega oblikovanja cen posameznih GJS. Omogoča obvladljivo, optimalno pregledno evidentiranje in spremljanje, kakor tudi presojo stroškov. Hkrati omogoča dosledno ugotavljanje uspešnosti poslovanja, tako na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elementov cen) kot na ravni občine. (4) Dejavnosti ravnanja z odpadki, vključno z aktivnostmi centra ponovne uporabe, kakor tudi dejavnosti storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, se obravnavajo kot skupni oskrbovalni sistem vseh občin ustanoviteljic, zato se uspešnost poslovanja ugotavlja le na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elementov cen) kot celote, ne pa tudi na ravni posamezne občine. (5) Za večino stroškov in prihodkov velja, da jih je mogoče neposredno prisoditi posamezni dejavnosti in občini, na katero se nanašajo. Vsi taki stroški imajo značaj neposrednih stroškov in prihodkov. V nasprotnem primeru se jih obravnava kot posredne stroške in prihodke, ki se na posamezno dejavnost oziroma občino razporedijo z uporabo sodil oziroma meril, ki jih potrdi nadzorni svet Izvajalca. (6) Stroški plač se evidentirajo na tisto stroškovno mesto, na katerem je posamezen delavec dejansko opravljal svoje delo; razen nekaterih sestavin stroškov plač (npr. nadomestil za letne dopuste, boleznin, stimulacij, poračuna plač, dodatka za minulo delo, dodatka za mentorstvo in drugih podobnih dodatkov,...), ki se pripoznajo na temeljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Enako velja tudi za druge stroške dela. (7) V primeru, ko delavci določene enote opravljajo dela za drugo enoto, se stroški plač tega dela evidentirajo na temeljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Nato se opravljene storitve med enotami obraču- najo z internim računom - na podlagi obračunskega lista, prevoznice, strojnega poročila, delovnega naloga ipd. Upoštevajo se cene iz veljavnega cenika storitev. (8) Stroški opreme (vozil, strojev in naprav) se evidentirajo na posebnih stroškovnih mestih oziroma splošnih stroškovnih mestih dejavnosti. V kolikor določena enota uporabi opremo druge enote, se opravljene storitve med enotami obračunajo z internim računom - na podlagi prevoznice, strojnega poročila oziroma delovnega naloga. Upoštevajo se cene iz veljavnega cenika storitev. (9) Interni prihodki enote oziroma dejavnosti, realizirani pri opravljanju del za drugo enoto, se pri oblikovanju cen storitev dosledno upoštevajo kot odbitna postavka za zmanjšanje lastne cene posamezne GJS. (10) Izvajalec mora imeti za prejete račune in druge izvirne ter izpeljane knjigovodske listine vzpostavljen sistem formalne, poslovne in računovodske kontrole oziroma pretoka dokumentacije, s čimer se zadosti načelu resničnosti, torej da podatki v listinah kažejo dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do virov, prihodkov in odhodkov. Osebe, odgovorne za posamezno stopnjo kontrole, s svojim podpisom potrdijo, da je bilo kontroliranje opravljeno, s čimer se zagotavlja tudi revizijska sled kontrol. 6. člen (način reguliranja cen in oblikovanje mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS) (1) Cene posameznih storitev, ki jih določa Uredba MEDO, predlaga Izvajalec enkrat letno, in sicer z elaboratom, ki ga najkasneje do 15. 4. tekočega leta predloži strokovnim službam Občine Vrhnika. (2) Zupan Občine Vrhnika je v primerih, ko tako določa Uredba MEDO, dolžan predlagane predračunske cene predložiti Občinskemu svetu Občine Vrhnika, ki te cene potrdi. (3) Potrjena cena je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno, skladno s prilogo iz Uredbe MEDO. (4) Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča kritja celotne predračunske cene posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena, mora za razliko oblikovati subvencijo iz proračuna občine. V tem primeru je zaračunana cena potrjena cena, zmanjšana za subvencijo iz prejšnjega stavka. Uporabnike, upravičene do subvencije, in višino subvencije s sklepom določi Občinski svet Občine Vrhnika. (5) Izvajalec oblikuje in objavi cenik na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. (6) Občina določa cene storitev GJS na način, da načeloma zagotovi najmanj ničelni rezultat poslovanja posamezne GJS. Rezultat poslovanja GJS je lahko negativen ali pozitiven, kar se izravnava skladno s pravili, ki jih določa Uredba MEDO, na način, opredeljen v 3. in 4. členu tega odloka. (7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru zamrznitve cen ali v drugih primerih regulacije cen. 7. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem listu. Odlok se objavi tudi v Našem časopisu. Datum: 30. 03. 2020 Številka: 007-26/2020 Občina Vrhnika Daniel Cukjati, župan N OS Občina Borovnica a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pozitivni v Borovnici V teh časih bi lahko prepovedali še vstop v pekel, ne samo v Pekel... Ne, nimamo prvega pozitivnega primera v naši občini, vsaj do zaključka redakcije Našega časopisa ga ni bilo in lahko smo ponosni in veseli, da je temu tako. Verjamem, da k temu pripomore predvsem upoštevanje ukrepov in takojšen odziv pristojnih. Imamo pa v našem kraju ogromno pozitivnih ljudi, ki so pokazali in dokazali, kako solidarni znamo biti Borovni-čani. Župan Bojan Čebela: Z virusom bo potrebno živeti, kako, pa je odvisno od nas Občina se je odzvala zelo celovito in ob razglasitvi epidemije se je takoj sestal občinski štab Civilne zaščite, je povedal župan Bojan Čebela, tudi poveljnik CZ. »Najprej smo preučili Načrt zaščite ob pojavu epidemije oz. nalezljivih bolezni. Glede na to, da v občini še nismo imeli evidentiranega primera okužbe, smo sklenili, da v dani situaciji ne bomo aktivirali prve pomoči, štab pa se redno sestaja.« Veseli ga, da delo poteka racionalno in brez paničarjenja in da so v CZ vključeni vsi tisti, ki pomagajo in ne obremenjujejo s predlogi, ampak preprosto sporočajo, kaj vse so že opravili za dobro skupnosti. V težkih trenutkih je občinska uprava občankam in občanom razdelila tudi maske in razkužila. »Pri težavah in iskanju zaščitnih sredstev smo imeli srečo in naleteli na kranjsko podjetje SETI d.o.o., ki nam je ob največjem pomanjkanju doniralo material za 4000 mask.« Zupan Čebela solidarnost Borovničanov v teh dneh ocenjuje kot izjemno, ob tej priliki pa se zahvaljuje vodstvu podjetja Fenolit, ki je priskrbelo prepotrebno razkužilo Na Rimski cesti stanujejo dobri ljudje... in to v količinah, s katerimi so pomagali tudi sosednjim občinam. In kako sam gleda na celotno situacijo v Sloveniji in svetu? »Predvsem trezno gledam na vse, kar spada k zajezitvi širjenja okužb. Človeštvo je že leta 1919 zaradi pandemije španske gripe utrpelo gromozanske žrtve, ki pa so hitro zbledele v našem kolektivnem spominu. Z virusom bo potrebno živeti, kako pa, je odvisno samo od nas.« Damjana Košir: Sočutje do sočloveka je še med nami Eno ključnih nalog ima te dni tudi Župnijska karitas Borovnica, ki s svojimi prostovoljci dostavlja zdravila in hrano za ranljive skupine občanov. Da bi oskrba potekala centralno, se pravi iz ene točke za vse občane Borovnica, so se priključili Civilni zaščiti. Pri tem ima izjemno vlogo Damjana Košir, k skupini pa so se pridružile mlajše sodelavke. »Imamo veliko število starejših sodelavk, ki pa jih moramo v trenutni situaciji epidemije s koronavi- rusom čuvati, ker spadajo med ranljivo populacijo. So pa vseeno še vedno aktivne na drugih področjih delovanja Karitasa, ampak žal nevidne.« V času epidemije so morali tudi njihovo delo prilagoditi glede na trenutne razmere, zato do nadaljnjega Župnijska karitas Borovnica ne sprejema oblek, obutve, igrač in drugih gospodinjskih pripomočkov, prav tako je vstop v njihove prostore za upravičence prepovedan. »Vsak je dobil SMS sporočilo ob kateri uri naj se zglasi po paket in dobil navodila glede samozaščite. Pred glavnimi vrati ga sprejme sodelavka, potema počaka na paket. Sodelavke pa smo veliko paketov kar same dostavile do upravičencev,« pravi Koširjeva, ob tem pa pravi, da je njihova glavna naloga oskrba tistih starejših in drugih ranljivih skupin, ki nimajo svojih bližnjih. V glavno je to oskrba z zdravili, nakupom v trgovini, plačilo položnic. »Pri oskrbi z zdravili imamo to prednost, ker sem s prosilcem v neposrednem sti- Spoštovane občank in občani! Ob Dnevu upora proti okupatorju in Mednarodnem prazniku dela, ki sta pred nami, vam želim, da bi praznika ne glede na poseben čas, v katerem se nahajamo, čim lepše preživeli, se imeli dobro in ostali zdravi! Bojan Čebela, župan ku in mu lahko takoj ponudim pomoč pri dostavi zdravil. Tu nam gre zaenkrat kar dobro, tudi zato, ker v lekarni pri dvigu zdravil ne potrebujemo zdravstvene izkaznice prosilca. Kar se pa tiče oskrbe z nakupovanjem, pa mislim, da se starejši še vedno nekako bojijo nekoga prositi za pomoč, češ, to pa ja lahko naredim. Na vseh nas mlajših, ki smo pripravljeni pomagati, je naloga, da v svojem okolju poiščemo osebe, ki so pomoči potrebne in da jih mi sami nagovorimo in ponudimo našo pomoč. Velikokrat je starejšim težko prositi za pomoč, ker jih obdaja občutek, da so v breme drugim. Lepa beseda, lepo mesto najde, pravi slovenski pregovor.« In kakšni so odzivi ljudi? »Ob snidenju so veseli, radi poklepetajo, sprašujejo kako smo, na obrazu se jim zrcali veselje in hvaležnost za stik z zunanjim svetom in človeško pozornostjo. Sodelavka je povedala, da so se ji, ob pogledu na solzni obraz, še njej za-rosile oči. Ja, taki trenutki te podprejo v tvojih dejanjih do drugih, pred sabo ne vidiš ovir, vidiš samo solze sreče in hvaležnosti. In Ljubezen premaga vse.« Veseli pa jo tudi odziv prostovoljcev, med katere so se pridružili tudi sodelavci Župnijskega pastoralnega sveta, nekaj jih je kar samo poklicalo, imajo tudi mladega prostovoljca, ki se je prijavil preko prostovoljskega projekta Naš kraj. Poleg njega so se sami odzvali k prostovoljstvu še trije mladi fantje. »Sočutje do sočloveka je še med nami, še posebej sem vesela, da so z nami tudi mladi, ki so pripravljeni žrtvovati sebe in svoj čas za pomoč starejšim. Borovničani smo dokazali, da nam je mar, kaj se dogaja v občini, da znamo v težkih trenutkih ponuditi pomoč drug drugemu in pomagati vsak po svojih zmožnostih. Pohvalno je, da se tudi na novo priseljeni občani povezujejo v verigo pro-stovoljstva.« Andreja Nadrah, ki je Borovničanom sešila brezplačne maske: Ostanimo ljudje Ena izmed teh pa je bila tudi mlada Andreja Nadrah, ki smo jo Borovničani spoznali po objavi v borovniški Facebo-ok skupini, o maskah, ki jih je sešila sama in jih v brezplačno uporabo ponudila kar ob cesti doma. »Začelo se je tako, da mi je Matija Kržič poslal sporočilo, da neko podjetje pošilja brezplačen material za šivanje pralnih mask, plačati je bilo treba samo poštnino. Materiala je bilo za 60 mask, kroj pa sem dobila kar iz UKC-ja, kjer tudi šivajo maske za njihove potrebe. Ko sem sešila prvih 20 mask iz paketa, ki naj bi jih proizvedel 12, sem videla, da bo teh mask krepko preveč samo za nas. Glede na to, da se jih lahko opere, je prvi paket nekako pokril naše domače potrebe. Smo se pa vsi strinjali, da ostale maske podarimo še drugim.« Kot še pojasnjuje Andreja, ima šivalne spretnosti že iz otroštva, ko jo je nekaj osnov naučila babica, tudi šivilja, največ pa je doma eksperimentirala z mami. Maske je šivala kakšen teden, odziv ljudi pa je bil, kot pravi, bolj buren na Facebooku, kot v živo. »Tam je bilo vsem všeč, da so maske na voljo. V realnem življenju pa so postavljene gor ob cesti že več dni, pa jih je polovica še vedno notri.« Kaj pa meni o solidarnosti te dni? »Zdi se mi, da jo je kar nekaj. Sicer ne z maskami, ker tukaj je zaslužek lahko zelo hiter, so pa druge človekoljubne organizacije, ki še vedno delajo in se trudijo. Veliko je psihoso-cialne pomoči, ki je trenutno brezplačno dostopna za vse tiste, ki doživljajo stiske ob izolaciji, kar se mi zdi super. Zdi se mi pomembno, da v tej situaciji ostanemo ljudje in pomagamo tudi drugim.« Ravnatelj Daniel Horvat: Skupaj plujemo po neznanem morju, a z zavedanjem, da skupaj ZMOREMO. Na trenutno situacijo se je zelo dobro odzvala tudi Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Praktično čez noč so bili vrženi v morje neznank in pustolovščin, pravi ravnatelj Daniel Horvat. Zaprli so vrtec in šolo in v tem trenutku je doma 750 otrok, od tega 263 otrok, ki obiskujejo vrtec. Takole je ravnatelj orisal aktu- alno dogajanje... »Situacija, v kateri smo se znašli je bila negotova za vse, predvsem pa za starše, ki so morali poskrbeti za varstvo svojih otrok. Prvotna informacija o dežurnem varstvu se je hitro spremenila v popolno prepoved varovanja. Potrebo po dežurnem varstvu predšolskih otrok sta sprva izkazali dve družini, vendar sta si varstvo zagotovili sami. Prostori vrtca še vedno samevajo. V njih ne odmeva otroški smeh in živ - žav. Plavalni tečaj, ki so se ga starejši otroci zelo veselili, je odpadel. Vzgojiteljice so z otroki že snovale točke s katerimi bi se predstavili na vsakoletnem nastopu ob materinskem dnevu. Sončni pomladni dnevi kar vabijo k izpolnjevanju nalog za projekt Mali sonček. A za vse to bo še veliko drugih priložnosti. Če ne letos, pa naslednje leto. Ko se zopet srečamo bomo vse nadoknadili, zapeli vse pesmice, obiskali vse skrite kotičke v Borovnici. Veliko se bomo pogovarjali o vseh zanimivih stvareh, ki so jih otroci doživeli skupaj s starši, z bratci in sestricami. Kljub temu, da nismo skupaj, ostajamo povezani v mislih. Vzgojiteljice otrokom pošiljajo pozdrave preko elektronske pošte. Otroci se javijo z dnevnimi utrinki in vzgojiteljicam pošiljajo risbice, ki so jih narisali zanje. Skupaj plujemo po neznanem morju, a z zavedanjem, da skupaj ZMOREMO. V šoli smo se pouka na daljavo lotili previdno, preudarno in po pameti. Nedvomno bi si želeli, da bi poučevanje na daljavo potekalo tako kot v šoli, a tako pričakovanje bi bila utopija. Prav zato je poklic učitelja eden tistih, ki nikoli ne spi, nikoli ne zastara in ga ni moč zamenjati z drugim. Delo učitelja je edinstveno, neponovljivo in vsak dan drugačno. Ko se bo vse skupaj umirilo in se bomo vrnili v ustaljene tirnice, bo zanimivo slišati odzive učencev, staršev in učiteljev bolj podrobno. Morda skupaj ustvarimo kakšno "KORONAVIRUS KRONIKO"? V času pouka na daljavo smo zaznali tudi potrebo po "sni- » UaŠ Občina Borovnica 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^] » Domače kuhinje se v dopoldanskem času spremenijo v hram učenosti... denju". To smo uredili z video-konferencami, ki jih tedensko izvajamo po aktivih. V veliko pomoč so nam sodobna tehnologija in pametni telefoni. Kaj bi brez njih, in posledično brez elektrike, si ne znam predstavljati. Vsekakor smo zanje izredno hvaležni. Učitelji povedo, da so se prvi teden pouka na daljavo precej "lovili", a kaj kmalu našli prave načine in pristope za izvajanje pouka. Nedvomno "učiteljski GPS" dobro deluje tudi v takih priložnostih. Izzivov je bilo veliko. Priložnosti za nov način poučevanja pa še več. To pa je tisto, kar šteje. Njihovo delo za kulisami terja neverjetno predanost, ure in ure načrtovanj tudi izven njihovega rednega delovnega časa, skrb za čisto vsakega otroka. Kar kot ravnatelj globoko spoštujem, so njihova skrb, predanost in srčnost za vsakega posameznika. Vsak je dragocen, vreden truda, pomoči in pozornosti. Tega se naši učitelji nedvomno zelo zavedajo. Opažam tudi, da vedno znova in znova iščejo načine, kako imeti stik s čim več učenci. Veliko izmed njih se pogumno poslužuje pouka preko različnih programov, kjer lahko vsaj bližino vzpostavijo neposreden stik s svojimi učenci. Odzivi staršev so pohvalni. Kritik s strani staršev nismo deležni, le kakšnega dobronamernega opozorila in predlogov. Nanje tudi takoj odreagiramo. Starši so pouk na daljavo sprejeli z neizmernim razumevanjem, za kar se jim zelo zahvaljujem. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti tudi Občini Borovnica, županu in posameznim krajanom. V šoli imamo nekaj družin, ki nimajo računalnikov. S pomočjo župana, Občine Borovnica in posameznih krajanov smo uspeli priskrbeti računalnike zanje. Posluh in srce kraja sta odprta. Verjamem, da kar v življenju sejemo, bomo tudi želi. Skoraj ne mine dan, da ne bi prejel kakšnega odziva staršev, ki je res pohvalen in pozitivno naravnan. Starši o pouku na daljavo: Kapo dol! Za zaključek je ravnatelj priložil še dve pismi mater šoloobveznih učencev na predmetni in razredni stopnji, v članek pa smo vključili še tri mnenja. Starši so z delom šole glede na dane razmere, zelo zadovoljni. Maruša Pušnik Ker je dober mesec dni pouka na daljavo za nami in ker se bližajo prazniki, vama kot mati treh otrok na razredni stopnji podajam kratko oceno pouka na daljavo in oceno dela učiteljic. Pri nas doma sledimo delu na daljavo v 1., 3. in 5. razredu. Priznati moram, da so dopoldnevi pri nas kar pestri, otroci želijo postoriti vse dopoldne, da so popoldne prosti. Dva računalnika in tablico si izmenjujemo sem in tja... A zmoremo in vsi smo zadovoljni s svojim delom na daljavo. Zato, da lahko tako dobro delamo in izvedemo vse naloge, gre velika zasluga predvsem vsem učiteljicam. Dajejo jasna, pregledna in kratka navodila, otroci se samo prepustijo njihovim navodilom in vse naloge so z lahkoto opravljene. Količine dela je ravno prav, saj otroci zmorejo vse opraviti čim bolj samostojno in ostanejo skon-centrirani. Res bi rada pohvalila vse učiteljice, mi smo z njimi zelo zadovoljni, šele sedaj vidim, koliko dela imajo v resnici za priprave, da lahko potem pouk nemoteno teče. Vse so tudi nenehno na voljo in smo z njimi v rednem e-stiku. Nikoli jim ni odveč odgovarjati po e-pošti, pregledovati nalog naših otrok ali govoriti po telefonu. Zanima jih, kako napredujejo naši otroci. Res so požrtvovalno predane poučevanju na daljavo. Učiteljica angleščine daje raznovrstne naloge za angleščino z zelo jasnimi navodili. Učiteljica športa skrbi za našo fizično pripravljenost, športnih nalog se otroci zelo razveselijo, od teka na 60 m in 600 m do fartleka po gozdu, najbolj pa jih je zanimala aplikacija na mobilnem telefonu, ki jim je pomagala izmeriti 1 km teka in ki jo je poslala učiteljica športa. Še posebej pa so nas za praznike razveselile razredne učiteljice. Bilo je pravo presenečenje, kot da bi se dogovorile, kako bodo okrasile naše domove za praznike. Z možem sva le opazovala, kako so ustvarjali in včasih kaj pomagala zalepiti. In res so nam učiteljice polepšale dom, za kar se jim globoko zahvaljujeva! Mislim, da otroci tudi dobro napredujejo po nalogah, ki jih opravljajo doma, naučijo se tudi nove snovi in jo zadosti ponavljajo ... Veliko se pogovarjam tudi z ostalimi starši sošolcev in sošolk naših otrok in do zdaj še nisem slišala kake pritožbe ali graje. Le to, da so računalniki doma omejeni, če morata oba od staršev delati in če je doma več kot en otrok. Dijana Kondic Naj izkoristim to priložnost in vam povem, da delate čudeže s šolanjem na daljavo. Kapo dol za organiziranost in pripravljenost vseh, ki smo/ste vključeni v to. Vedno so vsi pripravljeni za kakršnokoli pomoč, ali pa le z vprašanjem kako so otroci in kaj počnejo, če so težave ipd. Presenečena sem nad komunikacijo, ki je po mojem TOP! Bravo za vse, ki ste pripomogli k temu. Katarina Smrekar Res sem zelo zadovoljna z našo šolo na splošno. Glede na to, da smo se preselili in imamo izkušnjo s prejšnjo šolo, moram pohvaliti Osnovno šolo Borovnica. Zelo so prilagodljivi na različne situacije, meni kot mami, ki sama živim s hčerkama so mi večkrat izkazali em-patijo, tako s strani učiteljic, kot tudi s strani ravnatelja. Šolsko delo v trenutnem času, pri nas doma poteka nekako takole: dekleti sami odpreta spletno stran šole, kjer so preprosta in natančna navodila in z malo truda nas staršev, otroci kar hitro usvojijo delo od doma. Naloge in delo ni prezahtevno, res so učiteljice zajele bolj bistvene snovi... predvsem pa so stalno dosegljive preko maila oz. telefona. Imajo tudi video konferenco in vidim, da jima je to zelo všeč, tako da še jaz malce »pofirbcam«, ker slišim smeh iz njune sobe. Zahvalila bi se vsem zaposlenim na naši soli, saj jim s skupnimi močmi uspeva, da otroci spoznavajo in utrjujejo učno snov, pa vseeno niso preobremenjeni, niti mi starši ne, ki delamo tudi od doma. Všeč mi je, da je šola še vseeno ostala bolj na "domačem preprostem nivoju", kjer se vidi da otroci niso številke. Selitev v Borovnico je bila za nas tri ena izmed pozitivnih izkušenj in kot mama sem vesela in hkrati pomirjena, da obiskujeta osnovno šolo, kjer so na prvem mestu se vedno empatični odnosi. Ana in Matevž Bokalič Po štirih tednih šole na daljavo, domačega vrtca in dela od doma se nama zdi, da smo končno ujeli pravi ritem. Na začetku sva namreč optimistično zastavila cilj, da bo sin - tretje-šolec - delal za šolo, medtem ko bo mlajša hči spala, srednja pa se bo v tistem času sama igrala. Z možem bi bila tisti čas lahko oba hkrati v službi, popoldne pa bi nam ostalo dovolj časa za druženje. Izkazalo se je, da tako ne bo šlo, saj ali mlajša ni in ni zaspala ali pa se je sin tako vživel v kakšno igro, da ga ni bilo mogoče spraviti za knjige. Zato smo drugi teden obrnili ploščo in uvedli jutranji pouk. S šolo tako nimamo težav, samo včasih je treba malo več spodbude. Pohvaliti moram učiteljico, ki poskrbi, da so naloge raznovrstne in tudi na videz privlačne. Pogosto nagovori otroke, naj sami izdelajo kakšen učni pripomoček ali predlaga matematične igre. Sin pa je najbolj vesel, kadar posname kakšen video. Pouka doma se zelo radi udeležujeta tudi hčerki, ki sta sicer še v vrtcu - ko sin opravlja svoje učne obveznosti, si pripravita pobarvanke ali knjige in »gre- sta v šolo«. Na urniku imamo redno tudi gospodinjstvo, vendar ta predmet ni najbolj priljubljen. Nov način življenja nam sicer kar ustreza, veliko manj je hitenja. Sama sem že prej delala od doma polovični delovni čas, zdaj sem le še dodala vlogi učiteljice in vzgojiteljice. Mož pa v tem času dela doma običajni delovnik, zato se moja služba začne, ko mlajša hčerka zaspi in ima sin končane šolske obveznosti. Popoldan skrb za otroke prevzame mož, da tudi jaz končam z delom. Vesela sva, da živimo v hiši na robu naselja, saj so otroci lahko veliko zunaj. Zelo velik plus v tej situaciji je tudi, da le mož dela polni delovni čas; tako lahko jaz dopoldan sinu pomagam pri šolskih obveznostih in poskrbim, da tudi hčerki dobita svoj del pozornosti. Urša Kržič V teh malo drugačnih časih smo se morali tako starši kot učitelji nepričakovano, pa vseeno hitro in iznajdljivo soočiti s šolanjem na daljavo. Včasih nam uspeva malo bolje, včasih pa se je treba kar precej potruditi. Otroci so s polne šolske obremenitve padli v domačo oskrbo, tako s šolsko snovjo kot tudi s preživljanjem prostega časa. V prvem razredu nam učiteljici zelo, resnično zelo lepo pripravljata snov, ki jo moramo z otroki predelati, pri čemer se trudita za otroško samostojnost in zelo dobrodošlo razbremenitev staršev. Kadar so otroci razpoloženi za delo, vse opravimo, kot bi mignil. V trenutkih, ko nam je težko, pa nam učiteljici priskočita na pomoč s pozitivnimi komentarji in navdihujočimi sporo-čilci. Zelo lepo skrbita tudi za »razredno vzdušje«, kar se mi zdi ob pomanjkanju otroškega druženja super. Kljub začetni negotovosti imamo s karanteno in šolo doma zelo dobre izkušnje, za kar se učiteljicama 1. c Karmen Turšič in Teji De-bevec iz srca zahvaljujem. Marsikdo bolj cenipoštarsko delo... Poštarja Danilo in Simon: Ljudem na dom vozimo od cementa, do piva, moke, ni da ni... Končajmo pa s pogledom dveh poštarjev v Borovnici, ki nemoteno opravljajo svoje delo in so v teh časih za marsikoga edini kontakt z zunanjim svetom. Kot pravita Danilo Furlan in Simon Škrjanc so na nek način tudi malce psihoterapevtov, saj opažajo porast depresije in negativnih mišljenj, a jim ni težko potolažiti in spodbuditi s prijazno besedo. Obenem sta kritična do ljudi, ki se obnašajo, kot da ni nič in že tako ob obilici dela naroču-jejo ne nujne stvari. »Navadnih in priporočenih pisem je sicer manj, ker javne ustanove povečini ne delajo, je pa zrastel promet na področju paketne dostave. Ljudem vozimo na dom od cementa, do piva, moke, ni da ni.,« opišeta trenutno potrebo. Sicer pa Danilo in Simon pravita, da so ljudje povečini prijazni in razumejo pravila in spremenjen način dela. »Takšni ljudje celo prilagodijo nabiralnik, ki ga postavijo na rob dvorišča, vse samo, da je poštarju dostava olajšana, da imajo res čim manj kontakta. Resnično pohvalno, kako nekateri znajo pomisliti tudi na to, da imamo tudi poštarji doma družine, v kateri so rizične skupine ljudi.« Ker je manj stika z ljudmi, pa pri delu pogrešajo njihovo družbo, besedo, klepet. Zato borovniških poštarjem vsaka malenkost v časih, ko se morajo izogibati drug drugega, pomeni veliko. Pa naj bo to samo listek s sporočilom, besedo hvala, ali karkoli spodbudnega. Pa naj zaključim s posrečenim sporočilom župnika Srednje vasi v Bohinju Martina Goloba: »No, upam, da ostajate pozitivni, mislim . negativni. J« Rok Mihevc N OS Občina Borovnica a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zahvala Občine Borovnica vsem donatorjem in prostovoljcem pri akciji oskrbe občanov z zaščitnimi sredstvi proti širjenju virusa sars cov-2 Občina Borovnica se za prejeta razkužila iskreno zahvaljuje podjetjema Fenolit d.d. in Helios d.d., za podarjene zaščitne maske podjetju Urh d.o.o. ter za material za izdelavo zaščitnih mask podjetju Seti d.o.o. Zahvaljujemo se tudi prostovoljkam Župnijske Karitas Borovnica ter vsem drugim prostovoljcem in prostovoljkam, ki so sodelovali pri izdelavi zaščitnih mask in embaliranju zaščitnih sredstev. Občina Borovnica se prav tako zahvaljuje JP KPV d. o. o. za zaščitne maske za uslužbence občinske uprave, ki so jih izdelali v okviru projekta »DEPO - Staro za noro«. Obvestilo Pokopališka in pogrebna dejavnost v času epidemije Obveščamo vas, da se je ob pojavu koronavirusa spremenila izvedba pogrebne svečanosti, ki jo za občino Borovnica opravlja koncesionar. Poslovilni objekti in sanitarni objekti (stranišče) so lahko na razpolago največ eno uro pred izvedbo pogreba, na pogrebni svečanosti je lahko prisotnih največ deset (10) ljudi, ki morajo biti na določeni medsebojni oddaljenosti (najmanj 1,5 metra -zaželeno vsaj 2 metra), pogrebne svečanosti se v celoti izvedejo pri poslovilnih objektih in na pokopališču (na grobu). Udeležba pevskih zborov, izvajalcev glasbe in žalni govori se do nadaljnjega ukinjajo. Ukrepi veljajo do preklica. Občina Borovnica Obvestilo Zalivanje grobov v času epidemije covid-19 Občane obveščamo, da je z namenom urejanja grobov oz. zalivanja rastlin na grobovih voda na hidrantu na pokopališču ponovno na voljo. Zaradi preprečevanja okužb je OBVEZNA UPORABA ROKAVIC in LASTNIH POSOD ZA VODO. Občina Borovnica Razdelitev delovnih zvezkov za učence in zagotovitev dodatnega računalnika družini z več otroci V začetku aprila je OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica po Podjetje Birosistemi d. o. o. je ob tem vnaprej objavljenem razporedu za lažje učenje oz. sledenje enostarševski družini z večjim števil°m pouku od doma razdelila delovne zvezke. otrok za lažje sodelovanje pri pouku na daljavo podarilo računalnik in monitor. Starši, ki so prišli po delovne zvezke so, upoštevali priporočljive ukrepe nošenja Občinska uprava, kot je razvidno tudi iz fotografij, pohvalno mask in upoštevanja razdalje. foto: Andrej Klemene Prepoved obiska soteske Pekel Na podlagi sklepa Občinskega štaba Civilne zaščit Občine Borovnica je župan Bojan Čebela sprejel Odredbo o prepovedi gibanja v soteski Pekel. Prepoved ne velja za nujna Vendar skozi sotesko Pekel vzdrževalna in sanacijska vodi zahtevna planinska dela v gozdovih na obmo- pot, na kateri je prišlo tudi do čju soteske. Soteska Pekel je usodnih zdrsov. Mestoma je lepa in slikovita ter tako marsi- pot tako zavita, da ne more-koga mika, da bi jo obiskal tudi mo predvideti, ali bomo čez v času epidemije Sars CoV 2. nekaj korakov naleteli na koga Koronavirus nas je v naselju ob Borovniščici povezal V času omejenega gibanja in v času, ko se moramo držati vsak zase, smo se mi, prebivalci naselja, bolje povezali in zbrali ter organizirali na različne načine. Bila je ponujena pomoč starejšim osebam, določene osebe so tudi zavihale rokave in razkužujejo nekatere vhode kar same. Naredila se je tudi facebook skupina "Karantenske pekovske dobrote", kjer se delijo različni recepti in ideje za kosila. Prebivalci naselja smo zbrali tudi naročila različnih ponudnikov sadja in zelenjave ter jih prosili za večjo dostavo. Tako je tudi ob zadnji dostavi pošlo preko 300 kg krompirja in domače zelenjave lokalnih ponudnikov. Seveda se zavedamo situacije in smo kljub vsemu temu upoštevali predpisana navodila države in civilne zaščite in uporabljali zaščitno opremo.Ponosni smo, da lahko v tako malem naselju sobivamo vsi skupaj in si med seboj lahko pomagamo. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi naši občini, da je za vse nas priskrbela razkužila in zaščitne maske. Lepa in pozorna gesta, super ste! Prebivalec naselja ali ne. Na številnih mestih pa se, če se nočemo izpostaviti nevarnostim zdrsa, v primeru srečanj ne moremo izogniti tesnim soočanjem. Poleg tega je pot opremljena s kovinskimi lestvami in vrvmi, za katere se prijemamo in s tem izpostavljamo nevarnostim okužbe. Ker živimo na podeželju, je mogoče (ob upoštevanju varnostne razdalje) posamič ali v družinskem krogu opravljati tudi zdravju koristne dejavnosti v naravi (vrtnarjenje, sprehajanje, vožnja s kolesi brez športno adrenalinskih ambicij ipd.), ne da bi se ob tem okužili ali z okužbo ogrožali druge. Zahteve »bodi doma« v naši občini ni treba tolmačiti dobesedno, saj prednosti od- govornega gibanja v naravi za zdrave ob upoštevanju zadostne oddaljenosti ter prepovedi zbiranja na javnih mestih, uporabe igral in športnih površin, pretehtajo nad tveganji okužbe. Upoštevajte tudi, da je ob zmerni hoji in kolesarjenju priporočljiva razdalja 4-5 m, pri intenzivnih tovrstnih dejavnostih pa 8-10 m! V občini so številne lokalne ceste, poti in kolovozi, ki tudi v času epidemije omogočajo zdravo rekreacijo brez ogrožanja drugih. To pa, kot rečeno, ne velja za sotesko Pekel. Po zdravi pameti in z upoštevanjem drugih, pa bo vse v redu! Občinska uprava Apel k upoštevanju primerne razdalje ob srečevanju in druženju Štab Civilne zaščite Občine Borovnica opaža, da ob sprehajanju in aktivnostih na prostem številne družine, predvsem tiste z manjšimi otroci, ne upoštevajo priporočene razdalje med člani različnih gospodinjstev oz. družin. Vemo, da je tudi v teh časih prostem ohranja primer- treba ohranjati socialne stike, na prostorska razdalja vendar ponovno apeliramo (vsaj 2 metra)! na to, da se pri tem tudi na OU N OS Občina Borovnica 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Obvestilo Obvestilo društvom Kulturna in športna društva na območju občine Borovnica obveščamo, da bomo v prvi polovici maja 2020 objavili javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa in javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov. Občinska uprava Občine Borovnica Obvestilo NOV KONCESIONAR ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE ZAGOTAVLJANJA ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI V OBČINI BOROVNICA Občane občine Borovnica obveščamo, da je s 3. 4. 2020 naloge zagotavljanje zavetišča za zapuščene živali prevzel koncesionar Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, Gmajnice 30. Podatke o zapuščeni živali sporočijo na tel. št. (01) 256 02 79 nujni klici, ki bo prijavo zabeležilo v evidenco. Predstavniki zavetišča bodo opravili ulov na terenu. Zavetišče Ljubljana do nadaljnjega zaradi razglašene epidemije posluje v omejenem obsegu. Zavetišče izvaja le nujne odlove in oskrbo zapuščenih živali. Vse skrbnike živali naprošamo, da vsako pogrešanje njihove živali takoj javijo zavetišču na telefonsko številko: (01) 256 02 79, nujni klici, ki bo prijavo zabeležilo v evidenco. Prav tako vse najditelje živali naprošamo, da živali ne vozijo neposredno v zavetišče, temveč vsi predhodno zavetišče obvestijo o najdbi živali na telefonsko številko: (01) 256 02 79 (nujni klici). Morda je skrbnik živali le korak, dva vstran. Lastnik živali, ki kaže znake okužbe dihal (vročina, kašelj, težko dihanje), ki so značilni za okužbo z novim koronavirusom, naj ne vstopajo v Zavetišče. Po izgubljeno žival naj pride druga zdrava oseba, ki ji lastnik preda potni list hišne živali in pooblastilo za prevzem živali. Ogledi in posvojitve potekajo v omejen obsegu v času uradnih ur. Pred prihodom v zavetišče je treba naročanje na telefonsko številko: (01) 256 02 79 (splošne informacije). Vse živali v zavetišču, ki so na voljo za posvojitev, so objavljene na spletni strani, kjer si jih vsi zainteresirani lahko ogledajo in sicer psi na povezavi: http://zavetisce-ljubljana.si/ sl-SI/1432/iscemo-nov-dom-posvoji-psa in mačke na povezavi: http:// zavetisce-ljubljana.si/sl-SI/1433/iscemo-nov-dom-posvoji-macko . Skladno z navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje odsvetujemo obisk zavetišča vsem, ki kažejo znake obolenj, starejšim osebam in kroničnim bolnikom. Prosimo, da vstopate na območje zavetišče v skladu z navodili zaposlenih. Ob prihodu v zavetišče vse obiskovalce naprošamo, da se prijavijo na recepciji, kjer bodo zavedeni v seznam obiskovalcev ter prejeli navodila za potek ogleda in posvojitve, vračanja izgubljene živali. Prosimo, da v objekte vstopate posamezno in samo na poziv zaposlenih. Na vhodih v objekte so nameščena razkužila in ob umivalnikih tudi razkužilna mila, ki jih, prosimo, uporabite najmanj ob prihodu ter odhodu, po potrebi tudi med postopkom. Razkužila so prav tako na voljo v vseh toaletnih prostorih. Trenutno ni dokazov, da se hišni ljubljenčki ali druge domače živali lahko okužijo z novim koronavirusom. Kljub temu pa mednarodna veterinarska organizacija priporoča: - osebe, ki so v karanteni doma oziroma zaradi pojava okužbe z novim koronavirusom, obdržijo hišne ljubljenčke pri sebi; - da mačke (čim dlje) bivajo znotraj bivalnih prostorov in se ne oziroma se manj gibljejo na prostem; - da se o vprašanjih glede okužb živali s koronavirusi posvetujejo z izbranim veterinarjem - da se poskrbi za hišne ljubljenčke, če morajo lastniki na zdravljenje v bolnico. V primeru prijave zapuščene živali obolelega skrbnika prosimo, da o tem policijo na 113 in zavetišče Ljubljana, kjer boste prejeli napotke, kako ravnati naprej. O nadaljnjem dogajanju vas bomo obveščali na spletni strani www. zavetisce-ljubljana.si . Občina Borovnica Vljudno naprošeni, da na sprehodih kdaj pa kdaj poberete in pravilno odvržete tudi odpadke Zaradi situacije z epidemijo COVID-19 je letos odpadla tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki sicer poteka zadnjo soboto v marcu. Tudi zaradi povečanega obsega sprehajanja in kolesarjenja pa je na žalost na travnikih, ob poteh in zanimivih kotičkih vedno več odpadkov. Bodimo tudi v tem času odgovorni v odnosu do narave in urbanega okolja ter ne smetimo nikjer! Ko gremo na sprehod, kolesarjenje in tek odnesimo smeti s sabo domov. Ali še raje ... vzemimo s sabo vreč- ko in vanjo naberimo smeti, ki jih vidimo ob poti ter s tem vsaj deloma nadomestimo izpad čistilne akcije. Seveda tudi pri tem upoštevajmo ukrepe za preprečevanje okužb s koronavirusom ter uporabljajmo zaščitne rokavice in/ali si razkužimo roke. Ne pozabimo, da uporabljene rokavice sodijo med mešane odpadke! S takšnimi in podobnimi malimi dejanji lahko precej olepšamo naše okolje ter preprečimo, da bi pri nas odvržena plastika in drugi odpadki nekje povzročili umiranje rib, ptic in drugih živali. Občina Borovnica Odpis ali odlog plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) Župan Bojan Čebela je s strani podjetnikov in občanov prejel nekaj pobud za odpis NUSZ. Župan ima glede nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) omejene pristojnosti. NUSZ je namreč obvezna dajatev, ki jo ureja Zakon o stavbnih zemljiščih in se pri postopanju davčnega organa šteje kot davek. NUSZ plačuje zavezanec na podlagi odločbe, ki mu jo izda Finančna uprava, torej finančni urad, kjer leži nepremičnina. Na tej podlagi občine z odloki določajo območja, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in merila za določitev višine nadomestila, ki so ga zavezanci dolžni plačevati. Oprostitve plačila NUSZ so določene že z omenjenim Zakonom o stavbnih zemljiščih, ki pa ne daje pooblastila občinam za predpisovanje dodatnih oprostitev od tistih, ki so že predvidene z zakonom. Občina Borovnica in Finančna uprava Republike Slovenije sta se dogovorili, da bo ta odločbe za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) od-premila 4. 6. 2020 in ne konec aprila, kot je bilo sprva predvideno. Plačila bodo tako zapadla 20. 7., 19. 8., 19. 10. in 19. 11. 2020. Plačilo NUSZ je prihodek občine, ki se ga nato nameni za različne infrastruktur-ne naložbe. Poleg investicij v gradnjo prizidka k OŠ ter verjetnemu nakupu nekdanje trgovine TUŠ Jurček in njeni predelavo v knjižnico bo občina nujno potrebovala lastna sredstva za izvajanje EU projektov, kot je izgradnja povezave za kolesarje in pešce Borovnica - Pako z rekonstrukcijo regionalne ceste in priprave projektne dokumentacije za gradnjo vodovoda v Kotih. Pomemben vir lastnih sredstev so prav plačila NUSZ. Zgolj v kolikor bo občina bila finančno zmožna izvajati EU projekte, bo tudi lahko pripomogla k popuščanju investicijskega krča in ponovnemu zagonu gospodarstva. Občina je v tem trenutku pod veliko obremenitvijo, saj pričakuje velik izpad dohodkov in veliko povečanje izdatkov za socialo. Lahko se zgodi, da bo proračun premajhen za pokrivanje zakonskih obveznosti, ki jih država nalaga občini. Vsak župan pa je zakonsko odgovoren tudi za vzdržnost proračuna. OU Gradnja prizidka k osnovni šoli v Borovnici Februarja se je pričela izgradnja prizidka k osnovni šoli dr. Ivana Korošca. Prizidek v dveh nadstropjih bo obsegal 495 m2, v njem bodo 4 učilnice in 4 kabineti ter spremljajoči prostori. Objekt bo skoraj ničenergijska stavba, ki bo imela samostojen sistem ogrevanja in hlajenja. Vrednost gradbenih del je 834.396,15 EUR z vključenim DDV, sofinanciranje s strani Eko sklada je predvideno v višini 200.000,00 EUR. Dela naj bi bila zaključena do novega šolskega leta, dokončanje pa je odvisno glede na trenutne otežene razmere tudi od dobave materiala in organizacije dela. OU, foto: Andrej Klemene N OS Občina Borovnica a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Novo parkirišče pri železniški postaji Borovnica 22. 4. 2020 naj bi v Borovnici minister za infrastrukturo skupaj z županom in visokimi predstavniki SŽ predal namenu novo parkirišče in kolesarnico pri železniški postaji Borovnica. S tem bi se simbolično zaključila tudi operacija »Parkirišče pri železniški postaji Borovnica«, za katero sta 250.000 € prispevali Republike Slovenija (15%) in kohezijski sklad EU (85%). Zaradi epidemije virusa Cov Sars-2 pa ob letošnjem Svetovnem dnevu varstva okolja omenjene slovesne predaje ne bo. Otvoritev je zaenkrat prestavljena v čas med 15. in 22. 9. 2020, v sklop Evropskega tedna mobilnosti. Ker je zaradi preprečevanja pandemije Covid 19 zastal javni potniški promet, je v trenutku, ko pišemo ta prispevek, parkirišče nezasedeno. To so izkoristili številni starši z majhnimi otroci in na njem svoje nadobudneže učijo kako voziti kolo oz. otroci na njem pridobivajo in utrjujejo osnovne kolesarske veščine dinamičnega ravnotežja. Pri tem jim družbo dela tudi nekaj nadobudnežev na rolkah, rolerjih in kotalkah. Vse pa v izogib širjenju virusa poteka ob spoštovanju ustrezne oddaljenosti med posameznimi družinami. Zaradi višje sile je tako parkirišče še pred otvoritvijo dobilo nepričakovano novo namembnost, ki pa je navsezadnje tudi v funkciji trajnostne mobilnosti. Zakaj je sploh novo parkirišče pri železniški postaji Borovnica in zakaj je bilo zanj mogoče pridobiti sredstva Republike Slovenije in EU? Zaradi cenovno ugodnih, hitrih, relativno pogostih in udobnih železniških potniških železniških povezav med Borovnico in Ljubljano se v Ljubljano na delo in/ ali izobraževanje z vlaki vozi največji delež tistih prebivalcev Občine Borovnica, ki s tema namenoma potujejo v Ljubljano. V letu 2018 je bilo tako med Borovnico in Ljubljano z vlakom prepeljanih kar 209.000 potnikov, s čimer se je ta relacija med vsemi v Sloveniji umestila na 7. mesto, čeprav ima občina le 4.500 prebivalcev. Slovenski raziskovalci trajnostne mobilnosti govorijo o »fenomenu Borovnica« in ga razlagajo kot posledico relativno hitrih in pogostih povezav z vlaki na eni strani ter relativno slabih in neudobnih povezav z Ljubljano z osebnimi avtomobili kot posledica slabih cest in zastojev ob vstopu v Ljubljano in iz nje na drugi strani. Borovnica tako sodi med redke občine v Sloveniji, ki se lahko pohvali s primerljivi železniškimi povezavami in storitvami, kot jih imajo v evropskih državah z razvitim javnim (železniškim) potniškim prometom! Ob tem visokem deležu prevozov z vlaki pa je bil pred izgradnjo novega parkirišča prometni prostor pri železniški postaji Borovnica neurejen oz. ni bil urejen ustrezno s sodobnimi stan- Prostorpred izgradnjo parkirišča dardi in izgledom prostora za mirujoči promet. Parkirišča formalno sploh ni bilo, temveč se je parkiralo delom na sicer širokem delu Mejačeve ulice od mostu čez Borovniščico do poslopja železniške postaje, deloma pa na kar na zelenici ob ograji železniške postaje. Pokrita kolesarnica je bila sicer prostorna, vendar je bila na pogled »barakarska gradnja«, predvsem pa v njej ni bilo stojal, ob katera bi bilo mogoče enostavno prikleniti okvir (in vsaj enega od obročev) kolesa, kar danes velja za osnovni standard varnega parkiranja koles. Poleg tega so prostor kazile še garaže stanovalcev železniške postaje v »barakarski izvedbi« ter veliko neurejena in s plevelom zaraščena površina med Borovniščico in samo železniško postajo. Obiskovalec, ki je prišel v Borovnico z vlakom, ob izstopu z vlaka vsekakor ni dobil vtisa, da se nahaja v kolikor toliko razvitem delu Evrope. Občina Borovnica je tako v svoji razvojni kot v svoji prometni strategiji kot eno svojih izrazitih primerjalnih prednosti izpostavila prav svojo prometno lego ob nacionalno in evropsko pomembnem železniškem koridorju s solidnimi povezavami do regijskega in nacionalnega središča z vlaki. Prav zato je v obeh dokumentih na področju prometa dala poudarek izboljšanju storitev, ki omogoča- Komu je parkirišče namenjeno, kako se bo dokazoval namen parkiranja in kako je s plačilom? Ob delovnikih med 6:00 in 18:00 je parkirišče namenjeno izključno tistim, ki svojo pot nadaljujejo z vlakom oz. JPP. Izven tega časa pa tudi vsem ostalim. Vsaj v naslednjih petih letih bo uporaba parkirišča brezplačna. V kolikor bo to zahtevalo Ministrstvo za infrastrukturo, se bo do postavitve naprave za izdajo parkirnih kart ob nakupu vozovnic s strani SŽ Potniški promet d. o. o. upravičenost parkiranja med de-lovniki med 6:00 in 18:00 izkazovala na podlagi dovolilnic, ki jih bo izdala občina. Zaključena pot do sodobnega parkirišča in kolesarnice pri železniški postaji jo za uporabnika privlačno, hitro in udobno presedanje na sredstva JPP pri vsakodnevnih prevozih na delo in šolanje. Občina se je zavedala, da EU zaradi prizadevanj po izboljšanju kakovosti zunanjega zraka in zmanjševanju izpustov to-plogrednih plinov iz prometa kot sektorja, ki največ prispeva k z ravnanji ljudi povzročenimi podnebnim spremembami, strateško podpira usmeritev, da se vedno večji delež vsakdanjih prevozov v urbana središča opravi s tisto kombinacijo uporabe prevoznih sredstev, ki je cenovno in časovno konkurenčna, ob tem pa manj obremenjuje okolje in je tudi bolj zdrava. Občina Borovnica se je tudi zavedala, da mora, če želi izpolniti pogoje za kandidiranje na sredstva, ki jih v ta namen v sedanji finančni perspektivi dodeljuje Evropska komisija, pravočasno oblikovati in potrditi Celovito prometno strategijo, prav tako pa mora tudi razpolagati s primernimi zemljišči. Z velikimi napori je občini oboje uspelo zagotoviti tik iztekom roka s strani Ministrstva RS za infrastrukturo objavljenega Javnega razpisa za ukrepe trajnostne mobilnosti - vozlišča P+R, na katerega je v marcu 2018 oddala vlogo. Pred podpisom pogodbe z Ministrstvom RS za infrastrukturo o sofinanciranju operacije v za ta tip P+R maksimalni višini 250.000 €, do katerega je prišlo v sredini septembra 2018, se je morala občina v dopolnitvi vloge obvezati k ukinitvi parkirnih mest na Mejačevi ulici ter uvedbi režima plačljivega parkiranja v središču naselja Borovnica. Kaj vse je bilo predmet operacije »Parkirišče pri železniški postaji Borovnica« in koliko je ta stala? Skupaj s po oceni 157.000 € vrednimi zemljiščem velikosti 5997 m2, ki ga je država za namen izgradnje P+R brezplačno prenesla na občino, je celotna operacija, katere izvedba se je začela konec maja 2019, vredna 621.280,30 €. Polega tega je v navezavi nanjo uredila prometni prostor na Mejačevi ulici in pripadajoče zelenice ter namesto običajnih šuko vtičnic parkirna mesta za električna vozila na P+R opremila s standardnimi polnilnimi postajami za napajanje električnih vozil. Potem ko ji jeseni 2018 preko javnega razpisa ni uspelo pridobiti ponudbe, ki bi omogočala izvedbo v okviru proračunsko zagotovljenih namenskih sredstev, je občina Borovnica ta sredstva v letu 2019 nekoliko povišala in skladno z zakonodajo sklenila neposredno pogodbo o izvedbi z Javnim podjetjem Komunalno podjetje Vrhnika d. o. o., ki je parkirišče zgradilo do konca novembra 2019. V okviru operacije je bilo vzpostavljenih 96 parkirnih mest za osebne avtomobile, od katerih so 4 namenjena za osebe z oviranostmi, 10 pa za osebne avtomobile, ki jih poganja elektrika. Parkirišče je tudi ustrezno osvetljeno. Postavljena je tudi pokrita kolesarnica s 26 stojali za kolesa, ki omogočajo priklepanje okvirjev koles, poleg tega pa še dodatnih 26 nepokritih stojal za kolesa. Ko bodo SŽ Infrastruktura d. o. o., predvidoma še letos, zgradile pokrito kolesarnico za 50 koles pri dohodu na perone železniške postaje, bodo s tem predvidoma pokrite dolgoročne potrebe po možnosti varnega parkiranje koles na območju železniške postaje. Skladno s Celovito prometno strategijo Občine Borovnica se število parkirnih mest pri železniški postaji ne bo povečevalo, navsezadnje za to na sami lokaciji tudi ni prostora. Z izgradnjo mreže varnih povezav za kolesarje in pešce v občini pa bo občina v prihodnje vse večjemu številu občanov omogočila, da svoj avto pustijo doma in do železniške postaja varno pridejo peš oz. se pripeljejo s kolesom. V sklopu operacije sta bila vzpostavljena tudi avtobusno postajališče z nadstreškom za čakajoče potnike, ki je v prvi vrsti namenjeno občasnim oz. nelinijskim avtobusnim prevozom (prevozi izletnikov, učencev OŠ v šolo v naravi, ekskurzije ipd.) in »ekološki otok« ter izvedena ureditev zelenih površin. Izvedena je bila predpriprava za postavitev naprave za gotovinski ali brezgotovinski nakup železniških vozovnic, pri čemer bodo potniki na zahtevo lahko dobili tudi brezplačne parkirne »listke«. Sama postavitev naprave ter njeno obratovanje in vzdrževanje pa je stvar SŽ Potniški promet d. o. o.. Takšna rešitev je bila po pogajanjih februarja 2020 dogovorjena s predstavniki Ministrstva RS za infrastrukturo, potem ko so na pobudo Občine Borovnica prizadete občine opozorile, da niso obvezane in pripravljene nositi stroškov naprav, ki omogočajo integracijo izdajanja potrdil o plačani oz. brezplačni parkirnini v integralni sistem nakupov vozovnic javnega potniškega prometa in z njim povezani storitev trajnostne mobilnosti (rezervacije vozovnic, e-avtomobilov in koles iz shem javnih izposoj ipd.). Pridobitev nepovratnih sredstev Ekosklada za postavitev polnilih postaj za električna vozila Ob tem je potrebno omeniti, da 5 polnilnih postaj, ki bodo po tem, ko bo v sklopu železniške postaje Borovnica začela obratovati nova elektro napajalna postaja, omogočile sočasno polnjenje 10 baterijskih akumulatorjev z močjo po 22 kW, ni bilo financiranihv okviru projekta, temveč je za to 19.450 € vredno investicijo v elektrifikacijo mobilnosti, Občina Borovnica s strani Ekosklada pridobila 15.000 € nepovratnih sredstev. Začasni priključek na distribucijsko električno omrežje zaenkrat omogoča sočasno napajanje dveh vozil. Je pa do vseh parkirnih mest, tako kot je to določeno v pogodbi o sofinanciranju operacije med Ministrstvom RS za infrastrukturo in Občino Borovnica, vzpostavljena kabelska kanalizacija, ki bo omogočala nadaljnjo elektrifikacijo parkirnih mest. Dodatni pogoji, h katerim se je za sofinanciranje operacije morala obvezati občina Kot pogoj za prenos zemljišč v lasti države, s katerimi so razpolagale SZ infrastruktura d. o. o., na občino, se je Občina Borovnica morala obvezati tudi k temu, da bo uredila prometni prostor ob Me-jačevi ulici od mostu čez Borovniščico do vhoda v poslopje železniške postaja Borovnica, skupaj z ureditvijo zelenice ob ograji železniške postaje. Kljub prizadevanjem občine, da bi SŽ Infrastruktura d. o. o. in Direkcija RS za infrastrukturo predhodno » N OS Občina Borovnica a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » obnovili dotrajano cesto, do tega ni prišlo. Kot že rečeno, se je po pogodbi o sofinanciranju operacije z Ministrstvom za infrastrukturo morala Občina Borovnica obvezati tudi k temu, da bo ter k vzpostavitvi režima plačljivega parkiranja v središču naselja Borovnica. Planinski izlet na borovniško Planino Zahvale Na tem mestu se želimo zahvaliti nekdanjemu sekretarju na Ministrstvu RS za infrastrukturo g. Juretu Lebnu za njegov osebni angažma pri zahtevnem postopki izvzetja površin, predvidenih za P+R iz javne železniške infrastrukture ter njihovem brezplačnem prenosu na Občino Borovnica. Brez tega ne bi mogli pravočasno izpolniti enega od dveh ključnih pogojev za prijavo na javni poziv Ministrstva RS za infrastrukturo za sofinanciranje izgradnje P+R. Zahvala gre tudi uradniku na Ministrstvu RS za gospodarski razvoj in tehnologijo g. Marjanu Levstiku, pristojnemu za pripravo pogodbe za prenos zemljišč z države na občino, ki se je zelo potrudil, da je bila pogodba pravočasno pripravljena in podpisana s strani ministrstva. Poleg tega se zahvaljujemo Naložbo sta sofinancirali EU in Republika Slovenija Naziv operacije: Parkirišče pri železniški postaji Borovnica Cilj operacije: Izgradnja vozlišča P+R v Borovnici tudi skrbnici pogodbe s strani Ministrstva RS za infrastrukturo ge. Nataši Naumovic, ki je ves čas konstruktivno prispevala k pojasnjevanju in razjasnjevanju zahtevnih postopkov spremljanja in poročanja o operaciji ter njenemu kolegu g. Tadeju Ža-ucerju za odzivno in jasno tolmačenje tehničnih vidikov izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Na koncu pa gre zahvala tudi našemu občanu g. Pavlu Zalokarju, ki se je kot član uprave SZ d. o. o. osebno zavzel, da so bili med različnimi družbami in službami SZ pravočasno usklajeni vsi postopki, ki so omogočali, da so SZ d. o. o. pravočasno izdale soglasje k projektu izgradnje P+R pri železniški postaji Borovnica. Breg tega do podpisa pogodbe za izvedbo operacije ne bi prišlo. Postavljen prikazovalnik hitrosti na Dolu Previsoka hitrost vožnje in alkoholiziranosti voznikov je v Sloveniji glavni vzrok za prometne nesreče. Poleg fizičnih ovir je v naseljih eden najbolj učinkovitih ukrepov preprečevanj prehitre vožnje postavitev prikazovalnikov hitrosti na ustreznih mestih. V naši občini tako od konca februarja v bližini avtobusnega postajališča na Dolu pri Borovnici stoji tovrsten prikazovalnik ter meri in prikazuje hitrost vozil, ki iz smeri Vrhnike oz. Bistre nadaljujejo pot proti Borovnici. Občina ga je pridobila v sklopu projekta »Skupaj umirjamo pro- met 2020« in zanj namenila 1.592,00 EUR kar predstavlja 40 % vrednosti, ostalo je bilo sofinancirano s strani Zavarovalnice Triglav d.d. in podjetja Sipronika d.o.o. Analiza podatkov za mesec marec kaže, da dobrih 60 % od 56.727 v marcu na tem mestu zabeleženih vozil ni preseglo najvišje dovoljene hitrosti 50 km/h in da je bila povprečna hitrost vseh vozil malenkost pod 48 km/h. V povprečju torej vozimo skladno s predpisi, vsaj kar se najvišje dovoljene hitrosti na tem mestu tiče. Je pa dobra tretjina voznikov presegla dovoljen hitrost za do 10 km/h, našlo pa se je kar nekaj »junakov«, ki so po ozki cesti v naselju, ki nima pločnikov, na mestu pred nepreglednim ovinkom divjali z več kot 100 km/h, »rekorder« pa kar s 122 km/h! Ker pri »dirkačih« običajno tudi kazni ne zaležejo, lahko samo upamo, da se bodo po nesreči na »večnih dirkališčih« znašli sami, ne da bi s seboj odpeljali še kakšno nedolžno življenje ali za sabo pustili nesrečnike s hudimi in trajnimi posledicami. Občani lahko meritve spremljajo tudi na spletni strani Občine Borovnica v rubriki Merilnik hitrosti. Občinska uprava, foto: AK V soboto, 7. marca, smo s Planinskim društvom Borovnica nameravali na Menino planino. Dan prej je zapadel sneg, kar je pomenilo, da je bila cesta do našega izhodišča zasnežena. Zato smo naredili spremembo. Planince smo povabili na domačo borovniško Planino. Ze na planinskem krožku so nas pritegnile lično izdelane lesene tablice Češnjeve poti, ki vodijo na omenjeni vrh. Sedaj je bila priložnost, da pot izpeljemo v celoti. V meglenem jutru se nas je na železniški postaji v Borovnici zbralo 17 pohodnikov. Pestra druščina. Ogrela nas je Ana z bansom Pino je v kuhi- nji s Tino. Po uvodnih besedah smo se odpravili na pot. Lepo smo hodili, gori na stezi strnjeno v koloni. Da je pot hitreje minila, smo se igrali ugibanje živali. In prišli smo nad meglo, pod nami megleno morje, smetana. Z grebena smo zrli v zasnežene gore. Ker je bilo na vrhu hladno, smo se zadržali le toliko, da smo pomalicali. Ze na izhodišču smo izvedeli, da sta mamica Saša in sin Anej pred štirinajstimi dnevi z vrha Planine nadaljevala po stezi, se pozneje na razpotju držala desno in tako prišla na Dražico. Všeč nam je bila ta ideja. Saša in Anej sta sprejela vodenje. Po sprva zasneženi poti so uživali otroci. So se spuščali, kot da bi smučali. Potem so me nahecali, da sem jim pripovedovala zgodbo. In sem imela nekaj poslušalcev do konca naše poti. Še pred prvimi hišami smo naredili zaključek izleta: ponovili smo bans in si povedali vtise. Všeč nam je bilo, da smo prišli iz meglene v sončno Borovnico, da smo naredili krožno pot in da smo bili v domačih logih. In ja, družba. Skupaj smo soustvarili prijeten izlet. Da bi še večkrat šli po vzpetinah, ki obkrožajo borovniško kotlino! Za PD Borovnica zapisala Kristina Suhadolnik Gasilci hitrejši od požara V letošnji sezoni občnih zborov je bilo Prostovljno gasilsko društvo Borovnica bolj na repu vseh gasilskih zborovanj vrhniške zveze gasilcev. Takšen tajming - če odštejemo vikend gor ali dol - je sedaj že kar običajen več let. A letos smo bili - kar zadeva zborovanj in sploh vsakršnih (z)druženj - resnično na repu. Pred okrnitvijo javnega življenja zaradi močnega požara, ki ga je zanetil korona virus, smo tako ujeli resnično zadnji vlak. Šestega marca se je tako odvijal 135. redni letni občni zbor. Da občni zbor ni le najvišji organ društva, ampak tudi priložnost za medsebojno druženje, je znano že dalj časa. Pa vendar. Gasilci smo tu le posebni, saj se srečamo ne le člani, ampak številni drugi. Gre za vsa društva celotne gasilske zveze vrhniškega okraja in drugod. Udeležbo pa oplemeniti tudi pobrateno društvo Preddvor in nenazadnje tudi župan. Poročila so bila tudi letos nabita z aktivnostmi. Še blagajniško poročilo, ki je - kot se spodobi - za navadno uho suhoparno, je bilo tokrat na koncu veselo. Zaključili smo namreč investicijo za vozilo GVGP-1. S poveljnikovega poročila je bilo moč razbrati, da se je trend zadnjih nekaj let z malo požarov in veliko ostalega nadaljeval tudi preteklo leto (8 požarov in kar 13 tehničnih intervencij). Člani operative so se udeleževali različnih usposabljanj, od občine pa smo v hranjenje in uporabo prejeli prikolico CZ Borovnica, na kateri je oprema za dekonta-minacijo. Predsednik je zbranim postregel z ostalimi spremljajočimi aktivnostmi. Redni smo bili na prireditvah znotraj lokalne skupnosti in širše (varovanje prometa, zagotavljanje NMP, čistilna akcija, sodelovanje pri Florjanovi maši, blagoslov velikonočnih jedil, redarstvo na Argonavtskem in maratonu Barjanka. Udeleževali smo se različnih aktivnostih naše zveze, prisostvovali pa smo tudi 150-letnici gasilstva. Sodelovali smo pri evakuaciji vrtca, kjer smo otrokom približali lik prostovoljnega gasilca, njegovo opremo in vozila. Na povabilo ŠRD Bober smo izvedli demonstracijo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Motorističnemu klubu Borovnica smo priskočili na pomoč pri njihovem blagoslovu motornih vozil. Oktobra, v mesecu požarne varnosti, pa ne moremo mimo organizacije dneva odprtih vrat. Mesec veličastno sklenemo s - sedaj že tradicionalno -prireditvijo Noč pod viaduktom, ki je mimogrede pokala po vseh šotorskih šivih. Ob vsem naštetem ne moremo mimo dela z mladino in s starejšimi. Mentorji so zaslužni za celoletno srečevanje na treningih. Mladina je doživela pravi razcvet. Letos smo - lahko rečemo, da rekordno - sprejeli 18 novih članov. Prav vsi iz mladinskih vrst. Veterani in veteranke pa so zavezani kontinuiteti: še zmerom dve desetini in ponovna uvrstitev na državno tekmovanje obeh ekip. In kot vsako leto vsaj en pokal na desetino. No, tokrat Sprejem novih moči je polica za pokale zopet težja za 7 pokalov. Ob bežnem preletu vseh naštetih preštevilnih aktivnosti pa seveda ne smemo pozabiti, da se v tem pičlem sestavu niti ne da vsega popisati. Mnogo je društvenih akcij, aktivnosti ali, če hočete, delovnih gabaritov, ki niso in niti ne morejo biti popisani. Pa vendar so narejena z vso predanostjo in srčnostjo številnih naših članov. Biti gasilec ni nikoli pomenilo biti včlanjen v še enem društvu; tako malo za preganjanje dolgčasa. Gasilstvo = način življenja. Hvala vsem občanom, ki nas cenite in podpirate. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ! Za PGD Borovnica, Janez Mevec V letošnjem planu dela najbolj bode v oči: povečava naših prostorov, saj je gasilski dom postal premajhen za vse nas. Zato so v teku priprave za dozidavo prostorov. Na vas se obračamo s prošnjo, da nam s svojimi prispevki pomagate pri zbiranju prepotrebnih sredstev za gradnjo. Veseli bomo prav vsakega vašega daru. Vaš dar lahko nakažete na TRR: SI56 6000 0000 0150 227, pri banki LON d.d N OS Občina Borovnica a 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 115 let krepke čebelarske podružnice V spomin Pred 115 leti je mesečnik Slovenski čebelar takole oklical: »Čebelarski shodi na Kranjskem. 12. marca v Borovnici v gostivni g. Antona Drašlerja. Začetek ob treh popoldne. - Predavata g. Anton Likozar in tajnik.« Čez mesec dni pa že zmagoslavno, kratko in jedrnato: »V Borovnici, Kranju, Zireh in Logatcu so se ustanovile krepke čebelarske podružnice.« Dolga čebelarska tradicija v borovniški dolini, ki sta jo v 19. stoletju v širšem slovenskem prostoru najbolje zastopala župnik Anton Jugovic (1806-1882) in kaplan Simon Robič (1824-1897), se je 12. marca 1905 v prostorih restavracije pri stari železniški postaji zorganizirala v borovniško podružnico Slovenskega čebelarskega društva. Najbolj znamenito ime, ki je izšlo iz tega čebelarskega kroga, je naš rojak Josip Verbič (18691948). V Slovenskem biografskem leksikonu izvemo, da je bil rojen 22. marca 1869 v Borovnici kmetu Francu in Mariji r. Hočevar, umrl pa 17. aprila 1948 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici v letih 1876-81, gimnazijo in učiteljišče pa v Ljubljani, kjer je maturiral l. 1890. Bil je učiteljski pripravnik v Trnovem pri Ilirski Bistrici 1890-91 in Višnji Gori 1891-93, učitelj v Litiji 1893-98 (nekaj časa, zlasti v počitnicah, domači učitelj na gradu Planina pri Rakeku), na vadnici učiteljišča v Ljubljani 1898-1905, ko je opravil profesorski izpit in bil 1906 imenovan za profesorja prirodopisja in kmetijstva na moškem ter kasneje na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Tu je bil upokojen 1925, nato do 1932 še honorarno učil iste predmete. V čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih iz kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva se je usposobil za pouk na kmetijskih nadaljevalnih in srednjih šolah. Deželna vlada na Kranjskem ga je 1909 imenovala za izvedenca v čebelarstvu. Opravljal je pomembne funkcije, med drugim je bil predsednik čebelarske podružnice v Ljubljani (1919-30), Slovenskega čebelarskega dru- štva (1930-41), Jugoslovanske čebelarske zveze (1937-41), član glavnega odbora in predsedstva ter blagajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo (1919-1948), kjer je 1947 dobil diplomo za 25-letno delo. Društva so pod njegovim vodstvom ali s sodelovanjem priredila mnoge tečaje za izobraževanje čebelarskih in sadjarskih predavateljev, mojstrov, izvedencev in praktikov. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Na Verbičevo pobudo so čebelarji ljubljanske podružnice ustanovili postaji z vzornimi čebelnjaki v Tomišlju in Starošincih, Slovensko čebelarsko društvo pa je kupilo in adaptiralo društveno centralo Janšev dom s čebelarno v Ljubljani (na Tyrševi, danes Slovenski cesti). Sam je ustanovil in oskrboval društveno čebelno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici (1932) ter zavarovalni sklad za škode v čebelarstvu in matični nasad čebelnih pašnih rastlin. Napisal je knjige: Vrednost in poraba medu, 1932; Čebelne bolezni, 1935; Praktični čebelar, 1939 (skupaj z D. Jugom); Vzrejajmo najboljše čebele, 1947. Objavil je še številne strokovne prispevke, zlasti o vzreji matic, izboljšanju čebelarjenja, rojenju, plemenitenju in vzreji boljših če-belnih družin kranjske čebele, o pomenu čebele, medu in voskov, o razstavah in čebelni paši ter nad 70 poročil iz opazovalnih čebelnih postaj ... Čebelar Verbič je 150-letni jubilej praznoval lani, Čebelarsko društvo Borovnica pa ta jubilej praznuje letos. Lokacija spominske klopi pred stavbo, kjer je bila ustanovljena predhodnica današnjega čebelarskega društva, se je ponudila sama, prav tako posvetilo na njej. Ureditev okoliškega parka pod mogočnim lipovcem na Stari postaji pa so ponudili in tudi pridno izvedli člani Turističnega in Čebelarskega društva ter zagnani bližnji stanovalci. Ostane nam torej le še voščilo: "Naj medi!" Damjan Debevec; Foto: DD Gasilska vaja v Fenolitu V torek, 25. 2. 2020, so se, nekaj minut čez peto uro popoldan, v podjetje Fenolit d.d., kjer so že bili v akciji gasilci prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Fenolit, pripeljala še gasilska vozila z gasilci PGD Breg -Pako, PGD Brezovica pri Borovnici in PGD Borovnica. Slednja so dobila poziv o požaru in ponesrečencu v obratu smol. Na srečo je šlo le za redno letno vajo vseh gasilskih društev občine Borovnica. Najprej so na prizorišče prišli gasilci PIGD Fenolit, ki so takoj začeli z gašenjem s peno. Po nekaj minutah so prišle okrepitve iz PGD Borovnica, ki so poleg pomoči pri gašenju nudile tudi prvo pomoč ponesrečeni osebi z zlomom noge. Bolničarji PGD Borovnica so ponesrečeni osebi uspešno imobilizirali nogo, poškodovanca zavarovali pred zunanjimi vplivi in mu nudili psihološko podporo. Gasilci PGD Breg - Pako in PGD Brezovica pri Borovnici so s hlajenjem okoliških objektov poskrbeli, da se požar ne bi razširil. Vodja vaje, poveljnik PIGD Fenolit, Tone Urbas, je o rezultatih vaje poročal poveljniku GZ Vrhnika, Benjaminu Svenšku, in poveljniku poveljstva Borovnica, Jožetu Palčiču, ki sta pohvalila odlično izpeljano vajo in številčnost udeležbe. Gost vaje je bil poveljnik poveljstva Vrhnika, Bruno Gove-kar. Direktor podjetja Fenolit d.d., g. Slavko Zibret, se je vsem udeležencem zahvalil za uspešno izvedeno vajo in predlagal pogostejša skupna usposabljanja. Operativne vaje so namenjene usposabljanju gasilcev, da znajo odreagirati v pravih intervencijah. Vsi si želimo, da bi bilo slednjih čim manj. PIGD Fenolit Za vedno se je poslovil »nežni velikan«, dvakratni borovniški župan Alojz Močnik Tako tiho, kot je živel zadnja leta in tako tiho, kot živimo mi te dni, tako je za vedno odšel s tuzemskega življenja Alojz Močnik, nekdanji župan naše občine. Od njega so se na zadnji marčevski petek na pokopališču v Borovnici zaradi soočanja z epidemijo poslovili v ožjem družinskem krogu. Občani in občanke tako nismo imeli priložnosti, da bi se poklonili človeku, ki je v kraj doprinesel marsikaj dobrega. Prav zato mu v Našem časopisu namenjamo nekaj strani, da osvetlimo njegovo delo, žu-panovanje in prijateljevanje v Borovnici. Alojz Močnik je kar dvakrat zasedel županski stolček, torej je osem let županoval borovniški občini in to brez svoje svetniške skupine. Obakrat je namreč kandidiral s podpisi občanov in poskušal v okviru občinskega sveta oblikovati projektne koalicije. To vihra-no obdobje bi lahko povzeli z naslovom intervjuja po končanem delu: »Mojih osem let županovanja ni bilo lahkih, a sem zadovoljen z opravljenim delom«. V prvi volilni tekmi leta 1998 se je pomeril s takratnim aktualnim županom Andrejem Ocepkom, Vinkom Koširjem, Marcelom Turkom in Francem Kavčni-kom. Mandat so zaznamovali dograditev prostorov in okolice vrtca za potrebe glasbene šole, osnovne šole in vrtca, promocija dneva borovnic, uvedba novega vlaka na relaciji Borovnica - Ljubljana, ureditev Paplerjeve ulice s pločnikom in osvetljavo, povezovanje občine pri izvedbi regionalnega razvojnega plana, modernizacija cestišč s pripadajočo komunalno infrastrukturo, uvedba akcije »Cvetlico na polico« in drugo. In ker je želel zaključiti projekte, ki so bili že zastavljeni in dogovorjeni, se je odločil kandidirati tudi na volitvah leta 2002. »Gremo naprej,« je bil slogan njegove kampanje in vanjo se je podal tudi, kot je zapisal, »ker verjamem, da sem sposoben voditi občino, ker imam dovolj časa, da se temu delu lahko posvetim, imam dovolj izkušenj in znanja in ker rad opravljam to delo.« Svoj program je razdelil na tri dele: prostorsko problematiko (pridobitev površin za devetletko v obstoječi zgradbi OŠ in vrtca, pridobitev novih prostorov za knjižnico in kulturno dejavnost, socialna stanovanja, prostor za pokopališče in mrliško vežico, prostore za športne dejavnost), komunalno in prometno infrastrukturo (nadaljevati z gradnjo vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, asfaltiranje cestnih površin, izgradnja pločnikov ob regio-nalki Breg - Dol, nadaljevati z razsvetljavo naselij in ulic) ter energetiko in komunikacije (pričeti z izgradnjo toplovodnega omrežja - biomaso - in pričeti z urejanjem individualnih kurišč na biomaso, pripraviti programe za uporabo učinkovite rabe energije (izolacija objektov, sončna energi- ja), nadaljevati z aktivnostmi za izgradnjo kabelske televizije in izgradnjo bencinskega servisa). Takole je še zapisal: »Županski kandidati izhajamo iz različnih sredin, razmišljanj in videnj. Vsakdo ima svoje lastnosti in prepričanje, svojo vizijo in sposobnost, tudi politična ozadja. Temu danes pravijo »referenca preteklosti«, vezano na minulo delo in uspehe. Izbrati je treba prave elemente, jih poudariti in jim z danim glasom zaupati. Skupaj gremo naprej. Na volitvah je premagal Andreja Ocep-ka in Franja Modrijana in tako županoval vse do novembra 2006. Ob prebiranju arhiva človek hitro ugotovi, da so bile strani Našega časopisa v drugem mandatnem obdobju polne kritik. Morda bi bilo drugače, če ne bi katastrofalni požar dodobra načel borovniške šole, zato marsikaj iz obljubljenega ni mogel speljati. Za obnavljanje je občina potrebovala veliko denarja, znanja in časa. Močniku je z delavci in vodstvom šole uspelo privesti obnovo do konca. Brez tolarja posojila, s poravnanimi obveznostmi do izvajalcev in z občinskim proračunom brez rdečih številk. (iz intervjuja december 2006) Borovniške strani Našega časopisa pa so bile polne tudi njegove besede. Svoje prodorne in spodbudne misli je občankam in občanom namenil v legendarnem Zupanovem oknu, ki ga je odprl najprej z mislijo o vremenu, nadaljeval pa z aktualno problematiko. Spomnil je, katerih prireditev vse se je udeležil, spodbudil h » N OS Občina Borovnica 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a » kritičnemu razmišljanju, odgovoril na številne kritike, tako ustne kot pisne, tako podpisane kot tiste s psevdonimi ... Objavljal je informacije dogodkov iz dela župana, občinske uprave, občinskega sveta ali prostega in delovnega okolja. In kolumna je bila zelo brana. Kot je zapisal v svojem predzadnjem Županovem oknu, je bilo veliko neugodnih situacij, napačnih razmišljanj, spotikanj in načrtovanih kritik s ciljem razvrednotenja županovega dela. »Marsikdaj sem se spraševal, ali je smiselno nadaljevati delo. Zato sem občasno podal posamezno vsebino v razmislek nekoliko dvoumno.« Ob brskanju po arhivu je bilo zanimivo prebirati njegova sporočila. Spodbudna in kritična. Mnogo misli je aktualnih tudi za današnji čas in od mnogih se lahko vsak izmed nas marsikaj nauči. Naj nam bo nekaj le teh v spodbudo in motivacijo za dobrobit v našem kraju tudi za naprej . • Dober gospodar se ne odloča o gradnji hiše v petek, graditi pa začne v ponedeljek. (februar 2005) • Ker smo pred občinskim praznikom, podelitvijo priznanj in pohval, je moja dolžnost, da pohvalim mladino, ki je verjetno spoznala, da skupno delo s časom doseže svoj namen in rezultat. Ni negativnih izpadov, hrupa, izgredov. Okolje je mirno, spokojno, vse je na svojih mestih. Tudi drugi to opažajo z željo, da tako naj bo tudi v bodoče, ponosni smo na vas. (februar 2002) • Ker se bližajo prazniki, bi želel, da ob teh dnevih izobesimo naše zastave. Vem, da je to vseslovenski problem, vendar smatram, če imamo svojo državo - domovino, potem potrdimo, da domovino pripadamo, smo na njene kulturne, jezikovne, državne vrednote ponosni. Ta izraz je v zastavi, ki plapola na za to predvidenem mestu, je samo delček domovinske pripadnosti, vendar velik. Pokažimo to z veseljem in polno zavesti. Pri malem se svet gradi in del tega smo tudi mi. (april 2003) • Ko včasih pogledam v svoj dnevnik dela in z mislijo preletim vse poti, razgovore, vsebine in cilje, se spomnim tudi ovir, ki sem jih uspešno preskakoval ali se jim izmikal. Doseči cilj za vsebino širšega družbenega pomena v veliki investiciji, pri kateri nisi porabil nič občinskega denarja, ni tako enostavno. Tu je potrebno znanje, izkušnje in ne kritike ceste, gostilniške družbe ali posameznikov. S tem bomo morali prekiniti, kar nas opozarjajo tudi izvajalci, ki o nas nimajo pohvalnega mnenja. Človek, delavec, ki s svojim delom in rokami ustvarja za naše skupno dobro, naj zasluži dobro, prijazno besedo. Verjetno je čas, da se občasno zamislimo o tem, da negodovanja, kritike in nesoglasja ne bodo dosegle ciljev, ki jih imamo še mnogo in so pomembni za boljši jutri. (oktober 2003) • Človek, ki je vedno v delovnem gibanju z različnimi obvezami, skoraj pozablja na skrb za svoje zdravje. Različna problematika, ki se iz dneva v dan spreminja in povečuje, je ta nevidna sila, kateri ne posvečamo dovolj pozornosti in posledično vpliva na naše zdravje. Skrb zdravju posvetiš tedaj, ko spoznaš posledice preteklosti. Kaj danes medicina vse zmore, lahko razmišlja le tisti, ki je v to problematiko vpet, ki z njo živi in je od njenih rezultatov odvisen Velika škoda bi bila, če tej panogi izrednega pomena ne bomo dali možnosti za razvoj in skrb za zdravje človeka. Ko sem zapuščal bolnico, sem si sam sebi dejal: »Ponovno sem se rodil, sedaj bolj uporabljaj glavo.« (september 2004) • Dela nam in vam dragi občani ne bo zmanjkalo. Potrudimo se, da bo imelo rezultate in izražalo zadovoljstvo. (januar 2002)Znan je bil tudi po čestitkah občanom in občankam z željo po zdravju, zadovoljstvu in radosti ob okroglih obletnicah rojstnega dne ter mlajši generaciji ob vstopu v polnoletnost. »Menim, da je to del županove etike in dolžnosti v obliki izkazane pozornosti. Veliko sem dobil osebnih zahval s tresočim, ganljivim glasom po telefonu ali pisni obliki.« Alojz Močnik je sodeloval z mnogimi ljudmi. Tiste, ki so bili pripravljeni povedati kaj o njegovem delu in sodelovanju, smo prosili, da so zapisali par besed o njem, za večni spomin. Slavko Turšič, nekdanji občinski svetnik Pokojnega župana poznam že od začetka osnovne šole. Z njegovim sinom Iztokom sva bila sošolca in zato sem bil večkrat pri njih doma. Poleg reševanja domačih nalog s sinom sva se pogosto srečala tudi z njegovim očetom, ki me je po zaključenem delu povabil v zgornje nadstropje. Takrat so se pogovori pogosto podaljšali. Mnogo koristnih stvari nam je takrat posredoval iz svojega delovanja na osebnem in službenem področju. Tudi kasneje, v srednješolskih in visokošolskih letih, smo se večkrat srečali, tudi zaradi potreb pri gradnji njegove hiše na Bledu. Nato pa je g. Alojz odšel na službovanje v Turčijo, kjer je podjetje pridobilo posel na avtomatizaciji železniške proge med Istanbulom in Ankaro. Zanimiva so bila njegova pripovedovanja o delu in komunikaciji na tujem. Pa tudi zgodbe iz teh tujih dežel. Takrat sem že sam začel z delom in službenimi potovanji po svetu in marsikdaj koristnega sem iz teh pripovedovanj lahko uporabil. Nazadnje pa sva se že po njegovi upokojitvi srečala pri delu v občinskem svetu v drugi sestavi, ko je občina postala samostojna. Takrat je zamenjal g. Ocepka, ki je bil prvi župan. V spominu mi je ostal njegov inženirski pristop k delu. Urejene preglednice želja in potreb in določanje prioritet za delo. Pa tudi izkušnje pri pogajanjih iz tujih dežel so mu koristile pri vodenju in nadzoru poslov. Spominjam se sestankov na občini, ki so potekali tedensko po požaru na osnovni šoli. Seveda njegova smer ni bila po volji vsem akterjem na političnem prizorišču, vendar pa njegovo umirjeno in trezno delovanje na občini ni ostalo neopaženo pri volivcih in ga je na občino pripeljalo za dva mandata. Vedno urejen je umir- jeno vodil včasih burne debate in tudi nepotrebna govoričenja na občinskem svetu. Predvsem pa se je videlo, da je vsako temo poznal in prej preštudiral, tako da je lahko z argumenti prepričal »poznavalce«, ki so se spoznali na vse, niso pa niti odprli in prelistali, kaj šele prebrali gradiva. V spominu mi bo g. Močnik ostal kot uglajen gospod, intelektualec, s katerim je bilo prijetno sodelovati in ki je znal marsikatero stvar pripeljati do uspešnega zaključka. Bojan Čebela, aktualni župan Nedavno tega nas je za vedno zapustil ugleden sokrajan Alojz Močnik. Bil je strokovnjak za avtomatizacijo železniškega prometa, ki se je s svojim znanjem uveljavil ne le doma, temveč tudi po svetu. V letih med 1999 in 2006 je bil tudi župan naše občine. Najbolj nam bo ostal v spominu zaradi uspešne obnove šole, ki je delno pogorela v požaru oktobra 2003. Kot občinski svetnik sem bil sicer do njegovega načina vodenja občine večkrat kritičen in sem nekaterim njegovim odločitvam tudi nasprotoval. Alojz Močnik je znal prisluhniti nasvetom drugih, vsako stvar je dobro preveril in si za odločitev vzel dovolj časa. Zato danes z drugačnimi očmi gledam na županovanje obeh svojih predhodnikov, tudi pokojnega Alojza Močnika. Kar pa še ne pomeni, da tudi ostra kritika dela župana in občinske uprave ni upravičena. A mora upoštevati čim širši nabor dejstev, dejanske zmogljivosti občinske uprave in vsakokratni kontekst odločanja. Ne sme temeljiti na neosnovanih dejstvih in iskanjih dlak v jajcu, da bi se dokazalo svoj prav. To je bilo Alojzu Močniku tuje in pred tem ni pokleknil, zato je odšel od nas kot pokončen mož. Marjan Rihar, nekdanji župan Vrhnike Od g. Alojza Močnika sem se marsikaj naučil, saj je bil v mojem prvem mandatu že štiri leta župan. Dobro smo sodelovali. Leta 2003 je bilo še nekaj nerazčiščene bilance med Vrhniko in Borovnico, kar nekaj najtežjih zadev sva se lotila z Močnikom. Bil je trd pogajalec, a je znal poslušati argumente in znal je oceniti, kdaj priti do kompromisa. Kot župan je bil ljudski, prisluhnil je ljudem, kar je ukrenil, je delal strokovno in se je prepričal o vsem. Na živce mu je šel populizem, ko so svetniki stvari na pol razumeli in so zagovarjali nestrokovna stališča. Znal se je zelo strokovno podkovati. Lahko pa omenim še anekdoto, ko je bilo treba popraviti most v Bistri, namenjen predvsem kmetom. Ti so bili že malce nervozni, ker se ga ni dalo popraviti čez noč, ampak šele v mesecu dni. Tako se je razširil ljudski glas, kako midva kot župana vsak na svojem bregu, razpravljava o rešitvi tega mostu. Pokojnega Alojza se spominjam kot dobrega človeka, skromnega, delavnega in vztrajnega. Nataša Lipovšek - Hrga, nekdanja ravnateljica OŠ dr. Ivana Korošca Zame je bil Alojz Močnik gospod z veliko začetnico. Sodelovala sva na profesionalnem nivoju, zlasti intenzivno pa v času obnove osnovne šole po požaru. Brez njega bi šlo zelo težko in ne predstavljam si, kako bi bilo. V to delo je bil vpet kot župan in gradbenik. Sodelovanje je bilo zelo optimalno, zato pa je obrodilo take sadove. Imel je posluh za šolo in pouk, vse sva se dogovorila. On je spoštoval mene, jaz njega. Bil nam je v pomoč in podporo, vedno sem ga rada srečala. Slavka Gerdina, tajnica na občinski upravi Lahko rečem, da je g. Alojz Močnik kandidiral z veliko željo po razvoju občine in nepoznavanjem dejanske lokalne samouprave, njenega financiranja, zakonodaje, ki uokvirja ravnanje občine. Vsekakor se je zelo potrudil, da bi spoznal vsako področje občinskega življenja, tako naloge na komunalnih področjih kot tudi na vseh področjih družbenih dejavnosti. Trudil se je, da bi z občinskim denarjem res ravnal skrbno, tako kot s svojim. Damjan Debevec - nekdanji dopisnik za borovniške strani Našega časopisa Jaz se Močnikovega prvega mandata bolj malo spominjam, ker sem bil še malo mlad. Sem pa v tistem času vstopil v politiko in ga že od začetka podpiral. Bil mi je simpatičen, nič kaj dvoličen, kot se pri politikih rado dogaja. Kar je rekel, to je držalo. Imel je prave prioritete pri razvoju kraja in realno oceno, koliko nas bo kaj stalo - s to razpredelnico je prišel na prav vsak sestanek, še posebej z državnimi predstavniki. Ker je imel precej zgodovine in zaslombe pri Slovenskih železnicah, smo verjetno tudi po njegovi zaslugi dobili postajališče Tivoli, kjer še danes sestopijo skorajda vsi naši dnevni migranti v Ljubljano.Kot bivši predsednik TVD Partizan je bil velik podpornik telovadnega društva in nam je nudil močno zaslombo, ko smo se odločili izpeljati veliko prenovo telovadnice - nadgradnjo s še eno telovadnico ter fitnesom. Žal ni imel prevelike sreče z večino v občinskem svetu, ne v prvem ne drugem mandatu. Nemalokrat so mu tako svetniki "zminirali" sejo ali "sesuli" predlog proračuna brez enega samega amandmaja. Za manj poučene - sedem svetnikov lahko z amandmaji povsem preoblikuje prav vsak odlok, ki ga posreduje na sejo župan ali celo sami podajo v sprejem odlok, če tega ne naredi župan. Zavrnitev odlokov, ker jih ni hotel po željah svetnikov spremeniti župan, je navadno pobalinstvo. In tega je bil deležen kot noben drug borovniški župan.Iz takšnih razlogov mu je propadel veliki projekt ogrevanja na biomaso - kdo ve, kako bi bilo danes z Likom, če ne bi ... Tako smo bili dolga leta brez poslovilnega objekta, smo še vedno brez knjižnice ...Uspel pa mu je skorajda nemogoč projekt - popožar-na sanacija in renovacija osnovne šole, s tem, da je pouk sočasno nemoteno potekal. Znal je tudi poskrbeti, da po-dizvajalci niso ostali brez plačila, kar še ljubljanskemu županu ni uspelo.V njegovem času je Slovenska vojska odprla center za ravnanje s strelivom v Podstrmecu, pričele so se renovacije mostov in podvozov na regionalni cesti Podpeč - Vrhnika ... Slava Marta Ošaben, nekdanja predsednica KD Borovnica Le kaj napisati o človeku, ki ti je čisto enostavno simpatičen že ob prvem srečanju? Prav točno se ne spomnim, kje in kdaj sem ga prvič videla, res je že dolgo tega, v glavi pa mi je ostala njegova črtasta zeleno-modro-siva kravata. Visok, danes bi rekli fit, gospod. Seveda je bila z njim tudi njegova soproga, tako kot vsa leta, ko sta obiskovala skoraj vse prireditve v organizaciji KD Borovnica. Nastopajoči smo vedno kukali v dvorano z vprašanjem: »Ti, a sta gospod župan in gospa županova že prišla?« To se nam je zdelo zelo pomembno. Po predstavah si je gospod župan vedno vzel čas in pohvalil naše delo. Seveda smo bili zelo ponosni in hvaležni za vse lepe besede. Imela sem srečo, bolje rečeno čast, da sem ga spoznala tudi v privatnem življenju. Leta in leta sta z gospo Bogdano za vsako novo leto prinesla lično zapakirane doma pečene piškote. Pogrešamo jih.Bil je vedno prijazen in spoštljiv sogovornik z veliko znanja in življenjskimi izkušnjami. O njegovih dejanjih, delu in besedah nisem nikoli dvomila. Še vedno sem prepričana, da je svoje županovanje jemal odgovorno in pošteno. Vedno je delal za dobrobit Borovničanov. Bil je gospod v pravem pomenu besede. Bilo mi je v čast in veliko veselje, da sem ga poznala in bila majhen kamenček v mozaiku njegovega življenja. Hvala vam, gospod Močnik! Na nebu se je prižgala še ena zvezdica. Končajmo z njegovim zadnjim Županovim oknom leta 2006. »Spoznal sem veliko novih prijateljev, z njimi korektno sodeloval in se tudi česa naučil. Vsem, ki so mi nudili pomoč, sodelovanje, bili korektni in spoštljivi, se iskreno zahvaljujem. Osebno sem ponosen na vse storjeno. To je bilo delo vseh, ki so pri tem sodelovali z obveznostmi ali prostovoljno. Vsi skupaj smo bili velika družba, ki je vedela, kaj hoče in koliko lahko stori. Redki so župani, ki se jim v obseg njihovega dela priklati požar in jim postavi vse na glavo. Tu smo ostali pokončni in našli pot rešitve. Vse v prihodnje bo lažje. Hvala za vse.« Preden pa je okno dokončno zaprl, je še zapisal: »Menim, da lahko vsakemu mirno pogledam v oči in mu podam roko.« Počivajte v miru, g. župan. Zbral Rok Mihevc N05 Občina Horjul 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Delo teče naprej, tudi po zaslugi vseh vas Spoštovane občanke in občani. Smo v času, ko je na preizkušnji naša volja, povezanost in človečnost. Verjamem, da nobenemu ni lahko in ob tej priložnosti se želim vsakemu od vas zahvaliti, ker spoštujete uredbe in odloke, ki nam pomagajo v boju proti koronavirusu. Civilna zaščita Horjul priskrbela po dve maski za gospodinjstvo Moje delo se je seveda v tem času nekoliko spremenilo, saj sem se tudi sam moral prilagoditi na nastalo situacijo. Kljub vsemu sem vsak dan na občini, saj nekatere stvari morajo čim bolj nemoteno napredovati. Občina je sicer uradno zaprta, nekateri sodelavci pa so dosegljivi na telefonih in preko elektronske pošte. Skrbimo, da delo in življenje poteka naprej, da se izvajajo vse nujne storitve, ki so tudi vezane na sodelovanje z podizvajalci in kooperanti kjer nas zavezujejo pogodbe. Življenje v občini ne more zastati in določene stvari je potrebno nadaljevati. Potreb -no je vzdrževati ceste, vodovod, skrbeti za odvoz smeti in podobno. Nenujne zadeve smo seveda prestavili, tako bo tudi kosovni odvoz odpadkov in nevarnih snovi prestavljen na kasnejši čas. Sicer pa lahko z veseljem ugotovim, da delo na vseh zastavljenih projektih poteka naprej. Seveda je vse skupaj bolj zahtevno, a projektanti se delajo naprej po navodilih sodelavcev. Zatika se na Upravni enoti, ki zbira vloge in dokumentacijo, postopkov pa ne pelje naprej. Do danes nismo odpovedali nobenega projekta, in verjamem, da bo tako tudi naprej, zna pa se zgoditi, da bo pri katerem od njih prišlo do kakšnega časovnega zamika. Pod naše najvišje prioritete sodijo projekti, kot so gradnja prizidka v vrtcu, obnova, oziroma gradnja nove čistilne naprave, ki bo dejansko opravljala svojo nalogo tako kot mora. Kot tretjo prioriteto pa postavljamo sanacijo ceste na Koreno do Laparije. Smo tako daleč, da lahko gremo v razpis in širitev ceste. Glede projektov v Žažarju smo v tem obdobju odvisni od Upravne enote, saj čakamo na gradbeno dovoljenje. Šele nato lahko začnemo s postopkom za razpis. Za konec se želim še zahvaliti vsem članom Civilne zaščite Horjul. Takoj po začetku delovanja smo poslali nekatere člane na izobraževanje na Ig, kjer so pridobili določena znanja, ki nam sedaj pridejo prav vsem v občini. Ugotavljam, da smo pravočasno postavili štab, oziroma vodstvo, ki je svojo vlogo izpeljalo brezhibno. Tudi zato smo v boju proti koronavirusu uspešni. Iz centrale v Ljubljani prejemamo tedensko ali na nekaj dni različne potrebščine, ki jih nato Civilna zaščita Horjul razporeja naprej. Seveda pa smo se znašli tudi sami in se povezali s podjetji, da smo prišli do ustreznega zaščitnega materiala in razkužil. Tako smo v eni od akcij izdelali pralne zaščitne maske in jih razdelili po gospodinjstvih, priskrbeli za razkužila pred trgovinami in v sodelovanju z gasilskimi društvi ozaveščali občane in pazili na njihovo varnost. Vsem, ki ste sodelovali oziroma še sodelujete pri teh akcijah se iskreno zahvaljujem, prav tako podjetjem, ki ste donirali sredstva, da smo lahko poskrbeli za varnost občanov. Želim vam veliko zdravja in upanja. To je namreč tisto kar v teh časi potrebujemo. Župan Janko Prebil Zaščitne maske so eno od pomembnejših zaščitnih sredstev za preprečitev širjenja korona virusa. Ker mask ni bilo dovolj oziroma se jih v določenem trenutku sploh ni dalo kupiti, je civilna zaščita Horjul ukrepala in poiskala rešitev tako, da so prostovoljci izdelali zaščitne maske za večkratno uporabo, ki so jih nato razdelili gospodinjstvom v občini. Akcija se je izkazala kot zelo uspešna, saj v so po dostopnih podatkih pravočasno zajezili širjenje okužbe. Vsako gospodinjstvo v občini Horjul je tako v začetku aprila v poštni nabiralnik prejelo po dve zaščitni maski, ki sta namenjeni izključno osebam, ki opravljajo nakupe oziroma se zadržujejo v zaprtih javnih površinah. Maskam je bilo priloženo tudi navodilo za uporabo, saj maska le ob pravilni uporabi služi svojemu namenu. Maske so izdelali iz posebnega materiala, potrjenega za splošno uporabo s strani UKC Ljubljana, niso pa uradno certificirane. Material je doniralo podjetje SETI d.o.o. Kranj in Občina Horjul. Župan Janko Prebil, ki je tudi sam sodeloval v tej akciji, meni, da je bila zelo pomembna hitra reakcija in prizadevnost vseh članov civilne zaščite. Na občane apelira, da spoštujejo ukrepe in sledijo navodilom pristojnih služb.Andrej Kozjek, predsednik civilne zaščite Horjul, je poudaril, kako nujna je pravilna uporaba zaščitnih mask, rokavic in skrbi za higieno rok. Ob tem je dejal: »Vaša varnost je v prvi vrsti odvisna od vas samih in od tega, kako boste uporabljali zaščitne maske, ki so namenjene večkratni uporabi. Zato je izredno pomembno, da upoštevate navodila, ki so bila priložena maskam, ko ste jih prejeli.« Navodila za pravilno uporabo zaščitnih mask: Preden si nadenete masko, si temeljito umijte roke z milom in toplo vodo (ali uporabite razkužilo). Masko razprite tako, da je zaprti del maske zgoraj, spodnji rob pa razkriva sloje. Z elastikama si jo zataknete za ušesa ter prilagodite tako, da pokriva usta, nos in brado. Če je elastika predolga, jo ustrezno skrajšajte.Po končani uporabi masko odstranite tako, da se dotikate samo elastike. Maske ne odlagajte na dele pohištva, ampak jo za 10 minut vstavite direktno v kuhinjsko pečico, ki je predhodno segreta na 70 do 80° C. Masko lahko razkužite tudi tako, da jo za 10 minut vstavite v lonec z vodo segreto do 80° C (še preden zavre). Masko nato posušite na zraku. Po tem si roke temeljito operite z milom in toplo vodo. Po toplotni obdelavi je maska razkužena in je pripravljena za naslednjo uporabo. Bodite pozorni na higieno rok: Vedno pazite, da se z rokami ne dotikate oči, nosu ali ust, preden rok temeljito ne umijete z milom in toplo vodo (vsaj 20 sekund). Pipe se z umitimi rokami ne dotikajte, zaprite jo s podlahtjo, komolcem ali papirnato brisač-ko, ki jo odvržete v ustrezno vrečko za odpadke. Brisače iz blaga dnevno menjajte. Uporaba zaščitne maske v zaprtem javnem prostoru Odlok med drugim predpisuje, da je pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju (trgovina, bencinski servis, pošta...), ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic. POZIV PROSTOVOLJCEM ZA NUJNO VARSTVO OTROK IN NALOGE CIVILNE ZAŠČITE Pozivamo vse zdrave prostovoljce, ki lahko priskočijo na pomoč k organizaciji varstva otrok ali pomoči pri delovanju CZ, da se javijo na telefonski številki 040 350 273 ali na 01 7591 120 ali pa se obrnite na elektronski naslov obcina@ horjul.si. Spodaj vam še enkrat posredujemo pomembne telefonske številke, v primeru suma na okužbo s COVID-19 oziroma v kolikor potrebujete kakršnokoli pomoč. Poudarjamo, da v primeru, da ste bolni, nikakor ne smete k zdravniku, ampak zdravnika pokličete po telefonu. ŠTAB CZ OBČINE HORJUL 01 759 11 20 ali 040 350 273, elektronski naslov cz@ horjul.si ali obcina@horjul.si. ZDRAVNICA Dr. Janja Pirc Delovni čas: ponedeljek in torek 13:00-20:00, sreda 7:30-14:00, četrtek 7:30-13:30, petek 7:3013:00 na telefonski številki 01/754 90 01 ali 041/705764. PSIHOSOCIALNA PODPORA Center za socialno delo Ljubljana Enota Vrhnika, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 8:00-15:00, v sredo 8:00-17:00 in ob petkih 8:00-13:00 na telefonski številki 01/750 62 70 ali elektronski naslov gpcsd.vrhni@ gov.si. ZD Ljubljana, na telefonski številki 051 684 253, vsak delovnik 7:00-20:00 ali na elektronski naslov psiholoska. podpora.covid19@zd-lj.si. Besedilo Peter Kavčič, Joto: občinski arhiv Gradnja nove čistilne naprave Podolnica Obstoječa čistilna naprava v Podolnici žal ne opravlja svoje naloge in povzroča težave, za kar je nujna sanacija oziroma gradnja ustrezne čistilne naprave. Na občini so se dogovorili, da bo javni razpis izvedlo podjetje Voka Snaga. Kot je povedal župan Janko Prebil, je sanacija urgentna, da ne pride do popolne odpovedi in razpada obstoječe čistilne naprave, ki deluje nekaj več kot 50 odstotno glede na svoje kapacitete. V kolikor ne bo dodatnih zapletov, bo razpis pripravljen do konca aprila. Vsa dokumentacija za projekt je na občini že pripravljena. Župan ugotavlja, da čistilna naprava ne deluje dobro že od leta 2013. Po zagonu vsake čistilne naprave je upravljavec oziroma v tem primeru Voka obvezan, da odda poročilo oziroma podatke o delovanju na Ministrstvo za okolje in prostor. Kako je prišlo do odločitve za to čistilno napravo, še danes ni povsem jasno. Peter Kavčič N05 Občina Horjul 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V največjih podjetjih se uspešno spopadajo z novimi izzivi Na prvem sestanku Civilne zaščite Horjul so sodelovali tudi predstavniki največjih podjetij v občini. Vhod v Metrel je dovoljen samo zaposlenim v podjetju. Vse od začetka ukrepov, ki so dodobra ohromili gospodarstvo po celem svetu, v največjih horjulskih podjetjih budno spremljajo stanje na globalnem trgu in se temu tudi sproti prilagajajo. O ukrepih in poslovanju smo se pogovarjali z direktorico Huliota Natašo Osredkar in di-rektorejm Metrela Edvardom Revnom. Ob tem moramo poudariti, da se v obeh podjetjih uspešno borijo proti okužbam z koronavirusom in se lahko pohvalijo, da med zaposlenimi ni prišlo do bolezni. Eden od razlogov za uspe- šnost tiči tudi v pravočasnem ukrepanju in previdnosti še preden je država z odlokom določila vse omejitve, ki smo jim bili priča v marcu in aprilu. Predstavnika obeh podjetij sta sodelovala tudi na prvem urgentnem sestanku Civilne zaščite Horjul, kjer so predstavili ukrepe in dobili dodatne informacije o tem kako zajeziti širjenje virusa. Nataša Osredkar, direktorica Huliota je povedala, da ves čas tesno sodelujejo z zdravniško službo medicine dela in izvajalcem za varnost pri delu. Prioritetno so uredili vse kar je bilo potrebno, da so bili vsi zaposleni obveščeni o pravilnem ravnanju na delovnem mestu, o omejevanju stikov in varnostni razdalji, poskrbeli so tudi za razkužila in zaščitno opremo ter uredili prehrano v izmenah, da ne prihaja do zadrževanja prevelikega števila ljudi v skupnem prostoru. Zaposleni v pisarnah, ki lahko delajo od doma, ne hodijo v prostore podjetja in vse delo opravljajo na daljavo. Potrebe po uvedbi dela v izmenah ni, saj so tako organizirali delovna mesta, da so zaposleni med seboj dovolj oddaljeni, edino v oddelku nadzora kakovosti so uvedli delo v dveh izmenah, a predvsem zaradi prostorske omejitve. Onemogočen je tudi dostop vseh, ki niso zaposleni v podjetju, medtem ko prevozniki ob dostavi ali prevzemu ostajajo v svojih vozilih in ne prihaja do stika z zaposlenimi. Za teden so tudi zaprli proizvodnjo. Osredkar-jeva je poudarila, da kljub vsem dejavnikom na trgu, poslovanje poteka uspešno. Ker gre za mednarodno podjetje, ki deluje tudi v Izraelu, na Portugalskem in v Indiji, so za dobro informiranje zaposlenih poskrbeli tudi za dva izida internega glasila, kjer so lahko prebrali tudi o tem kako poteka delo v tujini. Podobno so se z nastalimi razmerami organizirali tudi v podjetju Metrel. Direktor Edvard Reven je poudaril, da je prva prioriteta zdravje zaposlenih in temu primerno so tudi takoj ukrepali. Na začetku je bilo prisotno tudi malo negotovosti med zaposlenimi, saj je obstajala možnost, da je eden od zaposlenih okužen. A kasneje se je izkazalo, da je šlo za lažen preplah in v podjetju ni prišlo do okužbe med zaposlenimi. Vodstvo podjetja je sicer takoj uvedlo odločne ukrepe in ti so zagotovili potrebno varnost v podjetju. Ukinili so skupinsko prehrano, avtomate za prigrizke in napitke ter vsakršno zadrževanje na hodnikih. Proizvodnjo so razdelili v dve izmeni, da lahko zaposleni ohranjajo med seboj dovolj veliko varnostno razdaljo in da lahko v primerih, kjer imajo mlajše otroke, starši poskrbijo za varstvo oziroma nemoten potek šolanja na daljavo. Zaposleni, ki lahko delajo od doma, ne prihajajo v podjetje, tako da ves razvoj in programiranje poteka od doma. Podjetje je prav tako ukinilo vsa potovanja in sestanke, tako da vse poslovanje poteka brez kontaktov. Kot je povedal Reven, so se na situacijo odzvali tudi z zaprtjem podjetja za en teden, zaposlene pa so pozvali, da v tem času tudi izkoristijo stare dopuste. Kljub ukrepom pa se ne morejo izogniti upadu prodaje, ki je za to obdobje manjše za od 30 do 40 odstotkov. Pričakuje, da se bo situacija na trgu ob pozitivnih trendih izboljšala. Podjetje je zdravo in stabilno ter dobro pripravljeno tudi na take težke trenutke. Ves čas je vodstvo Metrela tudi v stikih in nenehni komunikaciji z ostalimi podjetji, ki so del te mednarodne skupine. Tako v Metrelu kot Huliotu sta se vodstvi zahvalili zaposlenim za razumevanje in sodelovanje ob nastali situaciji. Župan Janko Prebil je ob te temi tudi poudaril, da bo občina naredila vse kar je potrebno,da bo podjetjem pomagala, da premagajo vse izzive, ki jih prinaša koronavirus in se nadeja tudi nadaljnjega odličnega sodelovanja, ki je edina pot k uspehu. Besedilo in foto: Peter Kavčič Podjetje Siliko d.o.o. doniralo razkužila za roke Misel na to, da v časih, ko ni lahko, nisi sam, je neprecenljiva. V takšnih trenutkih se tudi pokaže, kdo ima čut za soljudi in je pripravljen po svojih močeh pomagati. Svojo družbeno odgovornost so z izjemno gesto, donacijo razkužil za roke lastne proizvodnje, pokazali tudi pri podjetju Sili-ko d.o.o. s sedežem na Vrhniki. Župan Janko Prebil je ob predaji razkužila dejal: »Zahvaljujem se podjetju Siliko d.o.o., ki je občini Horjul do-niralo razkužilo za roke. Podjetje Siliko želi pomagati pri preprečevanju širjenja COVID-19, zato se je v svojih kapacitetah lotil proizvodnje razkužil za roke kar je odlična reakcija na nastalo situacijo.« Razkužila so nato razdelili službam v občini Horjul, ki jo nujno potrebujejo. To so: ambulanta splošne medicine, pa-tronažna služba, Dom starejših občanov Horjul, živilski trgovini Mercator in M--Orel, bencinski servis Petrol in prostovoljnim gasilskim društvom. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Dom starejših se uspešno spopada z virusom V času, ko se cel svet bori s pandemijo korona virusa, je po podatkih, ki so nam vsem dostopni, Slovenija med boljšimi državami v boju s tem nevarnim virusom. V horjulski občini smo po številu okužb na število prebivalcev sicer zelo visoko, a to je podatek, ki potrebuje dodatno razlago. Kar 25 od skupno 28 potrjenih okužb v občini je namreč zabeleženih v domu starejših občanov. Še bolj pomemben podatek pa je ta, da število novih okužb ne narašča. Za tem stojita dva pomembna dejavnika. Prvi je ta, da je občina Horjul in Civilna zaščita svoje delo opravila pravočasno in z ozaveščanjem ter resnim in hitrim reagiranjem vseh vpletenih odgovornih preprečila širjenje okužb med prebivalstvom. Na tej točki je prav, da se poudari tudi pomen pravilne reakcije vseh občanov, ki so opozorila in priporočila vzeli nadvse resno. Drugi dejavnik pa je pravilno in hitro ukrepanje vodstva in delavcev v domu Deos, ki so takoj zajezili širjenje okužbe. Kako je vse skupaj potekalo, nam je razložila vodja zdra- vstvene nege in namestnica direktorja centra starejših v Horjulu, Slavica Vekič. Ključni trenutek je bil ta, da so s preventivnimi ukrepi začeli že pred razglasitvijo pandemije in tako verjetno preprečili hujši izbruh. Od kje je virus prišel v njihovo ustanovo, ne vedo, a še bolj pomembno kot to je, da so ga zaznali in ustavili v najkrajšem možnem času. Namestnica direktorja je takole komentirala celoten potek: »Glede na to, da je že v drugi polovici februarja obstajala nevarnost za raspi-ratorne bolezni, ki so značilne za zimski čas, smo že 22. » N05 Občina Horjul 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » februarja uvedli zelo stroge sanitarne ukrepe, saj gre za starejšo populacijo ljudi, ki so občutljivi na te bolezni. Poleg tega pa je v domu tudi nekaj takšnih primerov, kjer so prisotne tudi druge bolezni in je tako ravnanje pomembno tudi, če ne bi prišlo do pandemije, s katero se sedaj ubadamo po svetu. Tako smo bili med prvimi v Sloveniji, ki smo ustrezno odreagirali in zaščitili naše starostnike. Torej lahko rečem, da smo praktično en mesec preden smo zaznali prvo okužbo s koronavirusom med našimi varovanci že uvedli neke vrste izolacijo za vse, ki živijo pri nas. Prav ukinitvi zunanjih stikov, torej s prepovedjo obiskov in ukrepi za razkuževanje prostorov ter predmetov, se danes lahko zahvalimo, da v Horjulu število obolelih ni mnogo večje. Po tem, ko smo 22. marca ugotovili sum pri enem izmed naših stanovalcev zaradi povišane temperature in določenih znakov povezanih s to boleznijo, smo ga nemudoma poslali v izolacijo in poslali bris na testi- Zaigrajte in razveselite starejše Občina Horjul poziva glasbenike in pevce, da tudi v času epidemije zaigrate ali zapojete pred občinstvom, in sicer oskrbovancem Doma starejših Horjul. To bi jim v teh težkih časih ogromno pomenilo, zato naprošamo vse, ki bi bili pripravljeni popestriti dan oskrbovancem, da pokličete na telefonsko številko 040 350 273, da se dogovorite o podrobnostih. ranje, ki so ga nato tudi potrdili. Nemudoma smo poskrbeli za izolacijo te osebe kot tudi za vse, ki so bili s to osebo v stiku. Po tem, ko smo dobili rezultate brisa, ki so bili pozitivni, smo seveda uvedli vse pot. Ko smo dobili rezultate testov, se je izkazalo, da je okužb več, kar ni bilo presenečenje. Tako smo o stanju v domu nemudoma obvestili vse pristojne državne službe. Z natančnim in sistematskim delom nam je uspelo vse, ki so bili okuženi, preseliti na zaprti oddelek COVID-19, kjer je z njimi ves čas ista ekipa uslužbencev in deluje le na tem oddelku.« Poleg pravočasnega ukrepanja in organiziranja zaprtega oddelka namestnica direktorja poudarja, da je bil dom starejših vedno dobro opremljen z zaščitno opremo in sredstvi za razkuževanje. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljuje donatorjem za zaščitno opremo. Vodstvo doma Deos sicer ves čas tesno sodeluje z nacionalnim inštitutom za javno zdravstvo, z epidemiologinjo in koordinatorji, ki jim redno vsak dan pošiljajo vse potrebne podatke za spremljanje okužb. V času redakcije so se ukrepi izkazali kot pravilni, saj so bili do 15. 4. že dva tedna brez novih okužb. Besedilo in foto: Peter Kavčič Samoskrba v času koronavirusa Pridelava domače hrane ima v občini Horjul tradicijo. Vseeno vsega ne moremo pridelati sami, pomembno pa je, da naredimo vse kar je v naši moči, da smo čim bolj samooskrbni. To bo pozitivno vplivao tudi na naše zdravje. Prav na začetku strogih omejitev povezanega z bojem proti koronavirusu se je pokazalo, kako se je povečal naval v trgovine, saj je prišlo do strahu, da bo zmanjkalo osnovnih živil. A nismo ne prvi in verjetno ne zadnji, ki se soočamo s stresno situacijo. Kljub temu, da še zdaleč ne živimo v pomanjkanju pa nas je strah, da bi tega prišlo. A proti strahu se lahko borimo z dejanji. To je nekaj na kar se moramo večkrat spomniti. Da med povečanim obiskom ni prišlo do prenatrpanosti trgovin in s tem do širjenja virusa se moramo danes zahvaliti Civilni zaščiti Horjul in vsem gasilcem, ki so poskrbeli, da je bil obisk trgovin varen. Hkrati pa lahko vse skupaj vzamemo tudi kot spodbudo, da bolj poskrbimo zase. Rodovitne zemlje je v naši okolici več kot dovolj. Že majhna njiva ali vrt pa zadošča, da sami pridelamo več hrane. Ta ne bo samo lokalno pridelana, bolj sveža, saj ne bo prišla od daleč, na tovornjakih ali celo ladjah do polic v trgovinah, ampak bo tudi bolj zdrava. Dokazano je, da je hrana z domačega pridelave bogatejša z vitamini in minerali. Pred dobrim mesec je na predavanju o zdravi prehrani zeliščarka Margita Vehar poudarila pomen žive hrane, torej točno te, ki raste zdajle na vrtu ali zunaj v gozdu in travniku. Zato vas župan Janko Prebil tudi to pomlad poziva, da si v teh spomladanskih časih uredite vrt, posadite zelenjavo in poskrbite za sadno drevje. Sam se dobro zaveda pomena doma pridelane hrane kar vsako leto pokaže tudi z do- nacijo medu za slovenski zajtrk. Med, domač kruh iz slovenske moke, jabolka lahko pridelamo doma kakor tudi večino ostale zelenjave in sadja. Morda za razmislek in spodbudo: Kot se je izkazalo znajo gospodinje tudi danes zamesiti in speči zelo dober domač kruh, saj je na internetu in na socialnih omrežjih vse polno različnih fotografij in receptov. Morda še pred nekaj meseci mnoge od njih niso niti pomislile, da bi kruh pekle same doma, a sedaj je jasno, da vsakodnevni obisk trgovine očitno le ni tako nujen, kot smo mislili do sedaj. Besedilo in foto: Peter Kavčič Poskrbimo za zdravje otrok in mladostnikov z redno aktivnostjo Vsi starši, ki imate šoloobvezne otroke, ste verjetno v zadnjem mesecu občutili, kako pomembna je rutina in da kljub temu, da otroci ne hodijo v šole in vrtce, to nikakor niso počitnice. Pri ohranjanju tempa dela je zelo pomemben urnik in redno delo, da so naši najmlajši lahko pripravljeni na vse psihofizične izzive, ki jih prinaša učenje na daljavo. Ob tem je seveda odgovornost na starših še toliko večja. Starši so zgled, kljub stresni situaciji morajo ostati pozitivni in vlivati otrokom zaupanje ter občutke varnosti. Pri tem je poleg učenja pomembna tudi telesna aktivnost. Računalnik ali telefon je seveda rešitev, ki je najprej pri roki, a njihova uporaba mora biti tudi v tem času skrbno nadzorovana in omejena. Povabimo vas, da si preberete napotke, ki so jih pripravili na straneh nacionalnega inštituta za javno zdravje na spletni strani www. nijz.si, saj se otroci na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdra-žljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. Vsakodnevni sprehod je seveda le en del te rutine. Pri tem seveda pazite, da upoštevate odloke, ki jih je sprejela država oziroma občina. Tudi ko se sprehodite po ulici, bodite pazljivi, da ohranjate razdaljo, ki je potrebna, da se med pogovorom virus ne more prenesti iz ene osebe na drugo. V kolikor pa pri svojih otrocih ali mladostnih opažate, da prihaja do stiske in nenavadnega obnašanja otrok ali mladostnikov, ki nedvomno pogrešajo socialni stik s svojimi vrstniki, pa bodite pozorni in se o stvareh, ki težijo otroka ali mladostnika tudi pogovorite. Ker je v času negotovosti, ki jih prinaša epidemija z novim koronavirusom, med drugim zelo pomembno tudi ohranjanje duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih, so v ta namen na Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Brezovica, ki regionalno pokriva tudi občino Horjul, zbrali pomembne informacije, ki so lahko v pomoč staršem oziroma skrbnikom ter njihovim otrokom in mladostnikom. Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Brezovica v tem času deluje na prilagojen način. To pomeni, da so dosegljivi za naše uporabnike preko e-po-šte (cdzom@mkz-rakitna.si) in na telefonski številki 030 610 746 ali 030 610 745 vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Ob tem poudarjajo, da je v tem času še toliko bolj pomembno, da se tisti otroci in mladostniki, ki že imajo težave v duševnem zdravju oziroma diagnosticirane duševne motnje, še naprej ustrezno strokovno vodijo pri izbranih strokovnjakih s področja duševnega zdravja. Ker pričakujejo, da se bodo pojavljale večje ali manjše stiske tudi pri tistih otrocih in mladostnikih, ki do sedaj niso potrebovali pomoči na področju duševnega zdravja, staršem in skrbnikom svetujejo, da si preberejo informacije na straneh nacionalnega inštituta za javno zdravje na spletni strani www.nijz.si Tole je povzetek napotkov, ki so jih pri NIJZ pripravili za pomoč otrokom in mladostnikom: Večina otrok je za virus že slišala, zato se pogovoru o tem ne izogibajte, pri tem se izogibajte pogovoru o črnih scenarijih, predvsem pa poskrbite, da boste imeli prave informacije. Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Pri tem je pomembno, da ste otroku na voljo, ter mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro. Pri tem imejte v mislih, da prilagodite informacije starosti otroka. Otrokom ne posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor je namenjen, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni. V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku povejte, da gre za obdobje, ki bo minilo, in mu s tem zagotovite občutek kontrole in varnosti, ko jo potrebuje. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo naše zdravje. Otroke skozi igro naučimo pravilnega umivanja rok. Pomembno je tudi, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koro-navirusu omejimo in se osredotočimo na pozitivne stvari v življenju Rutina zmanjšuje negotovost, zato otroku omogočite igro, sprostitev in počitek ob določenih urah. Zavedajte se tudi, da smo otrokom odrasli vzorniki, zato lahko na njih pozitivno vplivamo že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok. Ob tem ne pozabite nase. Poskrbite tudi za sebe, kolikor je le možno in se naučite se obvladovati stres. Pomoč v stiski: Ko je otrokova ali vaša stiska zelo huda, lahko pokličete na telefon za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Sa-marijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen. Besedilo in foto: Peter Kavčič N aŠ Občina Horjul Menjava pnevmatik brez stika S postopnim opuščanjem omejitev gibanja in vožnje se bo počasi, a vztrajno, vrnil tudi promet na naše ceste. 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Robot za menjavo pnevmatik omogoča manj stika. Sezone za zimske pnevmatike je konec in zato je ob dejstvu, da se bomo zopet začeli več voziti z avtomobili na mestu vprašanje, kako varno zamenjati pnevmatike na avtomobilu? Stroka je namreč jasna, zimske pnevmatike so za zimo, letne za razmere, ko so temperature višje. Sedaj je čas, ko je dobro zimske pnevmatike zamenjati z letnimi. S tem seveda poskrbite za varnost in za cenejšo vožnjo, saj z letnimi pnevmatikami avto porabi manj goriva. Poleg tega se letne pnevmatike obrabljajo počasneje kot zimske. Te v toplem vremenu niso najboljša obutev za vaš avto, saj ima zimska pnevmatika v poletnih temperaturah poleg hitrega obrabljanja še slab vpliv na vozne lastnosti, oprijem v ovinku in pri zaviranju. Zato je vsekakor v tem času priporočljivo zimske pnevmatike zamenjati za letne, pa čeprav to ni pogojeno z zakonom, kot je na primer v zimskem času z zimskimi pnevmatikami. A kako to storiti varno, da ne pride o prenosa virusa? O tem smo se pogovarjali z Juretom Prebilom iz podjetja Aniks plus d.o.o., ki se ukvarja z vulkanizersko dejavnostjo, diagnostiko in popravili avtomobilov v Ljubgojni pri Horjulu. Jure je opisal postopek, ki je v primeru zamenjave pnevmatik varen za zaposlene in za stranke: 'Vse skupaj bo potekalo tako, da med opravljanjem vulkanizerske storitve ne bo nobenega stika med stranko in zaposlenimi. To je ob upoštevanju navodil in ukrepov povsem izvedljivo. Da ne pride do stika med strankami je pomembno, da te počakajo na vrsto v avtomobilu. Najbolje je, da se vsakdo na premontažo ali za nakup novih pnevmatik predhodno naroči in pride na vrsto v delavnico ob določeni uri. Ko pride na vrsto, se stranka z avtomobilom sama zapelje v delavnico, izstopi iz avta in počaka zunaj na dvorišču, da vulkanizer opravi svoje delo. Ob tem seveda upoštevamo varnostno priporočeno razdaljo. Med celotnim postopkom vulkanizer uporablja rokavice in se drži navodil pristojnih služb glede ravnanja v času boja proti koronavirusu. V nobenem primeru se med samo premontažo vulkanizer ne rabi usesti v avto. Ko je premontaža opravljena, stranka ponovno sama sede v avto in ga odpelje iz delavnice. Plačilo se izvede brezstično, v primeru gotovine pa je denar treba razkužiti.' V vulkanizerski delavnici v Ljubgojni pri Horjulu imajo tudi polrobotski stroj za pre-montažo pnevmatik, ki praktično vse opravi sam. Zato je tudi s stališča možnosti prenosa virusa še toliko bolj zanimiv. Ves stik, ki ga ima vulkanizer s pnevmatiko je, da jo sname z avtomobila in zakotali do stro- ja, kjer avtomatika prevzame svoje delo. Nato pnevmatiko zakotali nazaj do avtomobila in jo namesti nanj. Torej ni nobenega stika in dela s pnevmatiko, kot je to običajno pri starejših načinih premontaže. Polrobotski montažni stroj je sicer namenjen menjavi pnevmatik na dragih in občutljivih litih platiščih večjih dimenzij, saj platišč med delom ne poškoduje. V primeru naročanja na premontažo ali kakšna druga vprašanja povezana s servisom ali programiranjem senzorskih ventilov ter ostalo avto diagnostiko in manjšimi popravili se lahko obrnete na Jureta (telefon O31 854 514) oziroma jih kontaktirate po e-pošti aniks. plus@siol.net. Besedilo in foto: Peter Kavčič Psihosocialno svetovanje Manj stroškov za komunalo za prazne stanovanjske objekte V času, ko ne vemo, kakšna bo naša prihodnost, ko nas je strah za zdravje ali ko preprosto ne moremo ubežati negativnim novicam, ki jih je po medijih žal vsepovsod polno, prihaja do stisk. Ljudje, ki so osamljeni, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov nimajo stikov, so morda priklenjeni na bolniško posteljo ali se preprosto nimajo s kom pogovoriti o vprašanjih, ki jih tarejo, preživljajo v teh časih težko obdobje. Spomnimo se na prijatelje, na osamljene in jih pokličimo. Vsi, ki čutite, da bremena ne morete deliti z nikomer, pa lahko pokličete strokovnjake - prostovoljce, ki delujejo v območnem združenju rdečega križa Ljubljana. Vsaka, še tako majhna, težava v takšnih časih postane vedno večja in če si ne znamo pomagati sami ali nimamo ob sebi ljudi, ki bi nam prisluhnili, lahko to privede do hudih posledic. Morda je včasih dovolj že to, da lahko svoje skrbi nekomu zaupamo, da se z nekom pogovorimo in se naenkrat dan ne zdi več tako siv in težave postanejo le še težavice. V času boja proti koronavirusu so se zato na Rdečem križu Slovenije organizirali in nudijo brezplačno psiho-socialno svetovanje. Pomoč deluje preko območnega združenja Ljubljana s pod- poro svojih inštruktoric iz programa za psihosocialno pomoč prebivalcem in v sodelovanju s Slovensko krovno zvezo psihoterapevtov. Odprli so posebno telefonsko linijo za psihosocialno podporo ljudem, ki v teh dneh občutijo stisko zaradi nastale situacije. Prostovoljci - strokovnjaki so dosegljivi vsak dan med 16. in 20. uro na telefonski številki 01 600 93 26. Pokličete lahko tudi Center za socialno delo Ljubljana Enota Vrhnika na telefonsko številko 017506270, in sicer vsak ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. Če vam je lažje pisati, pa lahko to naredite kadarkoli na mail: gpcsd.vrhni@ gov.si. Psihološka podpora vam je na voljo tudi na kontaktu Zdravstvenega doma Ljubljana na telefonski številki 051 684 253, vsak delovnik od 7. do 20. ure. Svoja vprašanja, dvome, strahove pa lahko sporočite tudi po elektronski pošti na naslov psiholoska. podpora.covid19@zd-lj.si. Zatorej, če čutite stisko v obliki strahu, nezaupanja, nestrpnosti, obupa, občutka nemoči, praznine in osamljenosti, vedite, da nikakor niste edini, predvsem pa, da niste sami. Poudarjajo tudi, da se lahko z istim prostovoljcem ali prostovoljko dogovorite za ponovni klic, če si to želite. Zapomnite si: človek, ki pokliče, ni več sam! Peter Kavčič Na zadnji občinski seji so svetniki sprejeli odlok o spremembi odloka o zbiranju komunalnih odpadkov. S tem je občina Horjul spremenila 32. člen Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 76/12) in omogočila zmanjšanje zaračunanega odvoza komunalnih odpadkov. Sicer ne gre za velike zneske, a boste s tem vseeno vsi, ki se vas ta odlok dotika, nekaj privarčevali. To se nanaša na prazen stanovanjski objekt in prazno stanovanjsko ali poslovno enoto, in sicer na najmanjšo dovo- ljeno količino, ki za obdobje enega meseca znaša tretjino najmanjše velikosti posode in najmanjšo frekvenca prevoza, ki je določena s tem odlokom. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu št. 29, 18. 3. 2020, in velja od 2. 4. 2020. S tem se občina Horjul pridružuje trem drugim občinam (MOL, Dobrova - Polhov Gradec in Vodice), kjer je izvajalec Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. in zmanjšala zaračunavanje odvoza teh odpadkov. Medtem 7 drugih občin (Brezovica, Dol pri Ljubljani, Medvode, Škofljica, Cerklje na Gorenjskem, Velike Lašče, Ig) še vedno zaračunava odvoz ene velikosti po- sode, tako kot je Občina Horjul v preteklosti. Na občini tudi pojasnjujejo, zakaj je treba vseeno zagotoviti minimalno plačilo: za prazno stavbo je namreč kljub temu, da komunalni odpadki iz gospodinjstev ne nastajajo, treba zagotoviti pokrivanje nekaterih minimalnih stroškov ravnanja z odpadki oz. določenega dela fiksnih stroškov. Le na tak način lahko javno podjetje zagotovi zbiranje, odvoz, predelavo in odlaganje odpadkov takoj, ko postane stavba naseljena. V to spada tudi izgradnje in vzdrževanje vse potrebne infrastrukture, ki je nujna za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi od- padki. To je zelo podobno kot v primeru oskrbe s pitno vodo ali z električno energijo. Med to infrastrukturo sodijo objekti na odlagališčih komunalnih odpadkov, v zbirnih centrih, zbiralnicah ter sortirnicah in skladiščih komunalnih odpadkov. Ta del fiksnih stroškov v primeru oskrbe z elektriko imenujemo omrežnina ali priključno moč, njihovo pokrivanje pa zagotavlja obratovanje in nemoteno izvajanje storitev javne službe. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o. obračun izvaja dvakrat letno, in sicer konec junija za prvih šest mesecev in konec decembra za zadnjih šest mesecev v letu, obračunajo pa dejansko število mesecev, ko je bila stavba prazna. Polletni strošek obračuna praznega objekta brez uvedene spremembe znaša 37,25 evrov. Po občinskem odloku za obračun se trenutno upošteva najmanjšo velikosti zabojnika (80 litrov) in najmanjšo pogostnost odvoza (faktor 1,45 - odvoz na tri tedne). Po sprejeti spremembi omenjenega odloka na občinskem svetu bo tak strošek za pol leta znašal okvirno 12,42 evrov, za eno leto pa bi lastnik za prazno stavbo torej plačal izračunano 24,84 evrov. Na področju občine Horjul je v obračun praznih stavb trenutno vključenih 25 objektov. Besedilo in foto: Peter Kavčič N05 Občina Horjul 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nov most, pomembna pridobitev za Metrel in Horju Nov most je resda nekoliko odmaknjen od oči in glavne ceste, a to ne zmanjšuje velikega pomena tako za promet v Horjulu kot za podjetje Metrel Mehanika. Z gradbenimi deli so začeli minulo jesen, v aprilu letos pa so bila dela zaključena in v Horjulu smo bogatejši za most, ki bo olajšal dostop večjih tovornjakov do skladišča in ostalih prostorov podjetja Metrel Mehanika. Ob tej priložnosti so izvajalci uredili tudi brežino vodotoka in s tem protipo-plavno ukrepali v skladu s prostorskim načrtom občine Horjul. Most stoji v neposredni bližini nove čistilne naprave in je zgrajen po najsodobnejših standardih, saj prenaša obremenitve tovornjakov, ki sedaj ne bodo več vozili oziroma obračali pri tovarni Metrel Mehanika. S tem bodo razbremenili dosedanjo pot do podjetja, kar bo ugodno vplivalo tudi na promet na glavni cesti. Na občini so zadovoljni, da se je izgradnja mostu, ki je bila v načrtu že nekaj časa, uspešno končala, saj gre za pomembno pridobitev za podjetje, ki ima v Horjulu izredno pomembno gospodarsko vlogo. Generalni direktor Metrela Edvard Reven se je ob otvoritvi tudi zahvalil županu Janku Prebilu in sodelavcem občinske uprave za zelo dobro sodelovanje in vso pomoč pri pridobivanju dokumentacije in sami izvedbi. In še pomemben detajl: kot se za Metrel spodobi, so lična kovinska vrata na vhodu v skladišče izdelali seveda sami. Tudi to je lep pečat mostu in gradnji, ki je bila od začetka do konca odlično izvedena. Besedilo in foto: Peter Kavčič Oprostitev plačila najemnine Ukrepi, ki jih je sprejela vlada in se nanašajo na prepoved opravljanja določenih nenujnih storitev in dejavnosti, je tudi v občini Horjul prizadela precej občanov in občank. Poleg določenih oblik pomoči, za katere skrbi država, so se temu pridružili tudi na občini in uredili, da do preklica ne bo treba plačati najemnine vsem, ki uporabljajo najemniške poslovne prostore in ostale najemniške nepremičnine, ki so v lasti občine. Odredba velja za vse tiste, za katere velja prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na podlagi Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Župan Janko Prebil je s 31. 3. 2020 sprejel odredbo za oprostitev plačila najemnine, ki je stopila v veljavo od 16. 3. in velja do preklica. Župan upa, da lahko s to gesto vsaj nekoliko olajša poslovanje vsem, ki jih je odlok o začasni prepovedi delovanja prizadel. Besedilo in foto: Peter Kavčič Kako jaz preživljam ta čas? Čas, v katerem smo se znašli, nas je dohitel nepripravljene. Dejstvo je, da se proti vidnemu sovražniku lahko borimo, ne moremo pa se proti nevidnemu, kot je COVID-19 virus. Prav ta pa nam je postavil življenje na glavo in omejil svobodo. Današnja mladina prvič živi z omejitvami gibanja in odrekanju ugodja, kot so ga bili vajeni. Starejša generacija to lažje razume, saj takšno življenje poznajo že iz preteklosti. Ugotavljam, da se na spremembe najbolj jezijo tisti, ki se niso pripravljeni odreči ničemur, kar bi omejilo njihove ugodnosti. Da bi tudi sami lahko kaj naredili za dobrobit drugih, pa se ne spomnijo. Raje neokusno modrujejo po raznih forumih in pljuvajo po vseh, ki bi jim morali biti najbolj hvaležni. Tu mislim na veliko požrtvovalnost vsega medicinskega osebja ter sedanjega vodstva države, ki s svojim profesionalnim nastopom dnevno preseneča vse nas in to brez strankarskih razprtij. Vsa zahvala zagotovo velja tudi vsem prostovoljcem, občinskim delavcem in gasilcem. Živimo v urejeni občini, ki je lahko vzgled tudi nekaterim občinam bližje Ljubljani. Kraj je urejen in lepo razgiban. Živeči na vasi bomo lahko na svojih vrtovih pridelovali svoje izdelke ali jih kupili od kmetov. Slednji bodo zagotovo v prihodnje mnogo bolj cenjeni, kot so bili doslej. Življenje na vasi bo v prihodnje privilegij, o katerem mestni ljudje lahko le sanjajo. Oddaljenost od Ljubljane bo zato v prihodnje postala ugodnost in ne ovira, kar se je leta in leta menilo. Prepričana sem, da bo veliko tistih, ki bodo v prihodnje želeli živeti na podeželju. Naša prihodnost bo odvisna od nas samih in naše prilagodljivosti. Dejstvo je, da bo treba veliko odrekanja in naporov, da bomo v nekaj letih dosegli stanje, kot smo ga imeli še preteklo leto. Ob vsem tem pa vendarle upam, da nas bo ta težka izkušnja spremenila in bomo postali v medčloveških odnosih boljši, kot smo bili doslej. Olga Gabrovšek Velikonočne butarice so tokrat izdelovali doma Najmlajša sodelujoča pri izdelavi butaric, Monika Simonišek. V društvu upokojencev na Vrzdencu tradicionalno pred cvetno nedeljo izdelujejo velikonočne butarice v prostorih Gasilskega doma. Letos zaradi ukrepov, vezanih na omejevanja stikov, to seveda ni bilo možno. A to jih ni odvrnilo, da ne bi nadaljevali tradicije, ki je tudi pomembno slovensko narodno izročilo. Razlika je bila samo ta, da so velikonočne butarice tokrat izdelovali po svojih domovih. Predstavnica društva upokojencev Vera Kranjec je poudarila, da je v teh časih pomembno, da ohranjamo tradicijo in izročilo, tudi če se okoliščine spremenijo. To tudi pomaga odgnati slabe misli, saj ti delo, ki te veseli, vlije veselja in upanja. Tako so prišli do zamisli, da vsaka družina na Vrzdencu, ki želi sodelovati, tokrat sama doma izdela velikonočne buta-rice, vse skupaj fotografira in pošlje fotografije za objavo. Tako smo dobili kar nekaj zanimivih butaric, ki so pomemben del velikonočnega sporočila. Drugačne razmere so poskrbele tudi za prav posebno zgodbo. Tokrat je pri izdelovanju butaric sodelovala komaj enomesečna dojenčica Monika in upamo si trditi, da tako mlade članice pri tem tradicionalnem opravilu še ni bilo. Njena mamica Anica Simo-nišek je dejala, kako je bilo družinsko izdelovanje velikonočnih butaric prav posebno doživetje. »Običajno z otroci sodelujemo pri izdelovanju butaric v gasilskem domu, saj gre za lepo tradicijo in druženje, poleg tega pa na enem mestu dobiš vse, kar potrebuješ za izdelavo butarice ker člani društva upokojencev že prej vse skupaj pripravijo. Tokrat smo se pred izdelavo znašli sami in v okolici hiše našli vse, kar smo potrebovali. Vrbove veje, zelenje, oblance, skratka, znašli smo se in uporabili tisto, kar je bilo pri roki. Za otroke je to posebno doživetje. Med izdelavo butaric pa se nam je pridružila tudi mala Monika, kar je vse skupaj še polepšalo. V nedeljo smo sodelova- li pri sveti maši, ki jo je vodil duhovik Martin Golob in tudi blagoslov buta-ric prejeli preko facebooka, kot je to sedaj običajno v teh razmerah.« Vera Kranjec je v pogovoru o tem, kako so se med seboj organizirali in pomagali, še dejala, da je žal tak čas, ko moramo vztrajati in se držati navodil ter tako poskrbeti za svojo varnost in varnost naših bližnjih: »Zagotovo zopet pride čas, ko se bomo lahko ponovno družili in se udeleževali aktivnosti, ki jih organizirajo. Dvajset let tradicije je lepa doba, ki je bila tokrat žal prekinjena. Za vse nas je bilo izdelovanje vedno tudi lepa oblika druženja in medsebojne pomoči. Marsikdo od starejših si recimo ni mogel pripraviti vse zelenje ali ostalega materiala in smo si tako vedno olajšali delo. Tudi zato so tokrat nekateri naredili samo šopke z zelenjem, ki raste okoli doma. Tudi to je lepo in velja enako kot veli- konočna butarica. Ponekod so starejši lahko predajali svoje znanje mlajšim in so jih izdelovali skupaj z vnuki. Tudi to je pomemben del izročila.« Peter Kavčič Foto: osebni arhiv posameznikov N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9. redna seja občinskega sveta v znamenju sprejetja dveh strategij Člani občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec so se v sredo, 4. marca 2020, zbrali na 9. redni seji, ki jo je sestavljalo deset točk dnevnega reda. Sejo občinskega sveta sta odprla pregled prisotnosti ter potrditev zapisnikov 7. in 8. redne seje občinskega sveta. Župan je nato svetnikom v ponovno obravnavo ter sprejem predložil Strategijo razvoja kulture v občini 2020-2028. Strategija je bila predhodno predstavljena v vseh krajevnih skupnostih v občini na javni predstavi 29. 1. 2020 ter vsem občanom bila dosegljiva na občinski spletni strani. Strategija je bila tako na seji brez zadržkov sprejeta. Strategija, ki predvideva usmeritve na področju kulture za obdobje osmih let, je prvi občinski strateški dokument na svojem področju. Dokument opredeljuje javni interes za kulturo tako, da opredeljuje področja, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo in določa prednostne cilje kulturne politike Občine Dobrova - Polhov Gradec oziroma, kot je zapisano v sami strategiji, velja: »Izhajajoč iz predpostavke, da so kulturne vrednote kot tudi živahnost družbenega in ustvarjalnega življenja v občini temelj kakovosti življenja njenih prebivalcev, si bo Občina Dobrova - Polhov Gradec prizadevala za dinamičen kulturni razvoj, pri čemer bodo učinki kulture vidni tudi na področju izobraževanja, okolja, zdravja, sociale, kot tudi na področju športa.« Konkretneje, med glavne cilje strategija uvršča ohranjanje kulturne dediščine na območju občine, zagotovitev možnosti razvoja programov kulturnih društev, izboljšanje prostorskih pogojev izvajalcev kulturnih programov (tu velja omeniti tudi med-generacijsko kulturno središče Center Emila Adamiča, ki bo priskrbel dodatne prostore za izvajanje kulturne dejavnosti), posodobitev knjižnic, povezavo kulturne dediščine s turistično ponudbo, obnovo območja Polhograj-ske graščine in podporo projektu Ljubljana Evropska prestolnica kulture 2025. Že v letu 2019 je bilo za kulturna področja namenjenih 128.640 €. Strategija pa bo zagotovila, da bodo sredstva tudi v prihodnje razdeljena še bolj usmerjeno in načrtno. Druga strategija, ki so jo svetniki obravnavali in sprejeli, pa je Strategija trajnostnega razvoja destinacije Bla-gajeva dežela 2020-2028. Strategija bo tudi na področju turizma omogočila sistematičen razvoj. Panoga je tako v občini kot celi državi ena najhitreje rastočih. Strategija, ki je bila v preteklih mesecih prav tako predstavljena na javni predstaviti, spletni strani ter na sestankih krajevnih skupnosti, je zasnovana s ciljem utrditve znamke Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane na temeljih naravne in kul- turno-zgodovinske dediščine kraja, s posebnim poudarkom na izbranih vrednotah, ki bodo potencialnim obiskovalcem predstavile enotno in privlačno podobo destinacije. Te vrednote so sproščenost in mir, bogastvo, lepota in privlačnost narave, edinstvenost in tradicija. Strateški temelji razvoja oz. primarni cilji strategije Blagajeve dežele so privabljanje gostov spomladi, poleti in jeseni, povezovanje s turistično ponudbo Ljubljane in Osrednje Slovenije, snovanje ukrojenih produktov/doživetij za izbrane primarne ciljne goste, jasno opredeljene trženjske smernice in načrtno oglaševanje, strateško širjenje uporabe znamke Blagajeva dežela in arhitekture znamke Blagajeva dežela, dvig kakovostne ravni turističnih doživetij in povečanje števila turističnih ponudnikov (prenočišč, gastronomije, ponudba izposoje koles itd.). Kot temeljne atribute destinacije pa strategija izpostavlja: »Njena posebnost je po eni strani v tem, da se nahaja le streljaj od glavnega mesta Slovenije, druga pa v tem, da skozi njo ne pelje nobena tranzitna, s težkimi vozili obremenjena cesta, kar zagotavlja tako visoko stopnjo miru kot tudi precejšnjo čistost ozračja. S svojo podobo in lastnostmi se lahko poistoveti z atributi zeleno, aktivno in zdravo. Načini življenja na tem področju in zgodovina so jo naredili tudi avtentično in polno lokalnega bogastva.« Strategija pa ne stremi le k privabljanju obiskovalcev, temveč tudi k ustvarjanju prijetnega okolja za domačine, njihovim sobivanjem s turizmom, kar pa odpira vrsto možnosti za zaslužek in sodelovanje. Nato je bil svetnikom v drugo obravnavo po nekaterih vključenih spremembah podan tudi predlog Odloka o proračunu Občine Dobrova -Polhov Gradec za leto 2020, ki je bil po razpravi sprejet. Župan je poudaril, da proračun upošteva pobude občanov in svetnikov, saj predvideva enakomerno ureditev cest v vseh krajevnih skupnostih (v vsaki po eno cesto), kar so svetniki pozdravili, saj podpirajo razvoj cest tudi na podeželju. Kot je omenil župan, pa proračun namenja sredstva tudi projektom, za katere si občani prizadevajo že dalj časa, so pa njihove želje in želje občinskih organov še vedno večje kot dejanske finančne zmožnosti občine. Župan je povedal, da je v zadnjih desetih letih kar 24 milijonov € proračunskih sredstev bilo namenjenih področju predšolske in šolske vzgoje - sedaj, ko se projekti na tem področju zaključujejo, pa bo še več pozornosti namenjene cestni in vodovodni infrastrukturi. Razprava svetnikov se je dotaknila avtonomije župana pri proračunskem razporejanju sredstev tekom leta. Župan pa je na to odgovoril, da je njegovo odločanje znotraj predpisane zakonodaje, vsa prerazporejanja pa so ob polletju ter koncu leta predstavljena tudi svetnikom. Svetniki so v nadaljevanju potrdili Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Ta ureja predvsem financiranje in pa razširjeno delovanje skupne občinske uprave, ki izhaja iz sprememb pogojenih z Zakonom o financiranju občin. Predstavnik MIREDA Dean Stepančič je na seji predstavil omenjeni odlok, ki bo omogočil bolj organizirano delovanje. V nadaljevanju so svetniki sprejeli sklep o ukinitvi javnega dobra na parcelah 3048/18 k.o. Dobrova, parc. št. 2490/27 k.o. Babna Gora, parc. št. 1220/24 k.o. Polhov Gradec in parc. št. 1565/2 k.o. Črni Vrh, saj občina usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem v naravi. Na predlog Odbora za zdravstvo in socialo je bila odobrena dodelitev enkratne denarne socialne pomoči družini, ki se je znašla v stiski. Svetniki so se seznanili tudi s Poročilom o delu Sveta ustanoviteljev javnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDING Ljubljana d.o.o. Osma točka seje pa je pokrivala predlog Sklepa o imenovanju direktorja JZ Polhograjska graščina. Svetniki so po razpravi kot direktorico potrdili Nino Slano, ki je bila na predhodnih razgovorih izbrana kot najbolj primerna kandidatka, pozitivno mne- nje k njenem imenovanju in celotnem postopku izbire pa je podala tudi občinska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Prisotni so nadaljevali razpravo o pomenu javnega zavoda in njegovem finančnem stanju, kjer je župan poudaril predvsem, da je javni zavod pomemben element družbe, sredstva vložena v zavod pa so hkrati sredstva vložena v razvoj turizma. Ta pa veliko doprinese tudi lokalnemu prebivalstvu, ki je v turizem vpeto. Poudarjeno pa je bilo tudi dejstvo, da je vsak javni zavod po definiciji neprofitna organizacija, zato njegove uspešnosti ne moremo meriti z njegovim zaslužkom. Na koncu seje so bili svetniki pozvani, da postavijo morebitna vprašanja oz. podajo morebitne pobude. Tu je bila ponovno odprta tematika Mačkove štale v središču Črnega Vrha, ki kvari izgled kraja ter hkrati zaradi svoje dotrajanosti ogroža varnost prebivalcev. A kot je poudaril župan, se zadeve že urejajo, ampak bližnjice se ne da ubrati. Izpostavljen je bil tudi problem drogov električne in telekomunikacijske napeljave, saj so drogovi na območju občine v zelo slabem stanju, zaradi česar se večkrat podrejo. Župan je povedal, da mu je težava znana ter da je podjetje Elektro Ljubljana d. d. že pozval k boljšemu vzdrževanju svoje opreme. Svetniki so se zanimali tudi za trenutno stanje nekaterih projektov, predvsem kolesarske poti, Centra Emila Adamiča, poti Zaklete grofice ter izgradnje parkirišča na Dobrovi, podali nekatere predloge ter izpostavili še posamezne lokalne problematike, kot so na primer širitev javne razsvetljave, potreba pa vsaj začasni ureditvi parkirišča pri polhograjski zadrugi, slabe ceste na nekaterih odsekih in druge. Glede na obravnave teme je očitno, da je pred nami pestro obdobje, polno zanimivih in predvsem koristnih projektov. Njihov napredek pa bomo nedvomno lahko spremljali na naslednji seji občinskega sveta. Lucija Rus Občina priskrbela obrazne maske za občane Ob takih trenutkih se lahko počutimo ponosno, saj je občina Dobrova - Polhov Gradec uspela zagotoviti sredstva za 6.000 obraznih mask iz blaga za večkratno uporabo! Ni pa edina, med 212 slovenskimi občinami so pohvale vredne tudi občina Križevci, kjer je vseh 1140 gospodinjstev prejelo zaščitne maske, saj so se občani angažirali prostovoljno ter ob pomoči civilne zaščite in gasilcev distribuirali maske v plastičnih vrečkah direktno v nabiralnike gospodinjstvom. Občina Dol pri Ljubljani pa je delila maske kar dvakrat, najprej enostavne papirnate brez gumijastih vrvic za enkratno uporabo, saj so dobili material kot donacijo, nato pa še boljše maske iz bombažnega satena z vrvicami in ojačitvijo za nos. Tudi občani Radelj ob Dravi so za vsako od 2300 gospodinjstev priskrbeli po dve pralni maski, pa v Ravnah na Koroškem, v Dobje, Radencih, Turnišču... V Kobilju jih bodo izdelovali sami - občina bo kupila le material. Gotovo so tudi druge občine tako ali drugače poskrbele za zaščito, a poglejmo sedaj naše razmere. Za večjo varnost občanov Občina Dobrova - Polhov Gradec ob pomoči civilne zaščite občine razpošilja pralne maske s priloženimi navodili za uporabo z nenaslovljeno poštno pošiljko po gospodinjstvih v občini, in sicer po dve maski na gospodinjstvo. Trenutne razmere v Sloveniji so med drugim v povezavi s korona-virusom tudi pomanjkanje zaščitne opreme in prav zaradi zagotavljanja čim večje zaščite občanov pred morebitnim širjenjem virusa sta župan in poveljnik CZ sprejela dodatno odločitev za izdelavo bombažnih mask z domačimi šiviljami, v tem primeru z Anjo Jankovec s.p. - Creativ iz Srednjega Vrha pri Butajnovi, ki ima zgledno urejeno spletno trgovino - Center metraže najdemo na www. siviljstvo-ca.si ali tel. 040 983 031. Vsako gospodinjstvo naše občine bo do sredine aprila prejelo dve pralni bombažni maski, še vsaj 500 jih bo ostalo občini za rezervo in posebne primere. Sicer pa je občina prve maske že razdelila svojim službam in nujno potrebnim in hkrati na svoji spletni strani objavila navodila za uporabo zaščitnih mask in za izdelavo domače maske (http://www. dobrova-polhovgradec.si/no-vice) Pravilna uporaba maske: 1. Umijte in razkužite roke. 2. Masko namestite od zgornjega dela nosnega korena preko ust in pod brado, stisnite nosno ojačitev, da se maska tesno prilega obrazu. 3. Maske se med uporabo ne dotikajte, v primeru dotika si vedno umijte ali razkužite roke! 4. Po dveh urah ali v primeru ovlažitve maske jo odstranite s prijemom za trakove, nikoli se je ne dotikajte spredaj. 5. Po odstranitvi si obvezno umijte ali razkužite roke! 6. Vzdrževanje - že uporabljena pralna maska naj ne » INTERVENTNA OSKRBA OBČANOV; ■un)i-r< ji|i»«.v owamfi in niifT"' -».tu]"- inwixv ^itaHimttortitAiw ~ < rwroip w^Jt -■ »-jtfWIrV* ■riHAjfi inn i ■ njfi i »g run v M ur opk'fc"' ZA NAROČILO DOSTAVE NUJNIM ŽIVLJENSKIH POTREEŠČiN O 051340 146 01 3601 800 ud rJrljk j rff.- |_«r-lkJ rrTT>J Pi in 1i4 ¡rrp ZA NAROČILO ZtJFi AVJL. nfffilblL Tifliii. ■fl' rrrflptfiiiipH O SMS,, 070 304 606 ep pmtfd ff,;k-i- ifeWcVti IN:-: i, ti: ■ r .rt ■ url* M- n ::ri. MHterMri m «m j rati i i.i ti t EklMEktFhb P N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Strategija mobilnosti in varnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec Občina Dobrova - Polhov Gradec bo v letu 2020 zasnovala in sprejela Strategijo mobilnosti in varnosti, v sklopu katere ste bili občani v začetku leta pozvani k izpolnitvi vprašalnika, marca pa vabljeni na javno razpravo. Namen strategije je zasnovati dolgoročni proces trajnostnega načrtovanja prometa, ki bo prebivalcem in obiskovalcem občine ponujal bolj učinkovite, vključujoče, okolju in zdravju prijazne ter ugodne oblike potovanja po občini. Ta članek pa vam predstavlja prve rezultate strategije, ki je izhajala iz naše skupne vizije. Vizija občine: Občina Dobrova - Polhov Gradec je varna in vsem dostopna občina. Je občina, ki trajnostno prenavlja in vzpostavlja nove prometne povezave ter oživlja javne površine v vaških središčih, ki spet postajajo varen prostor za druženja. S trajnostnimi oblikami prevozov spodbuja občane k aktivnemu in zdravemu življenju in si prizadeva za dobro počutje tako občanov kot obiskovalcev. Pred vami je razstava o viziji Strategije mobilnosti in varnosti, ki smo jo po analizi stanja zasnovali v sodelovanju z javnostjo. Vizualizacije so informativne narave in predstavljajo le delčke dolgoročne vizije ureditve prometa oziroma idejne predloge možnih ureditev. Tokrat vam predstavljamo dve, naslednji pa bosta objavljeni v >> prihaja v kontakt s čistim perilom, pranje v pralnem stroju na vsaj 60°C z običajnimi praški, suho masko prelikajte z likalnikom. Mnenja o nošenju mask različna, a so obvezne Z dnem ukrepa o obvezni uporabi zaščitnih mask v zaprtih prostorih (v trgovinah, bankah itd.), je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila stališče, da uporabe mask ne priporoča, razen za obolele, ker se ljudje ob nepravilni uporabi maske celo hitreje okužijo. Kar je enako presenetljivo, je enakega mnenja tudi Nacionalni institut za javno zdravje Slovenije (NIJZ), kjer je nova vlada sicer takoj zamenjala direktorja, nasledniku pa se po nekaj tednih že maje stolček ... Ja, očitno je sprememba edina stalnica našega življenja ... Ampak ustvarjanje, pozitivna naravnanost v zadovoljevanju drugih bo in je osnova lastne sreče! Sebastjan Vehar Ureditev infrastrukture za pešce in kolesarje (Polhograjska cesta, Dobrova) prihodnji številki našega glasila. Upoštevane pa so bile tudi usmeritve projekta VARNOST NA KVADRAT in njenih strateških ciljev za našo občino: 1. Zagotavljati kakovostno dostopnost za vse uporabnike, zlasti za tiste z omejeno mobilnostjo - mladostnike, starejše in gibalno ovirane. 2. Omogočiti visoko stopnjo varnosti v prometu za pešce in kolesarje ter povečati njim namenjene površine. 3. Povečati učinkovitost javnega po- tniškega prometa. 4. Prispevati h kakovostnejšemu okolju in zdravemu življenjskemu slogu. 5. Zagotoviti kakovostne javne površine za rekreacijo, druženje in zabavo. 6. Podpirati razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva. Delovna skupina priprave Strategije mobilnosti in varnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec VIZIJA - Ureditev križišča in avtobusne postaje (Polhov Gradec) N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obrez vegetacije ob cestah S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu, želimo občane in občanke opozoriti na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves in ostale vegetacije na površinah ob cestišču tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je prometna signalizacija vidna in dostopna. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob pločnikih, saj ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu. V skladu z Zakonom o cestah je cestišče definirano kot del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, banki- ne, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. Skladno z zakonskimi določbami Prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in drugimi zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni: • - da je prepovedano posta- vljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; - da višina žive meje zaradi preglednosti ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; - da morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika); - da so v krivinah na breži-nah drevesa s premerom večjim od 15 cm nevarna ovira; - da mora biti grmičevje ali drevje po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste (slika); - da nevarne ovire predstavljajo tudi drevesa s pre- merom večjim od 15 cm, ki rastejo na brežinah v krivini ceste (ovinki). V kolikor se drevo nahaja na brežini nad cesto in je med niveleto vozišča in kotom terena na mestu drevesa višinska razlika do 2 m, je potrebno drevo ustrezno zavarovati, če pa to ni mogoče, je drevo potrebno odstraniti. Želeli bi vas še opozoriti, da je prepovedano: - po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, - na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost, - orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Hkrati pozivamo voznike, da, preden se z vozilom vključijo v promet na občinsko cesto s kolovozne poti, nekategori-zirane ceste, individualnega priključka, območja izvajanja del ali druge zemljiške površine, odstranijo z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče. Glede na navedeno vse občane in občanke prosimo, da upoštevajo obvestilo in odstranijo drevesa, obrežejo žive meje in drugo vegetacijo na svojih površinah ob cestah in s tem zagotovijo prometno varnost. V prihodnjih mesecih bo Medobčinski inšpektorat izvajal nadzor nad ustreznostjo vzdrževanja vegetacije ob cestah. Kar ne bo ustrezno porezano, bo služba za redno vzdrževanje obrezala ne glede na vrsto vegetacije (okrasne grmovnice, sadno drevje ...). Hvala, ker skupaj z nami skrbite za urejeno in varno okolje. Občinska uprava Urejanje zunanjih površin v okolici šol in vrtcev Urejen nadstrešek pri Vrtcu Brezje V času epidemije koronavirusa se včasih zdi, da se je življenje v Sloveniji ustavilo, vsa pozornost pa je usmerjena le k premagovanju ovir, ki jih je ta nepričakovani izziv postavil pred nas. Z zmanjšanim tempom pa življenje teče tudi v naši občini, Devce v pričakovanju dveh klopic a daleč od tega, da bi se ustavilo. Šolska in vrtčevska vrata so v tem času izrednih razmer zaprta, a kljub temu se v naši občini na območju šol in vrtcev dogaja veliko. Občina Dobrova - Polhov Gradec se namreč zaveda, da je treba vlagati v razvoj področja varstva, vzgoje in izobraževanja, saj je podpora najmlajšim generacijam najboljša naložba za prihodnost. V podporo trditvi lahko navedemo, da je občina v desetletnem obdobju od 2010 do 2019 namenila za omenjeno področje 24.602.270 € proračunskih sredstev. Samo za področje dejavnosti vrtcev se je v omenjenem obdobju namenilo sredstva v višini 10.342.056 €. Šolam in vrtcem občina s temi sredstvi pomaga na različne načine; od obnove prostorov, nakupa računalniške in druge opreme, do nakupa šolskih vozil, ureditve zunanjih šolskih površin in številnih drugih posodobitev. Dodatno pa v skladu z Letnimi programi športa za posamezna leta občina omogoča Osnovni šoli Dobrova in Osnovni šoli Polhov Gradec ter pripadajočim vrtcem tudi brezplačno uporabo drsališča in drsalk v primeru organizacije športnih dnevov na drsališču. Tako je v šolskem letu 2019/2020 Vrtec Dobrova organiziral 4 športne dopoldne-ve, učenci OŠ Dobrova so se devet dopoldnevov prepustili športnemu duhu na drsališču, OŠ Polhov Gradec je za svoje učence organizirala 6 športnih dnevov, po eno dopoldne pa so uživali na ledeni ploskvi tudi učenci POŠ Šentjošt in POŠ Črni Vrh. Letošnja pomlad pa je namenjena ureditvi zunanjih površin v okolici vzgojno-izo-braževalnih ustanov. V enoti vrtca Brezje se je tako že zgodilo kar nekaj posodobitev, in sicer postavitev nadstreška nad vhodom v vrtec, postavitev ograje ob klančini pred vhodom, do konca aprila pa sledi še ureditev zunanjega igrišča z nasutjem zemlje, ravnanjem in utrditvijo terena. Posebna pozornost pa bo namenjena območju pod drevesom, kjer je predvidena tudi setev trave kot predpriprava za postavitev igral. Na območju POŠ Črni Vrh pa bodo do konca meseca aprila izvedena naslednja dela: odstranitev tis ter izkop panjev, dosutje zemlje na mesto panjev, obrez žive meje (smreke) in ostalih grmov ter dreves. Velja pa omeniti, da dela skladno z željo po urejeni okolici v celotni občini potekajo tudi na površinah športnorekreacij-skih objektov na prostem, ne le v okolici šol. Bolj dodelan okoliš je tako dobilo naselje Devce, kjer se je na pobudo in soglasje krajanov odstranilo dotrajano balinišče in betonske škarpe, z nasutjem in ravnanjem zemlje ter setvijo trave pa odstranilo še zadnje sledi dotrajanih struktur, ki so do tedaj kazile izgled. Prostor bo tako še naprej namenjen različnim aktivnostim. Krajani so pridobili predvsem odprt prostor za neformalno in prijetno druženje otrok, mladih in starejših, tako pa se bo okrepila tudi medge-neracijska povezanost. V aprilu bosta na Devcah postavljeni še prvi dve klopi iz izbrane arhitekturne zasnove urbane opreme, ki bosta nakazali enotnejšo vizualno podobo, za katero si prizadeva naša občina. Lucija Rus Polhov Gradec v obsedenem stanju in dvig odpornosti doma Blokirano delovanje in skoraj vojno stanje v Polhovem Gradcu še najbolj spominja na junij leta 1991, ko smo bili v veliki negotovosti, brez služb, javnega prevoza in v strahu za prihodnost zaradi napada jugoslovanske vojske - z letali so raketirali oddajnike v Ljubljani in ostalih, prodirali iz več smeri in pomendrali improvizirane cestne zapore iz tovornjakov in avtobusov mestnega prometa. Poleg strahu sta nas združila velika povezanost pred skupnim sovražnikom, podobno kot sedaj! A danes je sovražnik neviden, biološko orožje, poslano od nikogar, ki bi ga lahko resolucija Evropske unije zaustavila! Na spletu je moč zaslediti številne teorije zarote in razloge za širjenje korona virusa. A to sedaj ni pomembno, pomembna je učinkovita obramba, ki mora potekati na dveh ravneh; dvig lastne odpornosti na viruse z okrepitvijo imunskega sistema, drugi ukrep pa je seveda sa-moizolacija, o čemer trobijo vsa javna občila, vidna pa je tudi na priloženih slikah zaprtih zbirališč naše občine - graščina, park, gostilne in bife, pr'Kozinc so zaprli tudi makadamsko parkirišče, priljubljeno med pohodniki na Grmado.Glede dviga lastne odpornosti ne rabimo državnih ukrepov, le voljo! Vaje za preznojitev so v nadaljevanju, seveda tudi preprečimo škodljive vplive in strupe nikotina. Žal sedaj ni možnosti, da bi se telo regeneriralo na krajih, bogatih z negativnimi ioni, ki jih je največ čim višje v hribih in pa ob večjih vodnih površinah. Trenutno najmočnejša in najbolj aktualna pa je energijska zdravilna pot v dolini bosanskih piramid, kraj Visoko, kjer imajo urejen energetski park s številnimi skulpturami in gradnjami, zgledno urejen in tudi nagrajen. Sedaj je seveda zaprt, odpustili so skoraj 50 turi-» N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> Mercator dopoldan in vrsta kupcev v zgledni razdalji stičnih delavcev, a le kot ideja - največ pozitivne energije in negativnih ionov, ob katerih se ljudje dobesedno zdravijo, kar je dokazljivo z inštrumenti in pričevanji ozdravelih, se najde v tunelih pod piramido Sonca. Priporočam iz prve roke, saj smo dolino piramid pri Sarajevu obiskali lansko poletje, več informacij o virusu in energijah pa lahko najdete na spletu - dr. Osmanagic je priznan arheolog in predava po vsem svetu, poslušajte ga, imate čas, preverite, zakaj je bilo pred korona viru- som tam tudi po 5.000 obiskovalcev dnevno!Predihajmo se ob odprtih balkonskih vratih in telovadimo, preznojimo svoje telo, saj je narejeno za delo, ne za ležanje! S polurno vadbo in to vsak dan bomo pre-krvavili vse celice, jim dovedli kisika, ter razmigali pljuča, da ne zakrknemo ... smo živi, se razvijamo in krepimo, ob le-narjenju pa zakrknemo in postajamo neodporni na viruse in bakterije. Pomagamo si lahko s telefonom ali tablico, kjer obstaja kar nekaj programov, osebnih fitnes trenerjev, ki nas vodijo in vzpodbujajo s prijetnim glasom, vaje pa prikazujejo v animirani video obliki. Spomnijo nas tudi na ponovno vadbo in ... ja, zakaj ne? Zelo priporočam programa Home workout ali pa Vaje proti bolečinam v hrbtu (Vladimir Ratsev). Krepimo si voljo, telo ... kakor je že davno napisal Dante Alighieri: »Ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo .«Ostanite aktivni in tako zdravi! Sebastjan Vehar Kam so izginili leseni deli klopi? Občina Log - Dragomer je lansko leto skupaj z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Horjul uredila gozdno kolesarsko povezavo. Prebivalci sosednje doline so se s kolesom lahko odpeljali na Barje oziroma obratno ter si vmes spočili na ličnih klopeh. Na log-dragomerški strani je neznanec odstranil lesene dele klopi, zato na Občini Log - Dragomer kolesarje in sprehajalce prosijo za pozornost ter morebitne informacije. Občini Log - Dragomer in Dobrova - Polhov Gradec sta za ureditev kolesarske povezave med občinama skupaj odšteli okoli 38 tisočakov. Prva je projekt kolesarske steze Log - Brezje leta 2017 prijavila na razpis Barje z zaledjem ter pridobila skoraj deset tisočakov oziroma skoraj polovico sofinancerskih sredstev. Občina Dobrova - Polhov Gradec pa je projekt pokrila z lastnimi sredstvi v vrednosti 17.175 evrov z DDV. Skoraj štiri kilometre kolesarske poti se na eni strani navezuje na že obstoječo državno kolesarsko pot, na drugi strani pa na kolesarsko povezavo, ki poteka po horjulski dolini na območju občini Dobrova Polhov Gradec in Horjul. »To je najkrajša kolesarska povezava med Ljubljanskim barjem in horjulsko dolino, ki poteka vzporedno in nudi lepe možnosti za umirjeno vožnjo s kolesi ali pa sprehod skozi gozd,« so nam povedali na Občini Log - Dragomer, kjer so dodali, da je bila povezava med uporabniki odlično sprejeta. Da bi bilo kolesarjenje ali sprehod še prijetnejše so ob novi stezi postavili še lične klopi. »Očitno veliko možnosti za prijetno rekreacijo in sprejetost med uporabniki ni bila dovolj za do sedaj nepoznanega vseveda, ki je ocenil, da bi lesena naslonjala in sedala s klopi ob poti uporabil za nek njemu povesem nov in inovativen namen. Leseni deli so dogi 2 m in po vsej verjetnosti privijačeni na železni podlagi po 3 kose. Če jih kdo opazi, prosimo za povratno informacijo na: obci-na@log-dragomer.si,« dodajajo na Občinski upravi. V L. Nemarnež vrgel mrtvo mačko, piščance in drobovje kar v potok Šentjošt, 16. april - Sem ter tja se še najdejo nemarneži, ki v zavetju noči storijo svoja nemoralna dejanja. Tako se je to zgodilo tudi ob občinski cesti med Šentjo-štom in zaselkom Potok, kjer je neznanec pri Stovnikovem mostu odvrgel v potok žakelj kokošjega perja, več vreč kur- jega drobovja, nekaj piščancev in mrtvega mačka. Domačin, ki je naletel na prizor, je poklical policijo, ki je, upamo, že za petami storilcu. Gašper Tominc Zakaj še vedno? Skoraj vsako leto na začetku pomladi si naključno izberem en dan za sprehod po občinski cesti, domačinom poznani kot relacija Butajnova - Ljubljanica, vzamem vrečo in v družbi družinskih članov mimogrede pobiram smeti ob cesti in pod cesto. Ves zanos me vsakič znova mine že po prvi tretjini poti, ki traja slabe 3 km. Ne govorim o cigaretnih ogorkih, papirnatih robčkih in ostankih sladolednih paličk, ki sej jih splošno ne smatra za prave odpadke, češ, saj se razgradijo. Nekako razumem tudi razbito vetro-bransko steklo in počeno luč od avtomobilskega smernika. Ne razumem pa praznih plastenka piva, energijskih napitkov, tetrapakov pijač, odpadne steklovine, embalaž sendvičev, bonbonov, čokolad, zavitkov cigaret in vseh ostalih možnih zavojev, ki pričajo o malomarnem in nonšalan-tnem odmetavanju odpadkov. Ob tem si mislim, da očitno obstajajo tudi posamezniki, ki nimajo priučenega sočutja do narave in ki jim zdrava pamet ne narekuje skrbi za svojo bližnjo okolico. Posebno pa me prizadene, ko na več mestih naletimo na cela odlagališča smeti, ki jih je nekdo določil, da bo tam odlagal kupe ponošenih oblačil, čevljev, starih torb, likalnikov in ne vem česa vsega še, kar se nahaja v preperelih žakljih, ki jih vlačimo izpod roba. Teren pod cesto je strm, spolzek in težko prehoden zaradi listja, robidovja in ostale podrasti, zato marsikatera smet ostane, kjer je. Ob misli, da nekdo meče smeti tja prav z razlogom, da jih tam pa ja nihče ne vidi in nikogar ne motijo, mi postane slabo. Sploh z ozirom na to, da so na tem območju v preteklosti že bile izvedene čistilne akcije z dobro udeležbo in naj bi bil njihov koncept prebivalcem poznan. Ostanek poti prehodim s kepo nelagodja v želodcu in v mislih sestavljam apel skupnosti, naj se to ne počne, ker preprosto ni prav. Nobeno leto nato razočaranja ne delim z javnostjo, saj naivno verjamem, da če sem jih letos lastnoročno pobrala, jih pa drugo leto sigurno ne bo tam. Postopek se z naslednjim letom ponovi in ostane vprašanje o smiselnosti našega početja. V letu 2020, kjer se okoljska osveščenost poudarja na vsakem koraku, v dobi posebnih zbirališč smeti, ločevanja odpadkov, organiziranega odvoza, je to nesprejemljivo in obsojanja vredno. Pregovorno naj najprej počistimo pred svojim pragom preden se lotimo tujega, vendar ob tem poskrbimo tudi, da smeti ne prestavimo zgolj na drug prag, ali celo kot najbolj prav pride, na nikogaršnjo zemljo. Naš prag že res da je čist, o čisti vesti pa bi se dalo razpravljati. Anita Demšar N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Cerkvica bela na polhograjski Gori ... Priložnostni zapis v času, ko bi lahko zvonjenje dobilo nekdanje razsežnosti (1) Dogodki in novosti v aprilu Podružnica na Lovrencu, med domačini se hrib imenuje tudi Gora, je na Polhograjskem najvišje ležeča cerkvica. Od daleč je vidna, razgled z nje pa zajame velik del osrednje Slovenije. Nedavno so se v njej spet oglasili zvonovi, ponoči pa je tudi osvetljena. O vseh teh tehničnih novostih smo povprašali priznanega strokovnjaka za postavljanje zvonov v zvonike in njihovo elektrifikacijo, univ. dipl. inž. el. Tomaža Klopčiča; med njegovimi strokovnimi dosežki so tudi uradno priznane inovacije. On je vodil uresničitev omenjenega načrta. Kako je prišlo do pobude, da se cerkvica na vrhu Gore osvetli in da bo spet zvonilo? Je bilo to povezano s kakšnimi drugimi gradbenimi deli? Verjetno so ključar in drugi pogrešali, da bi po dolgem času zvonovi spet redno zvonili. Župnik in ključar bosta točneje vedela, kako je prišlo do izvedbe tega projekta. Dominika Malovrha je ključar prosil, da bi poskrbel za zvonove, ko še ni bilo govora o avtomatiki. To je Dominik opravljal kot prostovoljno delo. Verjetno jima je kdaj omenil, da je možno zvoniti tudi na sončno energijo. Tudi zvonjenje je potemtakem povezano s sončno energijo. Ali to pomeni, da v oblačnem vremenu zvonovi ne zvonijo? Kot v vsakem sistemu napajanja na sončno energijo imamo tudi na Sv. Lovrencu baterije - uporablja se posebne svinčeve akumulatorje. Kjer teža ni pomembna, so svinčevi akumulatorji namreč še vedno primernejši od sodobnih lahkih litijevih baterij. V oblačnem vremenu je pritok energije iz sončnih celic zelo majhen, v megli skoraj nič. Če je daljše obdobje slabe svetlobe, zvonovi za nekaj časa obstanejo, ampak vedno se prihrani toliko energije, da se lahko pozvoni za pokojnega. Sneg običajno še bolj ovira pridobivanje električne energije iz sončnih celic. Če zapade samo centimeter snega, se pritok energije pov- sem ustavi in zvoni samo še toliko dni, kolikor energije hranijo akumulatorji. Izključno na sončno energijo zvonimo še na štirih lokacijah. Na Primorskem nikoli ni bilo težav s snegom, ob vedno bolj milih zimah pa tudi v notranjosti Slovenije sneg ni več problem. Na Svetem Lovrencu, kjer zaradi večje nadmorske višine pogosteje sneži, smo celice postavili tako navpično, da jih sneg ne more pokriti. Delo je opravilo vaše podjetje, v katerem delajo tudi polhograjski rojaki. Če se prav spominjam, smo slišali, da je to novost v tehničnem izvedbenem smislu, preprosto rečeno, da se sončna energija podnevi nabira, ponoči se pa izrablja. Otroško vprašanje za najbrž zapleten tehnični postopek: Kako se pa to uresniči, kakšne elektroelementeje treba skombinirati? Brez sodelavcev iz Polhovega Gradca na Svetem Lovrencu ne bi zvonilo, kajti če bi se vsako delo in pot obračunalo, bi bilo to v današnjih razmerah veliko predrago. Dominik Malovrh je opravil celotno montažo avtomatike in sistema ter odpravljal zagonske težave brezplačno in je s tem pravzaprav omogočil, da je vse skupaj steklo. Kakor sem že omenil, sem sončne sisteme postavljal že prej, pred več kot 15 leti, ampak na precej manjših zvonovih. Preostale cerkve s sončnim napajanjem so tudi lažje dostopne. Pri dimenzioniranju sistema je bilo kar nekaj dilem. Ker so danes sončne celice razmeroma poceni, smo na Svetem Lovrencu namestili precej velike panele - dvakrat x 250W. Temu primerni so akumulatorji, dvakrat 275 Ah in dvakrat 100 Ah, v skupni teži približno 180 kg, povezani so v 24-vol-tni sistem. Med celicami in akumulatorji je posebno nadzorno polnilno vezje, ki akumulatorje ščiti pred preveliko napolnjenostjo ali izpraznjeno-stjo. Naš sistem za zvonjenje pa napaja razsmernik, ki nizko napetost akumulatorjev pretvori v običajno 230-vol-tno napajanje, kakršnega imamo v domačih vtičnicah. Od razsmernika je naša avtomatika skoraj enaka kot v Gora - Lovrenc s travnikov v Srednje vasi. vseh drugih cerkvah. V neki manjši cerkvi na Primorskem smo elektriko napeljali tudi za luči v cerkvi. In na začetku ravno na praznik ni hotelo zvoniti. S ključarjem sva nekaj časa razmišljala, kaj bi bilo narobe, potem pa sva ugotovila, da so gospe dan prej čistile cerkev in morda predolgo poklepetale ob kavi, zato so z glavnim lestencem nehote povsem izpraznile akumulatorje. Osvetlitev je kar velik porabnik energije, ker so luči prižgane daljši čas, medtem ko zvonjenje in bitje ure deluje zelo kratek čas. Sveti Lovrenc ima tudi zunanjo osvetlitev zvonika, ki jo Dominik Malovrh sproti prilagaja vremenu v preteklih dneh in vremenski napovedi. Za zvonjenje in bitje ure mora namreč vedno ostati dovolj elektrike. Na Lovrencu smo razglabljali, kako preprečiti poškodbe od strele. Po večkratnem udaru strele z veliko škodo smo namestili posebno vezje, ki zaznava nevihto in odklopi vse naprave in jih samodejno vključi pol ure po nevihti - to je bistveno zmanjšalo verjetnost poškodbe, kar se je že potrdilo v praksi. Celoten sistem lahko nadziramo in upravljamo tudi preko telefona. Za to skrbi kolega monter sistemov Dominik Malovrh, ki živi prav pod Lovrencem. Takšni sistemi namreč nujno potrebujejo skrbnika in je z njimi kar nekaj dela. Veliko požrtvovalnih poti v hrib je potrebnih, pogosto v najbolj neugodnem vremenu ali snegu, saj se problemi ne pokažejo, ko sije sonce. Ko sem se pozimi po naši tradicionalni ponovoletni večerji oglasil pri Dominiku na sankanje po bregu, ki ga zasnežita z očetom vsako zimo, mi je pokazal, kako preko telefona vključi osvetlitev cerkve, saj je bila ura prepozna, da bi na kratko pozvonila ali potrkavala, pa tudi podnevi ne bi zvonila brez potrebe, saj Lovrenc sliši veliko ljudi in bi se spraševali o namenu zvonjenja. Čeprav sem sam razvijal programsko opremo in natančno poznam vsa vezja, me je prevzela >> Majska rubrika je malo drugačna kot ponavadi zaradi trenutnih okoliščin in ukrepov, ki se jih moramo držati, da bomo ostali zdravi in se kasneje lahko udeležili različnih dogodkov, ki jih pripravljamo za vas. Vsi ste vljudno vabljeni, da nas v teh dneh spremljate od doma, torej preko naših družbenih omrežij, zato da ostanemo doma, na varnem, hkrati pa boste vedeli, kdaj bo kakšen dogodek, saj boste to preverili na turistični spletni strani www.visitpolhovgradec.si ali na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane, FB strani Polhov doživljajski park, FB strani Grajske poroke ali na Instagram profilu Polhograjska graščina. Vidimo in srečamo se spet po končanih ukrepih, do takrat pa ostanimo doma in ostanimo zdravi! Polhov doživljajski park Polhov doživljajski park je zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi in jih na nevsiljiv način učijo o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbujajo jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budijo njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Dvorska cerkev Vasica Dvor leži rahlo dvignjena nad reko Gradaščico. Maloštevilne hiše so strnjene ob dve cerkvici: ob manjšo cerkev sv. Nikolaja, ki je v temeljih starejša, in veliko cerkev sv. Petra iz 16. stoletja, ki je ena najlepših poznogotskih cerkva na Slovenskem. Ljudsko izročilo pravi, da so cerkev zgradili graščaki iz Polhovega Gradca, kar potrjujeta grbovni plošči plemiških družin Thurn in Khisl nad glavnim in severnim vhodom v cerkev. Preprosto notranjost krasijo lesen strop, ki z okrasom posnema gotsko obokanje, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Cerkev sv. Petra, ki so jo začeli graditi leta 1525, je bila posvečena leta 1613 in škof Tomaž Hren naj bi ob pogledu nanjo obnemel in vzkliknil: »Magnifica!«, veličastna. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane V romantični Polhograjski graščini lahko sklenete poročno zaobljubo v poročni dvorani ali v paviljonu v grajskem parku, poročno slavje pa nadaljujete v parku, največkrat kar pod stoletno grajsko lipo. Ponujamo tudi možnost cerkvene poroke v grajski kapeli, v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali v cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prijavo prvega para za posamezno soboto. Čaj z grofom Blagajem Kako lepo se je vrniti v preteklost, kadar to upodabljata tako uglajen in imeniten mož, kot je grof Rihard Ursini Blagaj, in njegova soproga, elegantna Antonija! Res sta minili dve stoletji, ko sta živela v graščini v osrčju Polhograjskega hribovja, a odtlej se nista postarala niti za leto. Tudi to, zakaj ostajata tako mlada, boste izvedeli na prijetni čajanki v Polho-grajski graščini, ki daje kraju na pragu Ljubljane poseben pečat. Časovni stroj vas bo popeljal v 19. Stoletje - v čas, ko je tod vrvelo od vznemirjenja zaradi odmevnega botaničnega odkritja, ki je v te kraje pripeljalo celo saškega kralja, in v čas, ko je bila graščina središče naprednih razsvetljenskih idej. Zato se to območje tudi imenuje »Blagajeva dežela«. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. si www.grad-polhovgradec.si www. visitpolhovgradec.siSpremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in na Instagram profilu Polhograjska graščina Pripravila: Nina Slana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> čarobnost trenutka, ko je Dominik s pritiskom tipke na telefonu vklopil osvetlitev na tako posebni in starodavni cerkvi. Iz Srednje vasi se Lovrenc prav lepo vidi. Sredi februarja vzhajajoče sonce sveti tako, da se odseva v cerkvenem oknu in s tiste "vaše" plošče na strehi kot dvoje svetlih očesc. Prav nenavadno je videti. Spominja pa na ljudsko folklorno izročilo o svetinjah. To naj bi bila bleščeča znamenja obiskov svetnikov med posameznimi podružnicami. Vi imate veliko opravkov po zvonikih. Ste kdaj v katerem od krajev slišali kaj takega ali pa podobnega? Izročila o bleščečih znamenjih obiskov svetnikov prej nisem poznal, sem pa zelo vesel, da se stranski pojavi sodobne tehnike lahko tako lepo vklju- čijo tudi na simbolnem nivoju. Tudi v tem je Sveti Lovrenc poseben, saj je takšen odboj veliko bolj verjeten pri navpično postavljenih celicah. Ste tudisoavtorSlovarja zvonjenja in pritrkavanja (Mojca Kovačič idr., ZRC SAZU, 2018). Kljub tehničnemu poklicu smo z veseljem sprejemali vaš naravni občutek za jezik. Kako seje pa ta kalil? Mogoče s posebno pozornostjo nanj v vaši domači družini? Starša sta bila učitelja, oba na področju naravoslovja in tehnologije, oče je poleg poučevanja na srednji šoli že v 80. letih začel razvijati sisteme za avtomatsko zvonjenje. Menim, da so včasih v šolah in na univerzi dajali večji pomen lepemu in pravilnemu izražanju, ki ga včasih pogrešamo pri mlajših generacijah. Že od zgodnjega otroštva sem tudi zelo rad bral leposlovje, vse od Karla Maya do zahtevnih del. Zvonarsko in pritrkovalsko izrazje je v slovenščini zares bogato. Tudi dr. Matjaž Ambrožič, strokovnjak za glasbene posebnosti zvonov, je to potrdil. Mogoče je tudi slovar vplival, daje bilo pritrkavanje spomladi 2018 sprejeto v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine, to pomeni, kot posebna vrednota naše kulture. Mogoče najdevate še izraze, kijih nismo zajeli? Seveda, nedavno sem bil vesel vaše pomoči pri iskanju slovenske ustre-znice za nemško besedo Glockenspiel. Med seboj govorimo o 'zvončkih', na katere bomo kmalu igrali v enem večjih mestnih zvonikov. Raba bo pokazala, kaj se bo najbolj 'prijelo'. V nekaj mesecih se bo treba odločiti, kaj bo pisalo na obvestilnih tablah pred cerkvijo. Poimenovanje nečesa novega ni videti posebno velik problem, ko pa se znajdemo pred nalogo sestaviti lepo besedilo, ki bo hkrati vsem razumljivo, pa ni enostavno najti ustrezne besede. Kot tehničnega strokovnjaka za postavljanje zvonov v zvonike, s katerimi imate vsakodnevne opravke, sprašujemo, bo zvonjenje v prihodnosti še značilno zaznamovalo slovensko zvočno krajino. Vsekakor. Zvonjenje je tako pomemben del evropskega prostora, da si težko predstavljamo mesta in vasi brez zvonjenja. Zvok zvonov smo tako ponotranjili, da se ga morda najbolj zavemo na veliki petek, ko zvonovi utihnejo. Odnos do zvonjenja se res spreminja, veliko manj ljudi pozna pomen zvonjenja ob določenih urah, ampak težko si predstavljam, da bi se sprehajal po Ljubljanskem gradu ob mraku in se ne bi slišalo lepo prepleteno zvonjenje iz številnih cerkva. Zgovorno je tudi, kako si obiskovalci naše dežele, posebno iz Azije, želijo pozvoniti na zvon želja na Blejskem otoku, kar pomeni, da zvonjenje prepoznavajo kot pomemben del evropske kulture. Sami se tega pogosto ne zavedamo. Zato si s sodelavci prizadevamo, da bi v čim več cerkvah zvonilo lepo, ubrano, mogočno in hkrati skorajda nežno - s sodobnimi spoznanji o delovanju zvona in kemblja se skušamo čim bolj približati temu idealu. Milka Bokal (1) Slovarski sestavek iz Slovarja zvonjenja in pritrkavanja: jutranje zvonjenje -ega -a s zvonjenje z enim zvonom, navadno ob sedmi uri zjutraj, z namenom molitve, nekdaj zlasti kot prošnja za odvrnitev kuge. Zasavska Sveta gora Obvestilo Pohodniki DU Dobrova smo ugodne zimske razmere v letu 2020 izkoristili za tri pohode. Na prvi tradicionalni januarski pohod smo odšli na Vrhe, februarja smo izvedli pohod od Vanganel do Marezig na Primorskem, v marcu pa iz Čolnišča na Zasavsko Sveto goro. Za pohod na Zasavsko Sveto goro smo se le stežka odločili, saj nam je že grozila nevarnost okužbe s koronavirusom. Po tehtnem premisleku in upoštevanju navodil ministrstva za zdravje, smo se desetega marca odpravili na naš 260. pohod. Cilj 71 pohodnikov je bil prehoditi pot iz Čolnišča nad Zagorjem do Zasavske Svete gore na višini 852 m. Z avtobusom smo se skozi Litijo in Zagorje odpeljali do Čolnišča, ki leži na 498 m nadmorske višine. Ime kraja najprej povežemo s čolni, pogled na zemljevid pa pove, da v bližini ni nobenega jezera in da je verjetnejša razlaga, da se vas imenuje po podolgovati ozki dolini, ki ima obliko čolna. Ker je začetek poti iz Čolni-šča precej strma, smo se odločili, da tisti, ki zmorejo, prehodijo tudi ta del poti, ostali, pa so se odpeljali z avtobusom do vasi Kal in se nam pridružili v vasi Jablana. Od vasi Jablana smo pot nadaljevali skupaj po več ali manj položni poti z rahlimi vzponi in spusti. Ker je bilo vreme lepo, vidljivost pa dobra, smo med hojo uživali v pogledu na Kum in ostalo zasavsko hribovje. Pot nas je vodila mimo vasice Kobilje skozi gozd po travnatem pobočju na vrh Pleše. Od tu je bil lep razgled na Čemšeniško planino. Med potjo smo si vzeli čas za počitek in malico. Veseli in dobro razpoloženi smo prišli do planinske oznake poti na Roviško-vec 930 m. Nekaj pohodnikov se je povzpelo na vrh in od tam nadaljevalo pot, ostali pa so pot nadaljevali po cesti do Zasavske Svete gore. V preteklosti so jo imenovali tudi Taborska gora ali Sveta gora. Na gori stoji cerkev, posvečena materi Božji, obdaja jo posebno obzidje, ki je v preteklosti nudilo varno zavetje domačinom pred Turki. Iz Zasavske Svete gore je bil lep razgled na zasnežene Kamniško - Savinjske Alpe, pa tudi na upokojenci DU Dobrova organiziramo pohode. Vemo, da je hoja v naravi še kako pomembna za ohranjanje naših fizičnih sposobnosti. Koronavirus nam je trenutno preprečil ta naš priljubljeni način življenja, zaprti smo doma, saj smo rizična skupina. Vemo pa, da bomo, ko premagamo ta virus, še z večjim veseljem hodili na naše pohode. Zato že razmišljamo, kam bomo šli, saj bomo morali plan pohodov prilagoditi trenutnim razmeram. Vam bralcem Našega časopisa obljubljamo, da vas bomo tudi v bodoče redno obveščali, kje vse smo hodili. Več o naših pohodih lahko izveste tudi na spletni strani društva upokojencev Dobrova »dobrovčan«. Vodje pohodov Franci, Maja, Tone, Vine in Vinko Obvestilo o gradnji optičnega omrežja v naseljih Razori in Draževnik Telekom Slovenije bo v sodelovanju z Občino Dobrova Polhov Gradec gradil optično omrežje, ki bo prebivalcem omogočilo višje internetne hitrosti in boljšo izkušnjo spremljanja televizije. V naslednjih dneh se prične gradnja v naseljih Razori in Draževnik. Glavna prednost optičnega omrežja je velika pasovna širina, ki omogoča hitrejši, zanesljivejši in varnejši prenos podatkov, saj je optična povezava manj občutljiva na elektromagnetne motnje in udar strele. Optično omrežje zagotavlja kakovostno uporabo širokopasovnih storitev, kot so televizija, internet in internetna telefonija. V Telekomu Slovenije priporočajo, da se krajani za prehod na optiko odločijo že v času izvedbe gradbenih del, saj bodo po tem dodatni izkopi za povezave do hiš potekali z daljšim časovnim zamikom. Izvajalec del je GVO, d.o.o., kontakt: 051 372 131, anze.radovan@ telekom.si Julijce s Triglavom. Ogledali smo si cerkev in okolico in se kar nekaj časa zadržali na gori. Ker je pred dnevi Mirko praznoval rojstni dan, je pripravil poseben napitek za zdravje, s katerim smo mu ob prijetnem klepetu tudi nazdravili. Zadovoljni in rahlo utrujeni smo se z Zasavske Svete gore po vijugasti cesti odpeljali skozi Kostrev-nico v Kandrše. Tu smo nadaljevali prijetno druženje v gostilni Pri Vider-garju. Na poti domov smo se seznanili z naslednjim dodatnim pohodom v mesecu marcu v Sromlje in rednim aprilskim pohodom v Topolšico. Pojav koronavirusa v Sloveniji je preprečil izvedbo načrtovanih pohodov. Tako smo morali v mesecu marcu ponovno odpovedati neizvedeni pohod iz preteklega leta v Sromlje. Odpovedati pa smo morali tudi pohod v aprilu, na najvišji vrh Topolšice - Lomek. Na tem pohodu smo imeli namen praznovati dvajseto obletnico prvega pohoda Društva upokojencev Dobrova. Pojav koronavirusa je nas pohodnike še dodatno prizadel, vzel nam je tisto, kar imamo za svoje, zdrav način življenja - pohodništvo. Že dvajset let, na pobudo Milene Malovrh, Od nas je odšel Milan Košir Letošnja pomlad je polna nenapovedanih dogodkov. Pretresla nas je žalostna vest, da se je za vedno od nas poslovil Milan Košir. Zvonovi so zapeli žalostno v nedeljo 15. marca 2020, ko se je Milanu ustavilo srce. Milan se je rodil 17. 9.1935. Bil je pravi domoljub in trgovec po poklicu. Svoje znanje in pridne roke je uporabljal pri svojem delu v trgovini. Po osamosvojitvi leta 1991 pa je postal s.p., prevzel to trgovino in nadaljeval s trgovsko dejavnostjo na svojem domu. Ko se je upokojil, si je izpolnil dolgoletno željo po zbiranju in ohranjanju starih predmetov. Doma si je naredil pravi muzejček. Včlanil se je v društvo upokojencev Polhov Gradec. Rad se je udeleževal izletov in velikokrat povedal, da je presrečen, ker avtobus pride prav v Črni vrh po izletnike. Sama sem ga osebno spoznala na dogodku »Srečanje članov nad 80 let« pred štirimi leti. Bila sem prijetno presenečena, ker je na srečanje prinesel pesem, ki jo je sam napisal prav za ta dogodek. Pa sem rekla Milanu: »To me pa veseli, sva že dva, ki rada papirju zaupava svoje misli!« Bil je zelo vesel. Bil je tudi član v Komisiji za kulturo. Zelo aktiven član, saj je rad prispeval svoje pesmi za naše dogodke. Decembra 2019 sva ga obiskala s podpredsednikom društva, Andrejem Kraljem, na domu. Z njim sva naredila intervju, ki je predstavljen v našem Jubilejnem zborniku. Na občnem zboru 29. februarja 2020, je bil član delovnega predsedstva. Prejel je tudi priznanje društva Častni član DU Polhov Gradec. Članice in člani DU smo ga večkrat kar poimenovali: "Naš pesnik!" Ni lepšega raja, kot je podoba domačega kraja! Tako je Milan zapisal v pesmi z naslovom Najlepši kraj - Črni Vrh. Hvala za lepe pesmi, ki si jih nam zapustil. Milan, počivaj v miru! DU Polhov Gradec, Cecilija Jarc N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Aktivni v OŠ Polhov Gradec Učenke in učenci osnovne šole Polhov Gradec tudi v okviru šolanja na daljavo ohranjajo tradicijo svoje ustvarjalnosti, saj so doma zelo aktivni tudi s svojimi rokavi. Različne »umetnine« nastajajo pod mentorstvom učiteljev in učiteljic tehničnih in naravoslovnih dni, podaljšanega bivanja, likovne umetnosti ... ali pa so preprosto samoinciativ-ni ... Za Naš časopis je fotografije izdelkov izbrala in uredila Urška Žagar. V okviru kulturnega dne z naslovom Pravljični dan so tre-tješolci matične šole pod mentorstvom razredničark Helene Ogrin in Manice Marolt pisali pravljice in izdelovali spomladanski mobile iz slanega testa. O mačku, ki je rešil kmete iz težav Nekoč je živela kača. Bila je zelo požrešna. Miši so bile njene prijateljice, zato so ji nosile hrano. V zameno pa jih ni požrla. Po travnikih in poljih je bilo sčasoma kar 1000 miši. Kmetje so bili zato čedalje slabše volje. Miši so namreč glodale in uničevale njihove pridelke. Zato so se kmetje odločili, da na kmetije pripeljejo čim več mačkov. Mački pa niso lovili miši, bili so iz mesta in navajeni le na hrano, ki so jim jo iz trgovine prinašali oskrbniki. Ko so kmetje že skoraj obupali, je nekega dne iz sosednje vasi nek človek prinesel svojega mačka, ker ji je imel doma že preveč. Pustil ga je sredi polja. Maček je bil sprva prestrašen, saj ni poznal novega kraja. Ko je postal lačen, se je odpravil na lov. Najprej je ujel kačo in jo požrl, nato pa se je najedel še miši. Ker je ugotovil, da je tu vse polno hrane, se je odločil, da bo tu ostal za ve- dnoln tako je res bilo. Maček je lovil miši, kmetje pa so bili od tistega dne vedno volj veseli. Imeli so veliko pridelka in živeli srečno do konca svojih dni. Danijel Marolt, 3. b Prispevek Ele kožuh iz 6. a Ko sva se z mami pripravljali na pohod, me je prešinila ideja, da zraven povabim še prijateljico Lano. Razveselila se je povabila in skupaj smo se odpravile proti Tošču. Ta izlet mi je bil zelo dober, saj smo doživele veliko zabave ter adrenalina. Ob poti smo opazovale žabji mrest in paglavce, raziskovale okolico, poslušale veter in plezale po drevesih. Zelo zanimivi so bili mali izvirčki vode ob potoku. Še najbolj pa mi bo v spominu ostala pot ob povratku, saj sva si jo z Lano popestrili s hojo po strugi potoka. Pot čez naravne prepreke je bila res zabavna! Utrujeni in zadovoljni sva se vrnili domov, saj sva skupaj doživeli lep športno - raziskovalni dan v naravi. V okviru športnega dne na daljavo pod mentorstvom učiteljice Sanje Štempihar Učenec podružnične šole Črni Vrh, Vid Kržišnik, je pod mentorstvom učiteljice Lucije Peklaj (in svoje mame) v okviru dejavnosti podaljšanega bivanja izdelal portret iz naravnih materialov Od Polhograjskega hribovja do Kilimanjara V okviru predmeta Tehnika in tehnologija so pod mentorstvom učiteljice Nastje Mihovec nastali številni izdelki. V okviru predmeta Likovna umetnost so učenci pod mentorstvom učiteljice Žive Zalokar izvedli učno uro z naslovom Oblikovanje prostora v naravi iz naravnih materialov. 25. januarja 2020 se je na letališču Jožeta Pučnika za Milko, Andreja in Marka pričela 10-dnevna odprava na Kilimanjaro: podvig, ki ga ni opravilo veliko občanov naše občine. Kilimanjaro, ki je s svojimi 5895 metri nadmorske višine najvišji vrh Afrike, se nahaja na severovzhodu Tanzanije, ob meji s Kenijo - daleč od domačih hribov Polhograj-skih dolomitov. Kako in zakaj so se odločili za ta izredno naporen in v očeh mnogih nepričakovan podvig? Pobudnica za odpravo Milka Cankar pravi, da se je z izzivom vzpona na Kilimanjaro spogledovala že dolgo, njen mož Andrej pa je, kot Milka hudomušno dodaja, popustil pod njenim pritiskom ter se odločil, da se ji pridruži na trekingu. Povabila pa sta tudi Milkinega brata Marka Rusa, ki mu je zanimanje za ta afriški vršac vzbudil film Sneg na Kilimanjaru, posnet po kratki zgodbi Ernesta He-mingwaya. Marko se jima je pridružil v duhu miselnosti »kdaj, če ne zdaj«. Na odpravi, ki jo je organizirala agencija, jih je spremljalo še 11 poho-dnikov s cele Slovenije in slovenski vodič. Letno se na Kilimanjaro sicer povzpne skupno okoli 30 000 ljudi s celega sveta, a le polovica jih doseže vrh, saj gora postavlja številne izzive. Največji je zagotovo višinska bolezen, ki se je z glavoboli, izčrpanostjo in slabostjo dotaknila tudi naših treh poho-dnikov ter tako, poleg premočenih gojzarjev, postala ena izmed redkih negativnih točk te izkušnje. Odprava na Kilimanjaro pa ni trajala le 10 dni, temveč več mesecev, če vanjo štejemo še vse priprave na zahtevni vzpon. Pred odhodom so vsi pohodniki morali namreč opraviti zahtevnejši pohod kot test kondicije. Te sicer Milki, Andreju in Marku ni primanjkovalo že pred začetkom priprav na vzpon na Kilimanjaro zaradi njihovega življenjskega sloga in delovne, vztrajne osebnosti. Kljub temu pa so s koncem jeseni pričeli tedensko, če ne dnevno, obiskovati vrhove Polhograjskega hribovja. Svojo dobrih 30 km dolgo pot na najvišjo točko Kili-manjara, Uhuru Peak, so v spremstvu vodnikov, nosačev, kuharjev in drugih lokalnih prebivalcev, pričeli v vasici Marangu. Program potovanja jih je peljal po poti, imenovani Marangu, ki zaradi vmesnih taborov, ki omogočajo prenočitev, velja za eno najbolj pohodniku prijaznih poti na Kilimanjaro. Tako so na poti videli iz izkusili številne naravne znamenitosti Afrike; znamenite Zebra rocks (skale z zebrastim vzorcem), deževni gozd in visokogorsko puščavo. Po vrnitvi v dolino pa so za zaključek odšli še na safari v Nacionalni park Arusha. Sedaj, dobra dva meseca po trekingu, so vtisi dokončno izoblikovani. Milka, Andrej in Marko radi obujajo spomine na najlepše trenutne njihove- ga podviga, kjer izpostavljajo predvsem prihod v mesto pod goro, ki je tako drugačno od tistih, ki jih poznamo, in kjer življenje teče po povsem drugih tirnicah, ter prijaznosti vseh domačinov. Vzpon pa si bodo najbolj zapomnili po hoji po visoko vlažnem deževnem gozdu, ki so ga prepredali bujno rastlinje in nenavadni zvoki ter seveda naporni končni vzpon na sam vrh Kilimanjara. Če imate dovolj fizične in psihične kondicije, vas na naslednji podvig mogoče povabijo zraven. Pravijo, da načrta, kam točno jih bo gnalo, še nimajo, a kakšnega avanturista po srcu bi z veseljem sprejeli medse. Obljubljajo pa potopisno predavanje o njihovem potovanju na Kilimanjaro. Vse, ki bi njihova pot zanimala v slikah, vabijo, da so pozorni na obvestilo o dogodku, ki bo košček Afrike pripeljalo tudi v našo občino. Mogoče tudi vas navdahnejo ter spodbudijo, da testirate meje svojih sposobnosti, saj se vsi trije strinjajo, da ene stvari ne bodo nikoli pozabili: »trenutka, ko se vrneš nazaj na izhodišče. Zavedanje, da nekaj takega zmoreš. To je res poseben občutek.« LR, foto: Izimanija N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 3 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iz ustvarjalnih logov učencev OŠ Polhov Gradec Učenci in učitelji smo se v kratkih treh tednih (lahko rečem) dodobra privadili na šolanje na daljavo. Učenci ne mirujejo, ampak doma pridno delajo za šolo. V okviru izbirnega predmeta Literarni klub in literarnega krožka so te dni še posebej ustvarjalni. Napisati so morali doživljajsko-raz-mišljujoči spis z naslovom Koronavirus in jaz, v katerem so pisali o različnih vprašanjih: kako sem na virus gledal mesec nazaj in kako zdaj, kaj vem o virusu, me kakšen podatek preseneča, kako se privajam na trenutno situacijo - kaj mi je težko in kaj mi je v veselje, me je strah, sem zaskrbljen ali na situacijo gledam zlahka in zakaj, kako razmere vplivajo na naše družinsko življenje in odnose v družini, kako vse skupaj vpliva na moje odnose s prijatelji, bomo ljudje po zmagi nad virusom bolj povezani, pametnejši, prijaznejši, bomo bolj znali ceniti majhne stvari in drobne trenutke ali se bomo bolj izolirali in bili v odnosih previdnejši; kaj meniš, da bo človeštvo dobrega potegnilo iz trenutnih danih razmer, kakšno je tvoje doživljanje in čustvovanje v trenutnih razmerah... Nekateri so bili pripravljeni z nami deliti svoja razmišljanja in doživljanja, o čemer si lahko preberete v spodnjih vrsticah. Otroci pogrešajo sošolce in živžav, katerega soustvarjajo v šoli, vendar so trenutne razmere plemenita priložnost, da v družinski mavrici zasijejo najlepši odtenki mavričnih barv. Urška Žagar, učiteljica slovenščine na OŠ Polhov Gradec in mentorica izbirnega predmeta Literarni klub in literarnega krožka Koronavirus in jaz Kot gotovo že veste, nas po dolgem in počez napada nek koronavirus. Sprva smo vsi na to gledali kot na nek prehlad, kot na neko šalo, zdajšnje okoliščine pa to predstavljajo čisto drugače. Dva tedna nazaj, ravno v začetku karantene, pa sem zbolela. Imela sem vročino in kašljala, vendar po treh dneh sem bilo čisto okej ... v bistvu pa še zdaj ne vemo, ali sem zbolela za ko-ronavirusom ali čem drugim. Sestra pa se je s svojim otrokom preselila na morje, saj njen fant dela v lekarni in se res ne želi okužiti. Sedaj se ne bomo videli do konca karantene. Danes je 1. 4. 2020 in je 17. dan karantene. Šole so zaprte, učenci pa se učimo kar doma. Spet ista zgodba: najprej smo si vsi želeli, da se šole zaprejo, sedaj ko pa so dejansko zaprte, pa smo ugotovili, da učenje na daljavo ni mačji kašelj. Zdi se mi, da za en predmet naredimo več, kot bi dejansko v šoli. Je pa tukaj še nekaj: s prijatelji ne moreš klepetati med razlago učiteljice, ker razlage učiteljice sploh ni! Vsi si želimo, da bi se to čimprej končalo, da bomo lahko še malo klepetali in poleti odšli celo na morje! Vsaj upam. Ne morem verjeti, kako se ljudje ob tem takem sploh še lahko odpravljajo od doma. Prej smo odšli na sprehod in srečali kar štiri pohodnike. Ze res, da mimo našega dvorišča vodi planinska pot, vendar ljudi je bilo več kot v dneh pred karanteno. Zakaj potem ostajamo doma in poskušamo ostati zdravi, ko pa nas, medtem ko smo zunaj, lahko okuži nek poho-dnik!? Pravijo, da je lepo, da imamo čas za družino, vendar nas je v eni hiši sedem in prav vsak dan se lahko skregamo. Meni se bo zmešalo zaradi primanjkovanja sladkarij in predvsem zato, ker moja najboljša prijateljica nima telefona, da bi se lahko pogovarjali ... To karanteno pa lahko vzamemo tudi kot nekaj dobrega. Sedaj imam čas za stvari, ki jih prej nisem mogla početi. Vsak dan grem ven in se igram s psičko Lolo. Vsako popoldne ob 17.00 pa s sestro gledava oddajo Moje 300-kilogramsko življenje, saj greva ob misli, da bova nekoč tehtali toliko, takoj po koncu oddaje telovadit. Iz dolgčasa pa sem se preko aplikacije začela učiti španščino, da lahko z Lucijo in Gašperjem tekmujemo, kdo se je čez dan več učil tujega jezika. Tako poteka moja karantena, ki ji ni videti ne konca ne kraja. S karantenskim pozdravom; OSTANI DOMA! Živa Rus, 7. a Koronavirus in jaz Obdajajo me mešani občutki. Koronavirus bi z eno povedjo opisala: dobro v slabem, slabo v dobrem. Ne vem, kaj naj si mislim. Ko je izbruhnil na Kitajskem, sem si mislila, da do nas ne bo prišel in da je to lažji preplah. Koronavirus sem vzela zlahka. »Še ena bolezen pač« sem si mislila. A zdaj je tu. Šele ko so šole začeli zapirati, sem se začela zavedati, da bo to nekaj najhujšega, sploh za naše južne sosede. Še vedno nisem čisto dojela, kaj se dogaja, kako resna je situacija, a se vseeno držim navodil. Najbolj me čudijo pa številke. Ko vsak dan poročajo, kako jih je v Italiji umrlo rekordno število in da je novo žarišče v Španiji. Nisem si mislila, da bo prišlo tako daleč. Čudi me tudi, da najprej ljudje situacije niso vzeli resno. Občutek imam, kot da so počitnice. Težko je zdržati brez obiskov in mislim, da se strinjamo, da imamo vsi dovolj korona virusa. Najprej smo bili vsi veseli konca šola, a zdaj smo že vsi naveličani. Težko je imeti stike samo prek telefona. A ko pride čas za klic prijateljice, ki je nisi videl že več kot en mesec, ti ta vzame eno uro. A vse ima prednosti in tudi to jih ima. Dobro je da imaš več časa za sprostitev, poležavanje v viseči mreži, branje knjig, ogled dobrih filmov ... A kmalu ti postane dolgčas in ne veš več, kaj bi počel. Z družino gremo večkrat skupaj na pohode in se nasploh več družimo, saj za kaj takega prej ni bilo časa. Na kratko povedano imaš več časa zase in za družino. Tudi za dela, ki so prej stala, je zdaj na žalost pravi čas, da jih opraviš. Mislim, da se vsi strinjamo, da vsaj malček pogrešamo šolo. Mislim, da se bodo ljudje v tej situaciji bolj povezali, bodo bolj sočutni in bodo bolj spoštovali delo zdravnikov ter bodo cenili vse dobre trenutke. Mislim, da se ljudje povežejo v slabih trenutkih. Nisem vedeževalka, a še vseeno mislim, da bo ta bolezen minila in da se bodo poskušali vrniti stvari nazaj v tirnice. Mislim pa, da ne bo veliko turistov pri nas in po svetu. Mislim pa tudi, da je do ponovnega srečanja v šoli še dolgo, saj če so že uvedli šolo na daljavo, da bo ta ukrep trajal še kakšen dober mesec. Upam, da ne bo prišlo v Sloveniji do take številke kot v Italiji. Manca Trnovec, 7. 4. 2020 Svetovno prvenstvo v boju proti koronavirusu Vse skupaj se je začelo kot kitajsko državno prvenstvo, kateremu na začetku nihče ni posvečal pretirane pozornosti. Bolj se je začel razširjati, več pozornosti je pritegnil. In bolj se je začel širiti proti Evropi, več Evropejcev se je začelo seliti nazaj v svojo domovino. Tako se je virus razširil po Evropi, ker ljudje niso vedeli, da so okuženi. Ko pa je virus prispel do Evrope, ljudje niso bili pripravljeni in počasi se je začela pandemija tudi zavoljo tega, ker nekateri ljudje niso upoštevali navodil in tako se je razširil do Amerike in začelo se je svetovno prvenstvo v boju proti koronavirusu (COVID 19). Sedaj sledi nekaj trenutnih informacij o tem virusu. Koronavirus je po vsej verjetnosti ušel iz laboratorija in se zelo hitro razširil. Evropa ni bila pripravljena na to. Virus je predvsem nevaren za rizične skupine, to so: invalidi, upokojenci, nosečnice in ljudje s kroničnimi boleznimi. Vse države so trudijo, da bi zajezile širjenje virusa, hkrati pa se trudijo iznajti zdravilo. Gospodarstvo se je skoraj popolnoma ustavilo. Kitajski znanstveniki so povedali, da bodo zdravilo v najboljšem primeru iznašli septembra letos, v najslabšem pa decembra naslednje leto. Zaenkrat je najbližje zdravilu Japonska, ki je ozdravila že kar 227 ljudi. Slovenija je zaenkrat 87., kajti ozdravili so že 58 lju- di. Najbližji zasledovalci Japonske so Kitajci in Italijani, oboje so ozdravili 207 ljudi. Najslabše kaže Švedski, ki še zmeraj niso zaostrili ukrepov in niso ozdravili niti enega človeka. Nekje na sredi so ZDA, ki so ozdravili 72 ljudi. Tudi Saudski Arabiji ne kaže dobro, pri njih so sicer zaostrili ukrepe, ozdravili so le 2 človeka. Vse države si v tem boju pomagajo med seboj, le ZDA se drži bolj zase. Po napovedi naj bi tam umrlo do 240.000 ljudi. O koronavirusu je veliko teorij, kako je nastal. Ena izmed njih je tudi, da ga je v Vuhanu na Kitajskem, kjer se je začela pandemija, na tržnici dobil nek človek. To svetovno prvenstvo poteka že tri mesece in znanstveniki so se že nekajkrat približali zdravilu. Največji problem pri zajezitvi tega virusa je neupoštevanje navodil stroke. V Španiji so v enem dnevu izdali kar 359.000 opozoril (rumeni karton) glede omejitve gibanja. Tudi v Sloveniji je kar nekaj teh problemov. Nekateri ljudje, ki so prišli na vikend na Primorsko, so se kar sončili in kopali ter se delali, kot da se nič ne dogaja. To so le nekateri problemi. Zdaj pa k lepšim stvarem, veliko športnikov in njihovih trenerjev se je zahvalilo vsem, ki pomagajo v boju proti koronavirusu (največkrat so bili omenjeni zdravniki). Veliki problemi nastajajo v Franciji in Španiji, ki postajata žarišči. Tam jih ne skrbi samo zaradi tega, ker bi jim zmanjkalo sredstev ampak tudi, ker jim je zmanjkalo bolniških postelj. Po svetu zdravnikom ni dovoljeno oditi domov, zato so jim ljudje začeli brezplačno posojati stanovanja. Veliko ljudi tudi brezplačno dostavlja hrane starejšim, ki v teh razmerah ne morejo iti v trgovino. Iz Kitajske je pred kratkim prišla spodbudna novica, da niso potrdili nobene novem okužbe v tistem dnevu. Tudi Italija ne beleži več takšno število okužb, kot pa pred dvema tednoma. Ravno nasprotno je v Španiji, ki je zabeležila 864 novih okužb v enem dnevu. Neko angleško podjetje je Sloveniji podarilo pol milijona vredno opremo. Slovenija pa je v svet podarila 720 litrov razkužil. Upam, da se bomo iz te situacije čim hitreje izvlekli. Kljub temu, da imam rad svetovna prvenstva, si želim, da se bi to svetovno prvenstvo čim hitreje zaključilo. #Ostanidoma! Blaž Jankovec, 7. a, 4. 4. 2020 Občina Dobrova - Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POL-HOV GRADEC V LETU 2020 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št.77/07 - UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/8-ZNOrg; nadaljnjem besedilu: ZUJIK), Zakon o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12, 111/13 32/16 in 21/18-ZNOrg), Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št.11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18), Odlok o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2020 (Uradni list RS, št. 14/2020), Letni program za kulturo 2020, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 61/2008, 3/2013, 81/2016). 3. NAMEN JAVNEGA RAZPISA Namen javnega razpisa je zagotavljanje javnega interesa občine na področju nepremične kulturne dediščine s spodbujanjem sofinanciranja projektov obnove in prezentacije kulturnih spomenikov. Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine je varstvo nepremične kulturne dediščine v javno korist. 4. CILJI JAVNEGA RAZPISA Cilji javnega razpisa so: - varstvo kulturne dediščine ter raz- vijanje zavesti o njenih vrednotah, - izboljšanje dostopnosti do kulturne dediščine in njenega komunikacijskega potenciala, - povečanje možnosti za trajnostni razvoj. 5. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine ter spomenikov oz. obeležji iz časa NOB in sicer sofinanciranje konservatorsko--restavratorskih posegov ter vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih sestavin razglašenih kulturnih spomenikov ter spomenikov oz. obeležji iz časa NOB. Predmet razpisa niso: - kulturni spomeniki v lasti Republike Slovenije, - kulturni spomeniki, ki so v postopku denacionalizacije ali je nerazrešeno vprašanje lastništva, - dediščina, razglašena za kulturni spomenik po objavi tega razpisa. 6. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU - Število vlog, ki jih predlaga posamezen prijavitelj, ni omejeno, vendar se mora vsaka vloga (projekt) nanašati izključno na en kulturni spomenik. Vsaka vloga mora biti poslana v ločeni kuverti. Če bo prijavitelj za isti spomenik predložil več vlog, bo obravnavana samo vloga, ki je prispela prva, ostale vloge bodo zavržene kot vloge, ki jih je vložila neupravičena oseba. - Enota kulturne dediščine, na kateri bodo izvedeni posegi, mora biti razglašena za kulturni spomenik na območju Občine Dob-rova-Polhov Gradec ali je spomenik oz. obeležje iz časa NOB. - Prijavitelj - upravičenec do sredstev razpisa - je lahko le (so)lastnik, njegov pooblaščenec ali upravljavec kulturnega spomenika z ustreznim dokazilom. DOKAZILA: A) Dokazilo o lastništvu: posebno dokazilo ni potrebno,če so podatki o lastništvu v prijavnem obrazcu identični s podatki v zemljiški knjigi. Prijavitelj v prijavnem obrazcu navede podatke o lastništvu nepremičnine. Če sprememba lastništva še ni vpisana v zemljiško knjigo, mora lastnik predložiti upravno overje- no kopijo pravnega posla (npr. kupoprodajno pogodbo). B) Soglasje (so)lastnikov (samo v primeru, če je več solastnikov objekta): V primeru solastništva je obvezna priloga pisno soglasje solastnikov skladno z določili Stvarnopravne-ga zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) oz. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 62/10 - ZUPJS, 56/11 - odl. US, 87/11, 40/12 - ZUJF, 14/07-odl-US in 27/17). C) Dokazilo o upravljanju (samo v primeru, če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik): Če je prijavitelj upravljavec oz. upravnik, mora predložiti uradno dokazilo o upravljanju. D) Pisno pooblastilo za podpis (samo v primeru, da je prijavitelj pooblaščenec oz. kadar obrazce ali priloge vloge podpiše pooblaščenec odgovorne osebe). - Vrednost zaprošenih sredstev sofinanciranja upravičenih stroškov, ki jih krije Občina Dobrova-Polhov Gradec je do 50% vrednosti investicije. - Prijavljeni projekt mora imeti zaprto finančno konstrukcijo, kar pomeni, da mora imeti prijavitelj v celoti zagotovljena sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje tudi pričakovana sredstva z naslova tega razpisa, ki so omejena z vrednostjo iz prejšnje točke. Če kateri od drugih virov, ki jih prijavitelj v finančni konstrukciji predvideva, dejansko ne bo pridobljen, jih mora zagotoviti prijavitelj iz lastnih virov. Prijavitelj mora imeti zagotovljena sredstva v višini najmanj 50% upravičenih stroškov predlaganih posegov. - Projekt se mora zaključiti najpozneje do 01.12.2020. Do tega datuma mora biti projekt fizično končan, kar pomeni zaključek vseh del. - Prijavitelj mora priložiti podpisano Izjavo - da je lastništvo kulturnega spomenika nesporno in da v zvezi z vprašanjem lastništva kulturnega spomenika ne poteka noben postopek, - da bo zagotavljal dostopnost kulturnega spomenika javnosti, - da bo spoštoval predpise s področja varstva kulturne dediščine in graditve, - da bo zagotovil gradbeni nadzor nad izvedbo projekta skladno s predpisi s področja graditve, če bo šlo za posege v kulturni spomenik, pri katerih je gradbeni nadzor potreben v skladu s predpisi s področja graditve, - da ima v celoti zagotovljena sredstva za izvedbo projekta, upoštevaje tudi pričakovana sredstva z naslova tega razpisa, ki so omejena z vrednostjo, opredeljeno v razpisu (če kateri od drugih virov, ki jih predvideva v finančni konstrukciji, dejansko ne bo pridobljen, jih bo zagotovil iz lastnih virov), - da je seznanjen s tem, da se kot ustrezno dokazilo o plačilu stroškov Občine Dobrova--Polhov Gradec upošteva le kopije bančnih izpisov nakazil in kopije položnic oziroma univerzalnih plačilnih nalogov, ne upošteva MČOSOpis Občina Dobrova-Polhov Gradec _^ ^^p^ © pa listin o kompenzaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne zajemajo neposrednega plačila pogodbenih del, - da bo k zahtevku ob koncu projekta dostavil poročilo o spomeniško-varstvenem projektu, - da bo zagotavljal dostopnost dokumentacije o projektu (vključno s kultunovarstveni-mi pogoji, kultunovarstvenim soglasjem in mnenjem) Občini Dobrova-Polhov Gradec, revizijskim organom ter drugim nadzornim organom, - da je seznanjen s posledicami, ki bi nastale ob ugotovitvi neupoštevanja veljavne zakonodaje in navodil, pogodbenih določil, dvojnega financiranja, nenamenske porabe sredstev, - da je seznanjen z javno objavo imena projekta, naziva prijavitelja in zneska javnih sredstev, ki bodo dodeljena projektu in izplačana ob koncu projekta, - da se strinja s pogoji razpisa in vsebino vzorca pogodbe, - da jamči za resničnost in popolnost vseh navedenih podatkov. - Za objekt morajo biti ob prijavi na razpis priloženi kulturno varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana. - Imajo do občine poravnane vse obveznosti, v kolikor so bili sofinancirani iz proračuna v preteklih letih. 7. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2020 na proračunski postavki 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 4.000,00 EUR. 8. UPRAVIČENI STROŠKI SOFINANCIRANJA Upravičeni stroški so stroški vzdrževalnih del za ohranjanje kulturnovarstvenih lastnosti ter konservatorsko-restavratorski posegi razglašenih kulturnih spomenikov skladnih s kulturnovarstvenimi pogoji in sicer: - strošk i sanacije temeljev, - stroški sanacije sten (zidovi), - strošk i sanacije stropov, - stroški sanacije stopnišč, - stroški sanacije strešnih konstrukcij in streh - kritin, - stroški sanacije notranjih in zunanjih ometov (fasade), - stroški sanacije stavbnega pohištva (okna, vrata), - stroški sanacije stavbno-kleparskih elementov, - stroški sanacije tlakov, - drugi stroški, ki pripomorejo oziroma omogočajo ohranjanje kulturno varstvenih lastnosti spomenika, - stroški za izvedbo restavratorskih posegov po Katalogu konservatorsko-restavrator-skih del na nepremičnih spomenikih in stavbni dediščini, poglavje Restavratorstvo (ZVKDS Restavratorski center, september 2003, dopolnitev junij 2007, julij 2010, januar 2017) na razglašenih kulturnih spomenikih. Med upravičene stroške ne sodijo izboljšave, ki ne prispevajo k ohranjanju kulturno varstvenih lastnosti kulturnega spomenika, stroški del, ki neposredno ne pripomorejo k ohranjanju kulturno varstvenih lastnosti spomenika (npr. elektro in vodoinštalacijska dela, notranja oprema, ogrevalni sistemi, klimatski sistemi, vgradnja dvigal, gradbeni nadzor in podobno), redna vzdrževalna dela, kot so beljenje in podobno, arheološke raziskave ter izdelava projektne dokumentacije. V primeru, da ima prijavitelj izdelan celovit projekt in zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, lahko na razpis prijaviti le tista dela, ki so upravičeni stroški po tem razpisu. 9. MERILA ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PREDLOGOV PROJEKTOV Ob izpolnjevanju vseh pogojev tega razpisa bodo iz predloženega predračuna, upoštevana le tista dela, ki se nanašajo na konservatorsko--restavratorskih posege ter vzdrževanje in obnovo objekta nepremične kulturne dediščine na območju občine Dobrova-Polhov Gradec. Posamezen projekt je lahko sofinanciran do 50% vrednosti potrjenega (pred)računa. V primeru prekoračitve razpoložljivih sredstev razpisa (okvirna vrednost 4.000,00 EUR) se višina sofinanciranja sorazmerno zmanjša vsem prijavljenim projektom oz. prijaviteljem, ki so upravičeni do sofinanciranja. 10. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Projekt mora biti realiziran in sredstva porabljena v proračunskem letu 2020, in sicer najkasneje do 1.12. 2020. Upoštevajo se le upravičeni stroški tistih projektov, ki bodo dejansko izvedeni. Občina Dobrova-Polhov Gradec bo kot dokazilo o plačilu stroškov upoštevala izključno kopije bančnih izpisov nakazil in kopije univerzalnih plačilnih nalogov oz. položnic, ne bo pa upoštevala listin o kompenzaciji in podobnih posrednih oblik, ki ne zajemajo neposrednega plačila pogodbenih del. Dvojno financiranje Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so bili že povrnjeni iz kateregakoli drugega javnega vira, ni dovoljeno. V primeru ugotovitve dvojnega financiranja bo občina prekinila izplačevanje sredstev in odstopila od pogodbe ter zahtevala vračilo sredstev v višini vseh izplačanih sredstev, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. 11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec pogodbe) je ves čas objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Do-brova-Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova--Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhov-gradec.si/ 12. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 15.6.2020. 13. NAČIN, KRAJ IN ROK PRIJAVE Prijavitelj mora za popolnost vloge za predložiti: - izpolnjen, natisnjen, podpisan in ožigosan (če prijavitelj posluje z žigom) prijavni obrazec z vsemi obveznimi prilogami in dokazili tega razpisa. Vloga je popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavitelj po pozivu v danem roku dopolni tako, da vsebuje vse obvezne sestavine. Dokumenti izdani po razpisnem roku in dopolnjeni k vlogi niso veljavni. Prijavitelj do roka za oddajo vloge izpolni in odda prijavni obrazec in dokazila. Dostop do prijavnega obrazca je objavljen na spletni strani Občine Dobrova-Polhov Gradec. Natisnjen in podpisan prijavni obrazec (skupaj z dokazili in ostalimi dokumenti) mora prijavitelj v poslovnem času Občine Dobro-va-Polhov Gradec oddati v glavni pisarni na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali v roku poslati po pošti s priporočeno poštno pošiljko ali poslati po pošti z navadno poštno pošiljko, ki bo v vložišče Občine Dobrova-Polhov Gradec prispela do roka. Vloga mora biti predložena Občini Dobrova--Polhov Gradec do 15.6.2020 oz. najkasneje ta dan oddana kot priporočena pošiljka v zapečateni ovojnici z izpisom na sprednji strani: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE« 14. ZAVRŽENJE VLOG Na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju oziroma dopolnjevanju vlog bo župan s posamičnim sklepom zavrgel vlogo, ki ne bo pravočasna ali popolna ali ki je ne bo vložila upravičena oseba. 15. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Nepravilno označene in nepravočasno oddane vloge bodo zavržene. Odpiranje vlog ni javno in bo izvedeno najkasneje v roku 5 delovnih dni po preteku roka za prijavo na razpis. Komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge ne vsebujejo vseh z razpisno dokumentacijo zahtevanih dokumentov (nepopolne vloge), da jih dopolnijo. Če vlagatelj vloge ne dopolni v zahtevanem roku, izvajalec razpisa vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. V roku prispele in pravilno označene vloge bodo ovrednotene po točkovnem sistemu v skladu z merili za oceno projektov, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji ter skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izbor in vrednotenje projektov bo izvedla razpisna komisija, ki jo imenuje župan. O izidu razpisa in višini dodeljenih sredstev bodo prijavitelji obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na razpis. Z upravičenci do sofinanciranja bo sklenjena pogodba o izvajanju projektov ter višini in načinu sofinanciranja v letu 2020. Upravičenci so dolžni do 1.12.2020 posredovati vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi projektov za leto 2020. 16. SPLOŠNE INFORMACIJE Občina Dobrova-Polhov Gradec si pridržuje pravico: - da cene v predračunu preveri na trgu, - da ne sklene pogodbe, če prijavitelj odobrenega projekta ne predloži v določenem roku vseh dokumentov/dokazil, potrebnih za sklenitev pogodbe, - da v primeru spremembe zakonodaje, povezane z razpisom, zahteva od prijavitelja projekta predložitev dodatnih dokazil, - da se lahko spremeni, odloži ali prekine sofinanciranje, če bodo sredstva proračuna, namenjena kulturi, v času veljavnosti pogodbe o sofinanciranju manjša, kot so bila predvidena ob podpisu pogodbe, - da lahko odstopi od pogodbe, če prijavitelj prekorači rok za dokončanje projekta; v tem primeru mora prijavitelj odobrenega projekta vrniti prejeta sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do končnega poplačila, - da lahko v primeru objektivnih razlogov rok za dokončanje projekta podaljša. 17. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA Z oddajo vloge se prijavitelj strinja s pogoji in z merili razpisa ter pripadajoče razpisne dokumentacije. Prijavitelj se s predložitvijo vloge na javni razpis strinja z javno objavo podatkov o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih. Objavljeni bodo osnovni podatki o projektu in prejemniku finančnih sredstev skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo. Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 - odl. US, 102/15in 7/18, v nadaljnjem besedilu: ZDI-JZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oz. dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo občina lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. 18. POSREDOVANJE INFORMACIJ O RAZPISU Potencialni prijavitelji so dolžni spremljati spletno stran Občine Dobrova-Polhov Gradec, na kateri bodo objavljane morebitne spremembe oziroma novosti v zvezi z javnim razpisom. Vse morebitne potrebne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom morajo biti zahtevane v pisni obliki, in sicer po elektronski pošti na naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Odgovore na vprašanja bo občina posredovala za vse v pisni obliki na spletni strani občine in sicer na strani, kjer bo objavljen razpis. Vsi objavljeni odgovori bodo imeli status dopolnitve razpisne dokumentacije. Številka: 430-0011/2020-2 Datum: 9.4.2020 Franc Setnikar Župan Občina Dobrova - Polhov Gradec Stara cesta 13 1356 Dobrova JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA-POL-HOV GRADEC V LETU 2020 1. NAZIV IN SEDEŽ SOFINACERJA: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova 2. PRAVNA PODLAGA Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 in spremembe), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010, 40/2011, 40/2012 - ZUJF, 57/2012 - ZPCP-2D, 14/2013, 56/2013 -ZŠtip-1, 99/2013, 14/2015 - ZUUJFO, 57/2015, 90/2015, 38/2016 - odl. US, 51/2016 - odl. US, 88/2016, 61/2017 - ZUPŠ, 75/17 in 77/2018, 47/2019), Statut Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012, 43/2019), Odlok o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) in Odlok o proračunu Občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2020 (Uradni list RS, št. 14/2020). 3. PREDMET JAVENEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi osnovnošolcem v šolskem letu 2020/21 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin osnovnošolcem v šolskem letu 2020/21; - subvencioniranju šolske prehrane osnovnošolcem v šolskem letu 2020/21; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2020. 4. UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialno varstvenih prejemkih), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 5. POGOJI IN OMEJITVE ZA SODELOVANJE NA JAVNEM RAZPISU - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - na predlog Odbora za zdravstvo in socialo Občine Dobrova-Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 6. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI JAVNEGA RAZPISA Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2020/21 višini 800,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 2.520,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2020/21 v višini 600,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 7.940,00 EUR, zmanjšana za sredstva, ki jih Občina Dobrova--Polhov Gradec v skladu z Odlokom o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova--Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 35/2012) namenila medletnim enkratnim denarnim pomočem zaradi materialne ogroženosti. Višina denarne pomoči je najmanj 280,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 7. OBDOBJE ZA PORABO SREDSTEV Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2020, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna, razen sredstev iz PP 19026 Subvencioniranje šole v naravi ter 19029 Subvencioniranje šolske prehrane, ki se nanaša na obdobje šolskega leta 2020/21. 8. RAZPISNI ROK ZA ODDAJO VLOG Rok za oddajo vlog: 29. maj 2020. 9. KRAJ, KJER LAHKO PROSILCI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Razpisno dokumentacijo (besedilo razpisa, navodila in obrazci, merila za sofinanciranje ter vzorec sklepa) je ves časa objave javnega razpisa na voljo na spletni strani Občine Do-brova-Polhov Gradec, zainteresirani prosilci pa jo lahko dvignejo vsak delavnik v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji pri Sandri Nartnik na tel. št. 01 3601-800. Razpis in obrazci so dosegljivi tudi preko internetne strani Občine Dobrova--Polhov Gradec: http://www.dobrova-polhov-gradec.si/ 10. VSEBINA VLOGE Vloga na javni razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva in na ustreznih mestih podpisana. Vsebovati mora vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. K razpisni dokumentaciji morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo delodajalca o neto osebnih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge oziroma zadnji odrezek o pokojnini; - odločbo oziroma potrdilo o višini preživnine; - odločba o višini katastrskega dohodka; - odločba o davku od dohodka iz dejavnosti; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju denarne socialne pomoči, če je vlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči in odločbo Centra za socialno delo o prejemu izredne denarne pomoči; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju otroškega dodatka; - kopija odločbe Centra za socialno delo o prejemanju štipendije; - potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje za brezposelne in iskalce zaposlitve; - odločbo Zavoda RS za zaposlovanje o upravičenosti do denarnega nadomestila za brezposelnost; - izpisek iz bank-e za zadnje tri mesece pred oddajo vloge za vse polnoletne člane; - potrdilo o priložnostnih ali občasnih dohodkih; - kopijo bančne kartice vlagatelja. Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov, kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženi dokumentaciji. 11. ODDAJA IN DOSTAVA VLOG Vloge je potrebno poslati na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova. Vloga mora biti v zapečatenem ovitku opremljena z izpisom na prednji strani: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani mora biti naslov pošiljatelja. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Občine Dobrova--Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali če je bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka prejeta v sprejemni pisarni Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali ni bila najkasneje zadnji dan razpisnega roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Za nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh obveznih sestavin zahtevanih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Oddaja vloge pomeni, da se prosilec strinja z vsemi pogoji ter merili razpisa. 12. OBRAVNAVA VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Po poteku razpisnega roka bo strokovna komisija najkasneje v osmih dneh od poteka roka za prijavo na razpis hkrati odprla vloge, ki bodo prispele do razpisanega roka. Odpiranje vlog ne bo javno. V primeru formalno nepopolne vloge bo prosilec pozvan, da v roku 8 dni od dne prejetega obvestila dopolni vlogo. V kolikor vloga v navedenem roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. Prepozno prispele vloge se ne obravnavajo. Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih v primeru izpolnjenih pogojev ocenila na podlagi meril za dodelitev denarnih pomoči ter podala predlog prejemnikov denarnih pomoči in višino sredstev. Predlog o izboru prejemnikov denarnih pomoči in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu se predloži direktorju občinske uprave, ki izda sklepe o izboru prejemnikov denarnih pomoči ter višini dodeljenih sredstev v 30 dneh po sprejeti odločitvi in podaji predloga na seji komisije. Prosilec ima možnost pritožbe na župana Občine Dobrova-Polhov Gradec v roku 8 dni od prejema sklepa. Številka: 430-0010/2020-2 Datum: 08.04.2020 Franc Setnikar Župan NflJ Občina Log - Dragomer 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Županova beseda Spoštovane, spoštovani! Po pisanju prejšnjega nagovora sem se nekajkrat vprašal, če mogoče nisem bil preveč optimističen, ko sem si drznil pomisliti, da bo danes, ko tole pišem, stanje kar se tiče novega korona virusa bistveno boljše in bomo zagledali luč na koncu tunela. Danes veselo ugotavljam, da sem lahko izredno ponosen na vse vas, ki sodelujete z nami in vsemi pristojnimi službami s ciljem, da se epidemija zajezi in, da skupaj ustvarimo pogoje, da se naše življenje vrne v tirnice, ki si jih vsi želimo. Socialno distancirani, a še tesneje povezani Prav vsak od vas je zaslužen zato, da nas je epidemija v naši skupnosti oplazila le z repom in le toliko, da se resnosti situacije še bolj zavedamo. Po vsem kar preživljamo, ko starši prevzemamo vloge učiteljev, učitelji se dodatno usposabljajo v internetni komunikaciji in na ta način posredujejo znanje našim mladostnikom in, ko se nam je vse praktično postavilo na glavo, se vedno bolj zavedamo, da bomo kljub obetavnim napovedim, v prihodnje primorani spremeniti kakšno staro navado. Vsaka sprememba in četudi je dobra je nemalokrat kamen spotike, zato vas prosim, da ne pozabimo obdobja, ko smo bili za svojo varnost in zdravje prisiljeni izvajati tudi najstrožje ukrepe. Verjamem, da znamo, zmoremo in hočemo tudi v prihodnje delovati odgovorno, samozaščitno in z najvišjo mero sočutja in razumevanja povezovati in krepiti medsosedske odnose. Večkrat smo dokazali, da skupaj zmoremo resnično vse in, da nam noben izziv ne predstavlja nemogočega. Naj mi bo dovoljeno, da vas obvestim o tem, da naša skupna prizadevanja in sožitje med sosedi in nesebična pomoč tudi izven meja naše občine postajajo razpoznavni znak, da kot celota delujemo povezovalno in humano tudi na območju regije. Večkrat je slišati rek, da kar daješ tudi prejemaš in verjamem, da so te besede še kako resnične. V težkem obdobju, ki smo ga preživljali smo bili preko družb Fenolit, Ceti in GDZ deležni donacije 5000 zaščitnih mask in 100 litrov razkužila s čimer smo preko sistema zaščite in reševanja gospodarno in odgovorno ravnali. Na tem mestu izražam svojo iskreno in veliko zahvalo vsem nesebičnim donatorjem, Štabu civilne zaščite ljubljanske pokrajine, zdravstvenemu domu Vrhnika, Domu upokojencev Vrhnika, družbi M Orel, Lekarni Ljubljana, vsem pripadnicam in pripadnikom sistema za zaščito in reševanje v naši občini, vsem, ki ste svojo pripravljenost za pomoč izrazili tako, da smo vas evidentirali kot zaupnike in prostovoljne pripadnike Civilne zaščite, Osnovni šoli Log-Dragomer in srčni vzgojiteljici, ki je poskrbela za izvajanje nujnega varstva na domu, vsem organom in posameznikom, ki so nas s svojo strokovnostjo obvarovali najhujšega, vsem sosednjim občinam za zgledno sodelovanje in vsekakor na nazadnje vsem vam spoštovane in spoštovani, da smo v najtežjih trenutkih zmogli prepoznati resnost situacije in smo se vzorno vedli in po svojih najboljših močeh pomagali svojim domačim in sosedom. Ob tem imam vedno v mislih obe društvi upokojencev, ki sta s primernimi usmeritvami obeh predsednic svoji vlogi opravili več kot odlično, ker ste skrbeli za našo najobčutljivejšo populacijo, zato sem na vas še posebej ponosen. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem svojim sodelavcem, ki so se znali prilagoditi na nove delovne pogoje in z rezultati svojega dela ponovno potrdili svojo pripadnost in lojalnost naši skupnosti. Naj vam sporočim, da smo tudi vsi člani občinske uprave in dobri kon-diciji in da smo v tem času, ko se ne videvamo opravili veliko postopkov in nalog, ki nam omogočajo izvedbo našega poslanstva v službi občanov. Pot v prihodnost lahko torej nadaljujemo sproščeno in z dvignjeno glavo. Želim vam vse dobro in, da ostanete zdravi, Miran Stanovnik, vaš župan Log - Dragomer, april 2020 - Izbruh novega koronavirusa na preizkušnjo ni postavil le odnosov znotraj družine, ampak tudi lokalnih skupnosti, ki so se znašle pred novimi izzivi. Po eni strani so morale poskrbeti za dosledno izvajanje ukrepov proti širjenju novega virusa, priskrbeti zaščitna sredstva za delovanje celotnega sistema civilne zaščite ter poskrbeti za najbolj ranljive člene svoje skupnosti. Solidarnost in medsebojna pomoč v občini Log - Dragomer zaenkrat odlično delujeta, še več, občina je na čelu s številnimi prostovoljci svojo pomoč ponudila tudi sosednjim občinam. Župan Stanovnik še pravi, da so občani omejitev gibanja resno in odgovorno sprejeli, večjih kršitev pa niso zaznali. O razmerah in izzivih, pred katerimi se je znašla Občina, smo se pogovarjali z županom Miranom Stanovnikom, vodjo štaba Civilne zaščite Občine Log - Dragomer. Ta pravi, da so za najbolj ranljive skupine ljudi poskrbeli že v prvih dneh po razglasitvi pandemije. »Kot poveljnik štaba Civilne zaščite sem zelo hitro dobil več ponudb za prostovoljno sodelovanje na različnih nivojih. Pri podatkih o potrebah najbolj ranljivih skupin sta nam ključne informacije nudili obe društvi upokojencev, ki imata zelo dobre informacije o potrebah starostnikov, o dostavi toplih obrokov, zdravil ter nujnih potrebščin iz trgovine.« Že v prvih dneh so za te potrebe poskrbeli s pomočjo profesionalnih izvajalcev. »Za pet občanov smo organizirali vsakodnevno dostavo toplega obroka, in sicer preko Doma upokojencev na Vrhniki z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov. Od 15 do 25 ljudi na različnih naslovih je uporabljalo dostavo zdravil in nujnih potrebščin iz trgovine.« Kot je dodal župan, so bili odzivi pozitivni. »Občani so to sprejeli s simpatijo in občutkom, da vemo, kaj delamo in kako je to treba početi.« Izvedeli smo še, da niso zadovoljevali zgolj fizičnih potreb najbolj ranljivih članov skupnosti, temveč nudili tudi psihološko podporo. »Naše prostovoljke iz obeh društev upokojencev so opravile vrsto telefonskih pogovorov, s katerimi so blažile stisko ljudi, jih pomirile ter jim dale vedeti, da se na njih ni pozabilo. Ti razgovori so se izvajali z individualnim pristopom, ki si ga v tako kompaktni lokalni skupnosti kot je naša, lahko privoščimo.« Župan nam je še zaupal, da so se precej naslonili na pomoč obeh društev upokojence in njihov program Starejši za starejše, ki se je v teh izrednih razmerah izkazal za izjemno učinkovitega. »Na osnovi njihovih podatkov smo organizirali oskrbo. Ko smo dobili material za izdelavo zaščitnih mask, so prevzeli odgovornost za njihovo izdelavo, vedeli so, katera gospodinjstva te maske potrebujejo in smo jim jih dostavljali preko poverjenikov.« . Sistem zaščite in reševanja pripravljen A bodo posamezne strukture obremenili le toliko, kot je najbolj potrebno. »Sam štab civilne zaščite še vedno hrani moči. Tako nismo vzpostavili 24-urnih dežurstev, ampak delujemo glede na potrebe na terenu. Pripadniki Štaba civilne zaščite, prostovoljci in poverjeniki so bili uporabljeni do te mere, da so še vsi spočiti in če bi bilo potrebno še dvigniti to intenzivnost delovanja, so pripravljeni, sicer pa gremo počasi v drugo smer, v rahljanje ukrepov, ko nam bo to zapovedala Vlada.« Župan je še izpostavil, da so se gasilci reševalci, ki delujejo v obeh prostovoljnih društev v času širjenja novega koronavirusa in povečanega tveganja za zdravje usposobili za pravilno uporabo zaščitnih sredstev in njihovo razkuževanje. »Gasilci so na operativnem nivoju v pripravi za delovanje v svoji osnovni dejavnosti, v gasilstvu, in jih po nepotrebnem nismo angažirali. To se je pokazalo za dobro, ker smo v tem času preživeli gozdni požar, kjer je bilo na terenu 45 gasilcev.« V Občinski upravi še pravijo, da je zaščitna sredstva gasilcev dobro poskrbljeno. Ti imajo na voljo 200 zaščitnih mask za enkratno uporabo. »Te so v trenutnih razmerah nujne, saj se gasilci operativci pri prevozih na kraj nesreče ne morejo izogniti neposredni bližini. V kasnejši fazi bodo gasilci dobili še maske za večkratno uporabo, ki jih šivajo prostovoljke. Tako da je s tega vidika dobro poskrbljeno, v prihodnosti bo pa še boljše.« Civilna zaščita primerno opremljena z zaščitno opremo Štab Civilne zaščite je že v prvih dneh po razglasitvi epidemiji začel z zbiranjem zaščitne opreme. Kot je dejal naš sogovornik, so se zanašali predvsem na lastno iznajdljivost in niso čakali na blagovne rezerve. »Trudili smo se pridobiti čim več zaščitne opreme, bili smo proaktivni, delovali smo samozaščitno in lahko rečem, da bi težko zelo kvalitetno pripravili zaščitno opremo in zaščitni material, če bi čakali samo na blagovne rezerve.« Tako so brezplačno dobili velike količine razkužila, ki so jim ga podarili v borovniškem Fenolitu. »Količina razkužila je bila tako velika, da smo ga lahko del podarili Domu upokojencev na Vrhniki, kjer jim ga je primanjkovalo. Kot lokalna skupnost smo se odprli tudi na ven in pomagali tistim, ki v danem trenutku niso bili tako uspešni pri dobavi zaščitnih sredstev.« Ob tem je še izpostavil, da ga veseli, da občine Ljubljanske regije izmenjujejo izkušnje, dobre prakse ter si nudijo medsebojno pomoč. »Lahko smo ponosni, da naša regija tako dobro in kompaktno funkcionira.« Nujno varstvo otrok organizirano na domu Občina Log - Dragomer je v sodelovanju z osnovno šolo organizirala nujno varstvo za predšolske otroke in osnovnošolce do petega razreda, ki ga zagotavlja staršem, zaposlenim v sektorju kritične infrastrukture ali na področju nacionalne varnosti. »Poskrbeli smo za varovanje enega otroka. Sprva je sicer kazalo, da bo treba varstvo na domu organizirati za tri, a je na koncu ostal le en otrok. Za varstvo šolskih otrok pa nihče od staršev ni izrazil potrebe,« nam je povedal Sta-novnik, ki je sicer ponosen, da so varstvo na domu organizirali s pomočjo strokovnega kadra. »Za varstvo otroka skrbi vzgojiteljica iz vrtca, ki se je sama javila. Res moram izpostaviti to volontersko naklonjenost, saj o taki organizaciji varstva v nekaterih občinah niti sanjati ne morejo. Otrok je vzgojiteljico poznal že iz vrtca in tako je bilo to zelo prijazno do njega, v smislu, da je to najmanjši možni šok za otroka.« Dodal je še, da vzgojiteljica odlično opravlja svoje delo, poskrbljeno je za kakovostno varstvo ter otrokovo prehrano. »Zadeva je bila res vzorno rešena in res vse čestitke.« Prostovoljke šivajo zaščitne maske Kranjsko podjetje Seti, ki izdeluje prtičke za gostinstvo, je Občini Log - Dragomer podarilo material za izdelavo 4000 zaščitnih mask. Gre za material, podoben blagu, ki je narejen iz celuloze. Maske oziroma prtič-ke so v podjetju dali v pregled Službi za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, ki deluje znotraj UKC Ljubljana, kjer so potrdili, da ščitijo pred koronavirusom in so primerni za splošno populacijo. »To je bila res lepa gesta podjetja Seti, ki nam je brezplačno podarilo tako kvaliteten material. Gre za štirislojno masko, ki jo je izredno enostavno izdelati. Jaz osebno jo uporabljam in prav tako moja družina,« nam je povedal župan. Občani so brezplačni material za maske lahko dobili tako, da so poklicali enega izmed štirih prostovoljcev, ki so jih zadolžili za razdeljevanje mask, njihove podatke pa so objavili na občinski spletni strani. »Maske iz tega materiala so si ljudje večinoma naredili sami in tako je tudi prav, saj so v lastno zaščito vnesli svojo energijo in tako so maske zagotovo bolj cenili. Veliko ljudi je maske izdelalo tudi za svoje sorodnike ali sosede, ki tega sami ne zmorejo.« Ob tem je župan še poudaril, da ni dovolj le nošenje maske, temveč da je z zaščitno masko treba pravilno ravnati. »Pravilno je je treba nadeti, pravilno sneti in z njo pravilno rokovati v času uporabe in v času, ko je nimamo na obrazu.« Šivilje prostovoljke iz občine pa so začele šivati tudi maske za večkratno uporabo iz materialov, ki jih je priskrbelo Komunalno podjetje Vrhnika. »Iskreno bi se rad zahvalil tem prostovoljkam, ki ne šivajo mask samo za našo občino, ampak tudi za druge občine ter za prodajo, ki jo bo izvajalo vrhniško komunalno podjetje.« »Naši občani so ukrepe sprejeli zelo resno in odgovorno« Pravi župan, ki dodaja, da so v nekaterih primerih ukrepe nekateri vzeli celo preveč resno. »A rajši vidimo, da občani odgovorno reagirajo, postavijo kakšno vprašanje, na katerega se sam ponuja odgovor, kot pa da ukrepe jemljejo preveč na lahko.« V občini večjih kršitev niso zaznali. Teh ni bilo veliko, na področjih, kjer so se kršitve zgodile, pa so posamezniki po opozorilih z njimi nemudoma prenehali in opozorila z razumevanjem sprejeli. Župana smo še povprašali, kako so občani sprejeli dejstvo, da so omejeni le na nakupovanje v dveh manjših trgovinah v občini.« Ljudje so to sprejeli nad pričakovanji, s simpatijami. Trgovina M Orel v Dragomerju je res majhna, a v njej delajo ljudje z velikimi srci. Na njihov račun sem slišal res veliko pohval in kljub temu, da so majhni, so zelo dobro založeni. Podobno je tudi v trgovini na Logu, kjer lahko občani prav tako pokrijejo svoje najbolj nujne potrebe.« Dela na občini niso zastala Na Občinski upravi so nam pojasnili, da nadaljujejo z začetimi projekti. »Ob tem je treba računati na to, da izvajalci del organizacijo prilagajajo tako, da sledijo navodilom države.« Zaposleni na občini še naprej opravljajo vse tekoče naloge, tako nujne kot nenujne, delo pa poteka nemoteno. »Ob tem se držimo predpisov države, tako da trenutno ni osebnih stikov s strankami, ni sestankov in zato komunikacija poteka preko telefona, elektronske pošte in z uporabo konferenčnih klicev,« še pravijo na Občini, kjer so nam zaupali, da zaradi nastale situacije niso speljali predvidene marčevske seje. To bodo realizirali takoj, ko bo to mogoče oziroma bodo določene točke realizirali preko dopisne seje. »Vse je odvisno od dinamike sproščanja omejitev oziroma ukrepov.« Vesna Lovrenčič NflJ Občina Log - Dragomer 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Obvestilo Starše/skrbnike obveščamo, da je postopek vpisa otrok v OŠ Log - Dragomer, Enota Vrtec Log - Dragomer, za šolsko leto 2020/21 do nadaljnjega ustavljen. S postopkom bomo nadaljevali, ko se bodo ukrepi za preprečevanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19) sprostili. Komisija za sprejem otrok se bo sestala takoj, ko bo to mogoče in obravnavala vloge. Ko bo postopek končan, bo vrtec staršem poslal obvestila. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Uprava vrtca Kanalizacija in čistilna naprava Zaradi izrednih razmer podaljšane vse javne razgrnitve prostorskih aktov Log - Dragomer, april 2020 - Občina Log - Dragomer je zaradi izbruha epidemije bolezni COVID-19 podaljšala vse javne razgrnitve prostorskih aktov, ki so bile v teku, prestavila datume javnih obravnav in prilagodila način objave gradiva in oddaje predlogov in pripomb. Javna razgrnitev OPN in OP (dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer in Okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer) je podaljšana do 2. 7. 2020, javna obravnava je prestavljena na 11. 6. 2020 ob 17. uri v večnamenski prostor Osnovne šole Log - Dragomer, Šolska ulica 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Gradivo je ves čas javne razgrnitve na voljo v elektronski obliki na spletni strani občine, od 1. 6. 2020 do 2. 7. 2020 pa na vpogled tudi v fizični obliki v prostorih občine. Vse pripombe in predloge lahko v času javne razgrnitve pošljete občini po e-pošti ali pošti, od 1. 6. 2020 do 2. 7. 2020 pa jih lahko oddate tudi v sprejemni pisarni občine. Javna razgrnitev sd-PUP (Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika) je podaljšana do 15. 5. 2020. Gradivo je ves čas javne razgrnitve na voljo v elektronski obliki na spletni strani občine. Vse pripombe in predloge lahko v času javne razgrnitve pošljete občini po e-pošti ali pošti. Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN SS Log L2S/6 (Občinskega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log - L2S/6) je podaljšan do 21. 5. 2020. Javna predstavitev predloga izhodišč in posvet za oblikovanje dokončnih izhodišč OPPN SS Log L2S/6 je prestavljena na 18. 5. 2020 ob 18. uri v sejno sobo v pritličju Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Gradivo je ves čas javne razgrnitve na voljo v elektronski obliki na spletni strani občine. Vse pripombe in predloge lahko v času poziva pošljete občini po e-pošti ali pošti. Občina spreminja javna naznanila, ki so vezana na prostorske akte v zvezi z ukrepi glede epidemije. V kolikor javnih obravnav zaradi izrednih razmer na predvidene termine ne bo mogoče izvesti, bodo termini ponovno prestavljeni in po potrebi podaljšane javne razgrnitve. Vse aktualne informacije glede prostorskih aktov najdete na spletni strani občine www. log-dragomer.si, objavljene bodo tudi v uradnem listu RS in Našem časopisu. VL Podpis pogodbe za kanalizacijo zamaknjen Fotografija je simbolična Log - Dragomer, 11. april 2020 - Odločitev o oddaji javnega naročila za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v občini Log - Dragomer je februarja postala pravnomočna. Posel je dobil za pet milijonov evrov cenejši konzorcij podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd, ki je ponudil ceno 9,8 milijona evrov oziroma 11,9 milijona z ddv. Občina Log - Dragomer pogodbe o gradnji z izbranim ponudnikom še ni podpisala, saj je bil podpis predviden ravno v času izbruha novega koronavirusa. Kljub temu projekt ni zaustavljen, poudarjajo na Občini. »Podpis pogodbe o gradnji kanalizacije smo zaradi nastale situacije zamaknili, kar pa ne pomeni, da je projekt zaustavljen,« so nam na vprašanje, ali je bila pogodba o gradnji kanalizacije že podpisana, odgovorili na Občini. Pojasnili so nam, da z izbranim izvajalcem konzorcijem podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd redno komunicirajo in rešujejo zadeve, ki jih lahko uredijo že pred podpisom pogodbe. »To nam bo omogočilo, da se skrajša čas od podpisa pogodbe do uvedbe izvajalca v posel. Zaradi navedenega za- enkrat ne vidimo sprememb z vidika gradnje kanalizacije,« so še povedali. Sicer pa sta trenutno odprta še dva javna razpisa, povezana z gradnjo kanalizacijskega omrežja, in sicer razpis za obveščanje javnosti in razpis za nadzor. »Razpis za obveščanje javnosti se ponavlja zaradi neuspelega prvega razpisa (prejeli smo previsoko ponudbo). Odpiranje ponudb za oba razpisa je planirano za konec aprila, vendar tudi pri teh dveh razpisih sledimo navodilom Ministrstva za javno upravo glede podaljševanja rokov zaradi nastale situacije in lahko se zgodi, da bomo morali roke za oddajo ponudb še kaj podaljšati,« še dodajajo na Občini. V. L. Kam so izginili leseni deli klopi? Občina Log - Dragomer je lansko leto skupaj z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Horjul uredila gozdno kolesarsko povezavo. Prebivalci sosednje doline so se s kolesom lahko odpeljali na Barje oziroma obratno ter si vmes spočili na ličnih klopeh. Na relaciji med občinama je neznanec je neznanec odstranil lesene dele klopi, zato na Občini Log - Dragomer kolesarje in sprehajalce prosijo za pozornost ter morebitne informacije. Občini Log - Dragomer in Dobrova - Polhov Gradec sta za ureditev kolesarske povezave med občinama skupaj odšteli okoli 38 tisočakov. Prva je projekt kolesarske steze Log-Brezje leta 2017 prijavila na razpis Barje z zaledjem ter pridobila skoraj deset tisočakov oziroma skoraj polovico sofinan-cerskih sredstev. Občina Dobrova - Polhov Gradec pa je projekt pokrila z lastnimi sredstvi v vrednosti 17.175 evrov z DDV. Skoraj štiri kilometre kolesarske poti se na eni strani navezuje na že obstoječo državno kolesarsko pot, na drugi strani pa na kolesarsko povezavo, ki poteka po horjulski dolini na območju občini Dobrova Polhov Gradec in Horjul. »To je najkrajša kolesarska povezava med Ljubljanskim barjem in horjulsko dolino, ki poteka vzporedno in nudi lepe možnosti za umirjeno vožnjo s kolesi ali pa sprehod skozi gozd,« so nam povedali na Občini Log - Dragomer, kjer so dodali, da je bila povezava med uporabniki odlično sprejeta. Da bi bilo kolesarjenje ali sprehod še prijetnejše, so ob novi stezi postavili še lične klopi. »Očitno veliko možnosti za prijetno rekreacijo in sprejetost med uporabniki ni bila dovolj za do sedaj nepoznanega vseveda, ki je ocenil, da bi lesena naslonjala in sedala s klopi ob poti uporabil za nek njemu povesem nov in ino-vativen namen. Ker leseni deli manjkajo na poti iz smeri Brezij, naprošamo dobronamerne občane, za pozornost. Leseni deli so dogi 2 m in po vsej verjetnosti privijačeni na železni podlagi po 3 kose. Če jih kdo opazi, prosimo za povratno informacijo na: obcina@log-dragomer.si,« dodajajo na Občinski upravi. V. L., foto: Občinska uprava Občine Log - Dragomer NflJ Občina Log - Dragomer Ho] 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dela v Stari šoli tečejo dalje Log - Dragomer, 17. april 2020 - Dela potekajo v obsegu, kot ga dovoljujejo omejitve in zaenkrat še znotraj terminskega plana. Pridobljeno je tudi gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti za lekarno in ambulanto. Obnova objekta Stare šole na Logu je v zaključni fazi. Kljub izbruhu epidemije se projekt ni ustavil. »Dela na Stari šoli potekajo v obsegu, kot to dovoljujejo omejitve, vsekakor pa se izvajajo,« nam je povedala direktorica Občinske uprave Občine Log - Dragomer, Marjeta Strenad Kuharič. Izvedeli smo še, da zaenkrat še sledijo terminskemu planu, ki predvideva, da se bodo lekarna, ambulanta in Občinska uprava v stavbo preselili konec maja. »Terminski plan gradnje je podaljšan do konca aprila, pri tem sledimo navodilom ministrstva, da se roki podaljšujejo za čas trajanja pandemije. Zaenkrat smo kljub podaljšanju roka za izvedbo gradnje še vedno v okvirih, ki omogočajo selitev konec maja. Upamo, da tako tudi ostane,« je še pojasnila in dodala, da je poleg gradbenih del treba urediti tudi veliko dovoljenj in speljati vse ostale upravne in pravne postopke, da se uredi selitev tako lekarne in ambulante kot Občinske uprave v obnovljen objekt. »In te aktivnosti potekajo nemoteno in v enaki dinamiki, kot če predpisanih ukrepov ne bi bilo,« je še dodala naša sogovornica. V marčevski številki Našega časopisa smo sicer tudi poročali, da je Občina Log - Dragomer v pričakovanju gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti lekarne in ambulanto Zelišča - dišavnice pri vas doma V času samoizolacije zaradi omejevanja korona virusa bo odpadlo našo majsko druženje na Flancariji. Tako smo se v zeliščni sekciji društva KUD Kosec odločili, da vas s pomočjo te objave v Našem Časopisu razveselimo in podamo nekaj predlogov, kako se poigrati s semeni oz. plodovi dišavnic. Spoznali bomo različne oblike semen: okrogle, oglate, podolgovate, različnih vonjav in okusov. Tako lahko na primer stremo koriander in janež ter dobimo zelo veliko razliko v okusu. Tudi plodovi so lahko semena. Sedaj je čas, da semena posejemo. V lončke nasujemo prst, nato na njo položimo semena, jih rahlo pritisnemo v zemljo do globine nekje 3 kratnika velikosti semena in zalijemo z vodo. Voda naj ne bo preveč hladna. Ker smo radovedni, bomo večkrat na dan pogledali, če je semenček že oživel. Veseli bomo prvega kalčka, ki bo pokukal ven iz zemlje in nato ča- kali, da bo rastlinica rasla, dobila liste, vitice, cvet, kobul in plod. Doma bomo za ta eksperiment zagotovo našli kakšno seme: sončnice, fižol, limone, avokado, semena janeža in ku-mine. Tako bo nastal vrtiček v lončku, okenski polici, balkonu in kuhinji. Pri roki bomo naenkrat imeli različna sveža zelišča: več vrst bazilik z različnimi okusi, origano s svojim pekočim ostrim okusom in močnim vonjem. Predvsem ti dve dišavnici sta dobro poznani začimbi, ki jih uporabljamo za pice, ki jih imajo naši otroci tako radi. Semena lahko kalijo od 7 do 28 dni. Poznamo enoletne, dvoletne in trajne rastline. Enoletnice (v spodnji tabeli označene z E) bodo odmrle to leto. Dvoletnice (označene z D) bodo naslednje leto ustvarile steblo s cvetom in kobulom ter naredile seme. Trajne (označene s T) rastline bomo lahko uporabljali vsako leto znova, seveda ob dobrem vzdrževanju in skrbi za rastlino. Za vas smo izbrali nekaj dišavnic in zelišč, ki jih lahko v prihodnjih dneh posejete, kasneje jih lahko prenese- v objektu Stara šola Log. Vlogo so na Upravno enoto Vrhnika oddali februarja, ki jo je v začetku aprila tudi odobrila. Na Občini Log - Dragomer so nam še pojasnili, da se Upravni enoti zahvaljujejo za dobro odzivnost in hitro reševanje vlog. Naj spomnimo, da je obnova objekta Stare šole v zaključni fazi. Izvajalec Delta skupina d. o. o. dela nadaljuje v pritličju, kjer bodo uredili prostore, v katere se bosta preselili ambulanta in lekarna. Poleg čakalnice in sanitarij bodo uredili še prostor za referenčno ambulanto. Dostop do novih prostorov v visokem pritličju bo mogoč po stopnišču skozi glavni vhod ali z dvigalom. V L. Previdno, neznanec zastruplja pse! te v vrt. Rastline so razdeljene v več družin zato, da jih lažje prepoznamo in da vam bo v pomoč, smo tukaj v tabelo zbrali nekaj predlogov za setev. Tako boste lahko spoznali različne di-šavnice, zelišča z sladkimi, pekočimi, kislim, grenkimi in ostrimi okusi ter dobili možnost za testiranje različnih jedi in čajev. Zelišča imajo tudi veliko eteričnih olj, iz katerih pridobivajo različne arome, tako da so zanimiva tudi s tega stališča. Dišavnice, zelišča in začimbe imajo veliko moč, zato jih moramo previdno uporabljati. Spoznati moramo, da nam pomagajo pri marsikateri težavi. Obilo uspeha pri ustvarjanju in raziskovanju. Sporočite nam lahko, kako vam je uspelo, na https://www.facebook. com/KudKosec/ ali na e-mail, kud. kosec@gmail.com. Tako bo izolacija hitreje minila. KUD KOSEC Meta Maček, Mojca Premus, Anica Vengust V občini Log - Dragomer so zaradi zastrupitve s strupom poginili že vsaj trije psi. Kot pravijo na občini, ne vedo za kakšen strup gre in kako je videti, zato lastnikom psov svetujejo, da so na sprehodih izredno pozorni. O morebitnih zastrupitvah pa naj obvestijo policijo. Svetujemo vam, da psov na sprehodih v nobenem primeru ne puščate brez nadzora. Če se zgodi, da žival zaužije nastavljeno strupeno snov, je pomembno vedeti, da so pri reševanju življenja največkrat lahko usodne že minute, zato je v teh primerih obvezen takojšen obisk pri veterinarju! Ljudje pogosto ne gredo za tem, da je pes zaužil strup, zato bodite skrajno pozorni, če se pes po sprehodu slabo počuti, če je bruhanje modro-zelene barve pa je čas za takojšnje ukrepanje. Vsako čakanje ima lahko usodne posledice. Znaki zastrupitve se lahko pokažejo že v nekaj minutah - oteženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnje v zavesti. Možne pa so tudi motnje vida, slinjenje, bljuvanje s krči, nekontrolirano izločanje, pojavi se lahko tudi driska. Za žival je tak strup v večini primerov usoden, saj napade dihalni center in posledično zadušitev. Tudi za to obstaja proti- strup, vendar je čas res ključnega pomena. V trenutku, ko opazimo ali posumimo, da je pes zaužil takšen pripravek, moramo resnično čimprej do veterinarja, pa še v tem primeru je uspeh zdravljenja vprašljiv. Kako ravnati? Hkrati bi vam radi predali informacijo, da je zastrupljanje živali kot prekršek opredeljen v Zakonu o zaščiti živali in se šteje za mučenje živali - mučenje živali je kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom do dveh let. Zato vas pozivamo, da, v kolikor najdete vabo ali drugo stvar, za katero sumite, da bi bila lahko za-strupljenja in namenjena zastrupitvi živali, svetujejo, da jo na primeren način zavarujete, tako da ni več na voljo živalim ali celo otrokom, in o zadevi obvestite pristojne službe (policijo ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) - v kolikor je mogoče, vabo tudi fotografirajte, saj v primeru zastrupitve lahko koristi veterinarju pri nudenju nujne pomoči. V kolikor je bil vaš pes zastrupljen, vas prav tako pozivamo, da dejanje prijavite pristojnim službam. Neznance pozivamo, naj s svojim početjem prenehajo! NflJ Občina Log - Dragomer Ho] 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Gozdno okolje dobro dene Iz vsake krize lahko izidemo močnejši, modrejši in bolj povezani med in s sabo. Vsa priporočila države velja vsekakor upoštevati, hkrati pa se je treba zavedati, da je treba zadihati in predihati strahove. Pomembno je, da se ponovno zavemo, kaj v življenju je resnično pomembno in kaj je balast. Za tako razmišljanje in konkretne poglede je korona virus več kot lepa priložnost. Kako ravnati, da ohranimo mirno kri, da ohranimo notranjo stabilnost ter dober imunski sistem! Morda je korona virus lahko tisti, ki prinese novo zavedanje o tem, da imamo lahko zdravje v svojih rokah in da je denar lahko vladar sveta, ne pa tudi duše. Sprehodi po gozdu izredno dobro denejo. Pri tem ne gre le za subjektivna občutke, ampak blagodejen vpliv rednega sprehajanja po gozdnatih površinah za naše zdravje in počutje. Sprehodi po gozdu zmanjšujejo stres, depresivna občutja in ublažijo težave z izbruhi jeze. Poleg tega pa pripomorejo k boljšemu spancu. Prebivalcem naše občine je dano, da živimo relativno blizu gozda. Že sam vonj dreves ima pomemben vpliv na to. Vdihovanje gozdnega zraka, bogatega s eteričnimi vonji, pripomore k močnej- šemu imunskemu sistemu, ublažitvi tesnobnih občutkov in k višjemu bolečinskemu pragu. Raziskave kažejo, da ima preživljanje časa v gozdu izjemno pozitiven vpliv tudi na hiperaktivne otroke oziroma otroke z motnjo pozornosti. Seveda pa je to, da preživljamo čas v gozdu, praktično neizogibno povezano tudi s telesno aktivnostjo. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je telovadba za naše zdravje, tako fizično kot psihično. Kombinacija gozdnega okolja in zmerne telesne aktivnosti je recept, kot ga ne morete dobiti pri nobenem zdravniku - pogosto lahko največ za svoje zdravje naredite sami. Naj postanejo sprehodi po gozdu del vaše rutine. Na tem mestu bi se radi zahvalili občini Log - Dragomer, da je poskrbela za ureditev gozdne kolesarske in pešpoti. Med temi sprehajalnimi potmi so v gozdu postavljene lične klopi za počitek in uživanje. Res nam je dana sreča, da smo korak od gozda in da živimo v takem okolju. KUD Kosec Zmoremo. Skupaj lahko čez predvidenih nekaj tednov, ko se bo, upajmo, vse vrnilo na stare tirnice, iz situacije, ki jo je prinesel koronavirus, stopimo zrelejši in polnejši zavedanja, kaj je za nas v življenju resnično pomembno. Do takrat pa dosledno upoštevajmo navodila pristojnih in poskrbimo, da bo svet okrog nas zdrav in prijeten. Prepevaš veter ustvarjanju ostaja še vedno zvesta sebi, svoji energiji in barvam, ki odpirajo oči in srce. Zelo močna je njena želja, da bi se ljudje spremenili in zaživeli svojo svetlo plat. In ker je tak čas, da se ne smemo družiti, po tej poti objavljamo eno njenih pesmi. KUD Kosec Prepevaš, veter V mesecu aprilu smo v KUD Kosec, likovna sekcija, ki jo vodi Draga Davitkova, hoteli imeti likovna razstavo naše članice Rože M. Pečnik Kertel. Roža je skoraj celo desetletje član likovne sekcije in pri svojih umetninah uporablja različne slikarske tehnike. Njene slike so izvedene v akvarelu, akrilu in olju. Njena dela se nagibajo k impresionizmu. Razstavo njenih del bomo prestavili na jesen v upanju, da nas korona virus zapusti. Da pa Roža ni samo likovna umetnica, nam govorijo tudi njene izdaje štirihbarvitih pesniških zbirk. V njenih zgodbah ni nič izmišljenega, lažnega ali ponarejenega. Pove, kar čuti, doživlja in upa, da bodo z njo čutili in doživljali tudi drugi. Njeni verzi so močni, stkani iz mavričnih barv naših obzorij, pa tudi nežni in krhki. Pri O pomladi? Iskala sem jo!Po zasneženih poljanah,v zvokih fanfar,v slikah Rembrandta incvetočih tulipanih van Gogha,v orgelskih zvokih Bachapod oboki ženevske katedrale,v čudežnih umetninah Louvra,stihih Božanske komedije invzdihih Petrarka,v Monetovih lokvanjih. Iskala z daljnogledom z Eifflovega stolpa,na afriškem safarijuin udarcih tamtama,v bisernih školjkah Tahitija, ob vznožju Himalajein pri tibetanskih budistih,med zlatorumenimi poljiogrščice na Nemškem. Begala sem od veličastnostido veličastnosti! Pa?! Na vrtu si utrgambreskov cvet.Kar sam, brez fanfar je zacvetelin me popeljal v pomlad. Roža M. Pečnik Kertel Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 30. člena Statuta Občine Log -Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Log - Dragomer objavlja SPREMEMBO JAVNEGA NAZNANILA o obveščanju javnosti o drugi javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer in Okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer 1. Občina Log - Dragomer naznanja, da zaradi izrednih razmer podaljšuje drugo javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: OPN) in Okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: OP), spreminja datum javne obravnave OPN in OP, način javne razgrnitve OPN in OP in način oddaje predlogov in pripomb na OPN in OP. 2. Druga točka javnega naznanila se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Gradivo bo javno razgrnjeno in sicer: • od 8. 4. 2020 do vključno 2.7.2020 na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu http://www.log-dragomer.si; digitalni prikaz namenske rabe prostora bo objavljen na spletnem prostorskem portalu I-obcina, na naslovu http://www.iobcina.si; • od 1.6.2020 do vključno 2.7.2020 v tiskani obliki v času uradnih ur (ponedeljek 9.00 - 12.00, 13.00 - 15.00, sreda 9.00 - 12.00, 14.00 - 17.00, petek 8.00 - 12.00), v sejni sobi Občine Log - Dragomer, v prostorih Doma krajanov, na naslovu Na Grivi 5, Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani in v primeru selitve občinske uprave v prostorih novega upravnega objekta, na naslovu Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici; 3. Tretja točka javnega naznanila se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN in OP bo v četrtek, 11.6.2020 ob 17. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer, Šolska ulica 1, 1351 Brezovica pri Ljubljani. 4. Tretja alineja četrte točke se v celoti črta in nadomesti z besedilom: • osebno v poslovnem času sprejemne pisarne Občine Log - Dragomer od 1.6.2020 do 2.7.2020 na naslovu Na Grivi 5, Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani in v primeru selitve občinske uprave v prostorih novega upravnega objekta, na naslovu Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici; 5. Sprememba javnega naznanila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log - Dragomer. Številka: 3500-9/2016 Dragomer, dne 31.3.2020 Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Na podlagi 108. in 118. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Log - Dragomer objavlja SPREMEMBO POZIVA K OBLIKOVANJU IZHODIŠČ za pripravo Občinskega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log - L2S/6 1. Občina Log - Dragomer naznanja, da zaradi izrednih razmer podaljšuje Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo Občinskega prostorskega načrta Stanovanjska soseska Log - L2S/6 (v nadaljevanju OPPN SS Log L2S/6), spreminja datum in kraj javne pred- stavitve predloga izhodišč in način oddaje predlogov in pripomb na predlog izhodišč. 2. Tretja točka poziva se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Predlog izhodišč se javno objavi od 8.4.2020 do vključno 21.5.2020 na spletni strani Občine Log -Dragomer, na naslovu http://www.log-dra-gomer.si. 3. Četrta točka poziva se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Javna predstavitev predloga izhodišč in posvet za oblikovanje dokončnih izhodišč OPPN SS Log L2S/6 bo v ponedeljek, 18.5.2020 ob 18.uri v sejni sobi v pritličju Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1351 Brezovica pri Ljubljani. 4. Peta točka javnega naznanila se v celoti črta in nadomesti z besedilom: V času javne objave predloga izhodišč lahko vsi udeleženci urejanja prostora in zainteresirana javnost podajo pisne pripombe in predloge k objavljenemu predlogu. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne objave predloga izhodišč (vključno z zadnjim dnem javne objave) podajo: a. po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer. si; b. po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici; s pripisom »Pripomba - Izhodišča OPPN SS Log L2S/6«. 5. Sprememba poziva se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log - Dragomer. Številka: 350-25/2019 Dragomer, dne 31.3.2020 Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik Na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) Občina Log - Dragomer objavlja SPREMEMBO JAVNEGA NAZNANILA o obveščanju javnosti o možnosti podajanja predlogov in pripomb na Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika 1. Občina Log - Dragomer naznanja, da zaradi izrednih razmer podaljšuje možnost podajanja predlogov in pripomb na Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o splošnih merilih in pogojih prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Vrhnika (v nadaljevanju sdPUP), spreminja način javne razgrnitve sdPUP in možnosti oddaje pripomb in predlogov na sdPUP. 2. Druga točka javnega naznanila se v celoti črta in nadomesti z besedilom: Gradivo bo javno razgrnjeno od 8. 4. 2020 do vključno 15. 5. 2020 na spletni strani Občine Log - Dragomer, na naslovu http://www. log-dragomer.si. 3. Tretja točka javnega naznanila se v celoti črta in nadomesti z besedilom: V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na gradivo sdPUP. Pripombe in predlogi se lahko do konca javne razgrnitve (vključno z zadnjim dnem javne razgrnitve) podajo: a. po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer. si; b. po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici; s pripisom »Pripomba - javna razgrnitev sdPUP«. 4. Sprememba javnega naznanila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v glasilu Naš časopis in na spletni strani Občine Log - Dragomer. Številka: 3500-5/2019 Dragomer, dne 31.3.2020 Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik NflSOISOpis Skupne strani ^ ^ ® KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št. 42 Dediščina vsakdanjega življenja obsega največji delež kulturne dediščine na Slovenskem in tudi na Vrhniškem. Poleg velikega števila registriranih enot stavbne kulturne dediščine, tudi dva od treh razglašenih kulturnih spomenikov lokalnega pomena sodita v to skupino. Domačije, gospodarski in obrtni objekti, kot so kašče, mlini, žage, kozolci in podobno, pričajo o načinu življenja in sobivanju človeka z naravnimi danostmi prostora, ki so mu omogočale preživetje. Ohranitev kulturne krajine in stavbne dediščine je najbolj odvisna od kakovosti prostorskega načrtovanja in projektov obnove. Veliko bolj zahtevna je kakovostna revitalizacija tovrstnih območij in objektov, ki je povezana z ohranjanjem tradicionalnih znanj in veščin. Premična, predvsem pa nesnovna dediščina s hitrim tehnološkim razvojem, z globalizacijo, vsiljeno populistično kulturno standardizacijo, množičnim turizmom, degradacijo okolja ter izseljevanjem s podeželja trajno in nepovratno izginjata. Na drugi strani celovito oživljanje dediščine dviga kakovost življenja lokalnih prebivalcev in omogoča ohranitev okolja v katerem živijo. Da to ni zanemarljivo, se izkazuje tudi v času pandemije, ki je čez noč ustavila svet. OD ZRNA DO KRUHA - REVITALIZACIJA KULTURNE DEDIŠČINE NA VRHNIKI legenda: Jelovškova kašča, Vrhnika Andrejčkova kašča, Mirke Meletova kašča, Mirke Lenarčičeva kašča, Verd Miklčeva kašča, Verd Maroltova kašča, Verd Storževa kašča, Storžev hrib Voljčeva kašča, Storžev hrib Lukancova kašča, Stara Vrhnika kaščav Podčelu, Stara Vrhnika Smrekarjeva kašča, Podlipa Krošljeva kašča, Podlipa Popitova kašča, Mala Ligojna Vogrinova kašča, Mala Ligojna Kavcova kašča, Blatna Brezovica Umkova kašča, Blatna Brezovica Jelovčanova kašča, Zaplana kozolec, Verd pri Bistri kozolec toplar, Bevke mlin, Bistra Zupanov mlin, Bistra žaga pod Orehom in žaga pri Matjaževki Maroltovmlin,Retovje žaga, Retovje Lenarčičeva žaga, Veliki Močilnik mlin-žaga, StarMaln Stržinarjev mlin, Vrhnika Oblakova žaga, Mali Močilnik pekarna,Vrhnika Cankarjeva hiša, Vrhnika kozolec, Verd pri Bistri 5 Miklčeva kašča, Verd 26 mlin-žaga, Star maln 13. »14 30 črna kuhinja, Cankarjeva hiša vMmi .1 - j? .' .30 1 I M t. Avtorji: Delavnica, oblikovanje prostora d.o.o., Uroš Jereb u.d.i.a., Damijan Gašparič u.d.i.a., Maj Juvanec u.d.i.a., Boštjan Peršolja abs.arh., Barbara Zakrajšek m.i.a., prof. dr. Borut Juvanec, u.d.i.a. Viri in fotografije: Delavnica d.o.o., TD Blagajana, Muzejsko društvo Vrhnika, ZVKDS, Knjižnica Ivana Cankarja, GURS, internet Spoštovani, v skladuz navodiliVlade RS in Ministrstvaza kulturo vas obveščamo, da je razstavišče Moja Ljubljanica zaprto za javnost od 13. 3. 2020 do preklica. Nadaljnja obvestila spremljajte na www.mojaljubljanica.si. Zahvaljujemo se za razumevanje! Muzej in galerije mesta Ljubljane Projektivni biro Delavnica d.o.o. z Vrhnike je v sodelovanju s prof. dr. Borutom Juvancem, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in lokalnimi organizacijami v preteklih letih izdelal več celovitih zasnov in strategij za oživljanje etnološke kulturne dediščine na Vrhniki [Oživljanje kulturne dediščine Vrhnike - Miklčeva kašča v Verdu [z. B. Juvanec), december 2010, Prostorska strategija Star maln, junij 2011, Revitalizacija kulturne dediščine Starega malna, in Miklčeve kašče - razstava "Od zrna do kruha" [z B. Juvanec), Cankarjeva spominska hiša - revitalizacija, november 2013). Zaradi visoke stopnje ogroženosti dediščine je nastopil skrajni čas, da fazo načrtovanja nasledi tudi izvedbena faza. NOVICE IDEJA ZA IZLET KAŠČE NA VRHNIŠKEM V dneh, ko imamo malo več časa za sprehode in nam morda že zmanjka idej, kam se podati, lahko le-te črpamo tudi iz vodnika KAŠČE NA VRHNIŠKEM. Vodnik je ob podpori Zveze kulturnih društev Vrhnika nastajal med leti 1995 in 1998, ko so na pobudo gospe Marte Rijavec znotraj vrhniške občine potekali raziskovalni tabori, katerih udeleženci so bili učenci OŠ Ivana Cankarja z Vrhnike, učenci OŠ Log-Dragomer in dijaki Šubičeve gimnazije iz Ljubljane. Predmet raziskovanja so bile kašče na Vrhniškem. Tabore je vodila mag. Tatjana Oblak Milčinski, k sodelovanju pa so pristopile še arhitektka Nataša Oblak Japelj, etnologinja in konservatorka Damjana Pediček Terseglav ter mnogi drugi. Veliko vas je bilo tistih, ki ste v okviru projekta pridno zapisovali in risali. Kar sedemnajst kašč ste evidentirali takrat. Morda ima kdo izmed vas v svojem arhivu še spravljeno to izredno strokovno, z vašimi risbicami in mnenji oplemeniteno delo. Tudi s pomočjo vodnika, ki je bil leta 1998 izdan ob Dnevih evropske kulturne dediščine, se lahko podate na sprehod ali izlet, ob tem pa spoznavate našo bogato dediščino. Nič hudega, če si boste kašče v teh dneh ogledali le od zunaj, tudi tega so vredne! Anka Grom 9 8 7 P RtfvftniAaavEm* 6U1ÎS* AAÛE AEPv®LEKÉÎl,Û*ENLJe ZA KftïW1J M EVROPSKO KOHEZ) JSKÛ KUrTIKO | ô ¿ëa f grants www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 NflS Skupne strani 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [44J Upravna enota Vrhnika v letu 2019 Upravna enota Vrhnika pokriva območje treh občin: Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja. Opravlja naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb urejanja javnih zadev in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov Opravlja naloge, ki jih je država zaradi številnih potreb urejanja javnih zadev in življenjskih situacij prenesla v lokalno okolje, da bi tako ljudem približala in olajšala uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in zakonitih interesov. V tem pogledu je vsaka upravna enota organizacijska izpostava države, ki na prvi stopnji vodi upravni postopek o zadevah, ki so sicer v pristojnosti različnih ministrstev, in opravlja druge upravne naloge, določene z zakoni in podzakonskimi predpisi. Statistični podatki kažejo, da smo v letu 2019 skupno rešili 11.737 upravnih zadev (13 % več kot v letu 2018) in 25.549 drugih upravnih nalog (7 % več kot v letu 2018). Pri tem nam je v posebno zadovoljstvo, da smo ves čas vzdrževali visoko raven profesionalnosti tudi v odnosu do naših strank, saj smo kljub tako velikemu številu prime- rov imeli le devet pritožb na naše delo, največ na področju gradenj. Značilnost tega področja so namreč zahtevni in zapleteni postopki, v katerih po navadi sodeluje več zunanjih udeležencev z različnimi interesi. V večini primerov so tako tudi pritožbeni razlogi zunanjega izvora, npr. pritožniki so stranski udeleženci - mejaši, ki s pritožbami v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja niso uspeli. V skladu z veljavnim Gradbenim zakonom smo lani rešili 360 upravnih postopkov. Veliko zahtevkov, vloženih leta 2019, se je dejansko nanašalo na legalizacije ali pa na rekonstrukcije ter dozidave obstoječih objektov. Slednje je večinoma pomenilo daljše postopke, prvič zaradi različnih postopkov legalizacije, drugič pa tudi, ker je v takšnih postopkih treba ugotoviti zadnje legalno stanje, projektanti in investitorji pa Statistični podatki po stalnem prebivališču: Upravna enota VRHNIKA Leto 2017 2018 2019 Prebivalci 24.897 25.013 25.176 Rojstva 254 247 252 Smrti 188 217 200 le-to ob vložitvi zahtevka le redko izkažejo. Minulo leto so tako zaznamovali številni postopki legalizacije, predvsem postopkov za izdajo odločbe o domnevi, da ima objekt gradbeno in uporabno dovoljenja po zakonu. V letu 2018 smo imeli skupaj v reševanju 55 takšnih postopkov (rešenih 41), v letu 2019 v reševanju 94 postopkov (70,9 % več) in rešenih 82 zadev, kar je 100 % povečanje (22 zahtev je bilo zavrženih, v 10 primerih je bil postopek ustavljen, 17 zahtevkov je bilo zavrnjenih, 33 zahtevkom je bilo ugodeno). Glede legalizacije objektov prav tako ugotavljamo, da so se pokazala marsikatera neskladja na terenu, saj so bile številne nepremičnine v daljšem časovnem obdobju spremenjene brez ustreznih dovoljenj. Stranke se v želji, da bi uredile status njihovih nepremičnin, obračajo z vprašanji glede neskladnosti na upravno enoto in zahtevajo odgovore, kar od uslužbencev terja dodaten čas in pojasnila. Tudi letos pričakujemo več vlog za legalizacijo objektov. Občina VRHNIKA Občina BOROVNICA Občina LOG -DRAGOMER Leto 2017 2018 2019 2017 2018 2019 2017 2018 2019 Prebivalci 16.790 16.877 16.966 4.457 4.488 4.544 3.650 3.648 3.666 Rojstva 161 160 174 57 54 50 36 33 28 Smrti 119 140 133 36 38 36 33 39 31 Vir podatkov je Ministrstvo za notranje zadeve. V nadaljevanju navajamo številčni prikaz nekaterih postopkov v zadnjih treh letih. Zap. št. Vsebina 2017 2018 2019 1. Skupno število vseh rešenih postopkov 30.787 34.253 37.286 2. Število izdanih potnih listin 1.090 1.219 1.121 3. Število izdanih osebnih izkaznic 3.642 3.341 3.427 4. Število rešenih postopkov s področja graditve 166 141 233 5. število izdanih in podaljšanih vozniških dovoljenj 1.915 1.970 2.197 6. Število registracij vozil in izdanih prometnih dovoljenj 564 575 529 7. Število sklenjenih zakonskih zvez 65 64 76 Zato vlagateljem svetujemo, da si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno dokumentacijo in strokovno podporo. Kajti če projektant pripravi vsebinsko ustrezno, čim popolnejšo projektno dokumentacijo, potem tega ni treba znova dopolnjevati ter tako po nepotrebnem obremenjevati postopka z vedno novimi dopolnitvami, posledično spreminjati oziroma podaljševati procesne roke ipd. Čeprav si prizadevamo, da v okviru mogočega pomagamo, nekaterih napak, ki jih povzročijo drugi, sami žal ne moremo in ne smemo odpravljati, saj nimamo takih pristojnosti. Zato velja še enkrat poudariti, naj vlagatelj zahteva od tistih, ki so zato pristojni, da mu pripravijo kakovostno dokumentacijo, saj je to pogoj, da lahko gradbeno dovoljenje pridobi čim hitreje. Pregleden in hiter postopek je namreč v obojestranskem interesu, tako vlagatelja, ki upravičeno zasleduje svoj zakoniti interes, kot upravne enote, ki deluje v javnem interesu. Upravno notranje zadeve in infrastruktura: državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itn. sodijo med najobsežnejše in raznovrstne postopke. Njihovo število je lani preseglo 6.441 upravnih zadev in 18.662 drugih upravnih nalog. Izdali smo 3.427 osebnih izkaznic in 1.121 potnih listin. Na področju tujcev se je število rešenih zadev v primerjavi z letom 2019 povečalo iz 835 na 1025. Povečalo se je število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje. Na področju postopkov ugotavljanja prebivališča je bilo v letu 2019 nekoliko manj postopkov kot leto prej. Na področju voznikov smo v letu 2019 izdali in podaljšali 2.197 vozniških dovoljenj. Na področju vojne zakonodaje smo v letu 2019 največ odločali o veteranskih dodatkih in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov. Ob tej priložnosti vabimo vse vojne veterane, da nam pravočasno sporočijo spremembe, ki bi lahko vplivale na uresničevanje njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa, spremembo v dohodkih zase in za družinske člane. Pri izenačevanju možnosti invalidov je država od leta 2014 sprejela več različnih ukrepov, ki osebam s posebnimi potrebami omogočajo večjo kakovost življenja in samostojnost. Tako se preprečuje in odpravlja diskriminacija invalidov. Na voljo imajo več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, kot so: uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev EU-kartice ugodnosti za invalide. Pomemben del naših nalog, poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so še druge upravne naloge, ki smo jih izvedli več kot 25.549 (npr. različna potrdila iz uradnih evidenc, overitve, prijave in odjave stalnih in začasnih prebivališč, izmenjava podatkov med organi ...). Glede tega velja posebej poudariti delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t.i. GERK-ov. Največ dela na področju registra kmetijskih gospodarstev je bilo tako kot vsako leto v času subvencijske kampanje. Na našem območju so bili narejeni novi ortofoto posnetki oz. nove dejanske rabe, zato smo se na povečan obseg dela primerno organizirali. Skupaj je bilo opravljeno 97 % več uskladitev in vrisov grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, ki smo jih v letu 2019 zarisali natančno 776. Od Občine Borovnica smo v septembru prejeli predlog za uvedbo komasacijskega postopka. Komasacijsko območje zajema 68 parcel, ki ležijo v katastrski občini 2004-Borovnica na skupni površini 33,0 ha. Trenutno se v postopku srečujemo s problemom pri določitvi dedičev umrlih lastnikov zemljišč, ki so vključeni v komasacijsko maso. Naj še opozorimo, da v letu 2020 pričakujemo zamenjavo večjega števila osebnih dokumentov, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Vrhnika. Glede na to, da pri izdaji osebnih dokumentov ne velja krajevna pristojnost, se na naši upravni enoti zglasijo tudi stranke iz drugih upravnih enot, predvsem ljubljanske, kjer so dolge čakalne vrste. Hkrati želimo seznaniti vse voznike, ki imajo še vedno v veljavi »staro tridelno« vozniško dovoljenje v obliki roza obrazca, da je to vozniško dovoljenje treba, ne glede na potek veljavnosti, zamenjati za vozniško dovoljenje v obliki kartice, najkasneje do 19. 1. 2023. Svetujemo vam, da si s pravočasno zamenjajo osebnih dokumentov prihranite nepotrebno odlašanje in nevšečnosti. Za konec, a ne nazadnje želimo poudariti, da je k dobrim rezultatom in kakovostnemu odnosu do naših strank tudi v minulem letu prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in državnega odvetništva. Ob tej priložnosti se jim za korektno sodelovanje zahvaljujemo. Mag. Gabrijela Mlinar, načelnica Stičišče Središče - podpora za društva in zasebne zavode NflS Skupne strani Urška svetuje it Kako se soočiti •^s strahom in ostati miren v času koronavirusa? 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a • Pod imenom Stičišče Središče nas najdete na Face-booku in Instagramu, vse informacije, vključno s prijavami na »mailing« liste pa na www.sticisce-sredisce.si. • Dosegljivi smo tudi po elektronski pošti: sticisce@nefiks. si ali na telefonu 040698915. Izvajamo izobraževanja • Vsak mesec organiziramo vsaj dve izobraževanji s področij, ki so aktualna za organizacije sektorja: financiranje, pridobivanje prostovoljcev, upravljanje, vodenje, promocija ... Če se v vaši občini zberejo predstavniki vsaj šestih društev, nas kon-taktirajte in bomo usposabljanje po dogovoru izvedli na območju vaše občine. • Za organizacije, ki bi rade razvile dodatne dejavnosti, imamo poseben sklop usposabljanj Organizacije z razvojnim potencialom. Svetujemo in nudimo: • osnovno pravno pomoč, • osnovno pomoč pri administraciji nevladnih organizacij, • projektno svetovanje, • pomoč pri registraciji spletne domene in postavitvi spletne strani, • pomoč pri pripravi vabil na dogodke, zbiranja prijav in beleženja kompetenc udeležencem z e-Nefiksom. Pomagamo vam: • drugim organizacijam predstaviti vašo ponudbo in najti primerno storitev ali produkt, ki ga nudijo druge organizacije (npr. prostore, ozvočenje idr. ...) - v nekaterih primerih celo brezplačno, • v sklopu NVO prijazno najti primerno storitev ali produkt zase po ugodnih cenah ali brezplačno, • postaviti spletno stran ali družbena omrežja - dvema organizacijama na mesec brezplačno. Vabimo vas, da se nam pridružite, saj lahko povezani skupaj ustvarjamo kakovostno okolje za življenje vseh občanov. Več informacij najdete na naši spletni strani sticisce-sre-disce.si. Središče f NEFIks Pomladna utrujenost Marsikdo se zaradi epidemije koronavirusa sooča z občutki strahu, panike in zaskrbljenosti. Nekaterih je strah okužbe, drugi se bojijo za svojce, tretji se sprašujejo, kako bodo plačali položnice, saj so ostali brez prihodka. Nekateri pa se počutijo tesnobno, ker morajo preživeti večino časa doma. V tem obdobju je zelo koristno, če se znate spopadati s strahovi in stresom. Če pa vam to predstavlja težave, je smiselno poiskati podporo in pomoč. Skrb preraste v strah in tesnobo, kar je normalno, saj smo se prvič znašli v takšni situaciji. Ko se z nečim srečamo prvič, je naš normalen odziv strah, saj smo negotovi. Tudi mediji s svojim načinom poročanja naredijo svoje in lahko strah ter paniko okrepijo. In vsa nepredvidljiva situacija vpliva tudi na odnose. Mogoče sprva pomislimo, da nam bodo odpovedi različnih dogodkov, druženj in obveznosti dali priložnost, da več časa posvetimo svojim najbližjim. Vendar se moramo zavedati, da ni samoumevno, da bomo ta čas zapolnili z mirnim, sproščenim druženjem in opravljanjem del, za katere nam v napornem vsakdanjiku zmanjka časa. Prav nepredvidljiva situacija lahko v odnose vnese veliko stresa in tudi še večje odtujenosti s svojimi najbližjimi. V tem času je pomembno, da znamo o svojih občutkih govoriti s svojimi najbližjimi. Če smo zaskrbljeni, moramo o tem govoriti na način, da nas bodo drugi lahko razumeli. Verjetno samo pogovor še ne bo umiril strahu, bo pa pomagal, da postane bolj obvladljiv in da nenazadnje spoznamo, da s skrbjo nismo sami. Če pa imamo občutek, da so drugi preveč zaskrbljeni, pa imamo tudi pravico, da smo v tem slišani in razumljeni. Vsak okoliščine doživlja na svoj način in mogoče nam prav ta neprevedlji-va situacija daje možnost, da drug drugega spoznamo še v novi luči. Mogoče nam sprva ne bo všeč, kar bomo videli, ampak dalo nam bo priložnost, da spet ali pa mogoče celo prvič razvijemo sočutje drug do drugega. Ne skušajte potlačiti strahu, ampak si dovolite, da ga začutite. Strah je trenutno zelo prisoten, vendar se bo situacija sčasoma izboljšala. Zato je tudi strah začasen. Priporočljivo je tudi izogibanje medijskim vsebinam, ki povzročajo dodatno vznemirjanje. Koristno je, da v tem obdobju ljudje omejijo spremljanje medijev in se posvetijo drugim stvarem, recimo, naj gredo v naravo, pokličejo najbližje in se pogovarjajo z njimi. To je tudi čas za branje knjig. Družine naj igrajo družabne igre, skupaj lahko pečejo in kuhajo. Se pogovarjajo. Ker bodo družine oziroma partnerji sedaj več časa preživeli skupaj v zaprtem prostoru, se bodo pojavili tudi nesporazumi. Zato priporočam več poglobljenih pogovorov, pri tem pa upoštevajmo mnenje druge osebe in pustimo, da vsak izrazi svoje občutke. Če pa se pojavi konflikt, poskusimo najti kompromis. Vprašajmo se: »Česa me je strah?« Situacije same, da bomo zboleli oziroma, da bo zbolel kdo od naših bližnjih, nepredvidljivosti ...? Po pogovoru mnogi ugotovijo, da strah hrani strah. In da jih postane strah že samega strahu ter misli, ki jih le-ta prinaša. Ko ugotovimo, česa nas je strah, je strah lažje pomiriti. Preusmerimo se namreč v načrtovanje in gremo s tem že v neko akcijo, se aktiviramo za razreševanje vira strahu. Osredotočimo se na »biti tukaj in sedaj«. Zelo blagodejno vpliva na nas, če svojih misli, občutij ne presojamo in jih ne vrednotimo. Občutke strahu lahko ublažimo tako, da se zavedamo, kje smo v danem trenutku, kaj nas obdaja, kaj vidimo, slišimo. Ne razmišljajte o omejitvah. Ne obremenjujte se, česa vsega ne morete početi, ampak pomislite, kaj vse lahko naredite v tem obdobju. Osredotočite se na to in se lotite dela. Morda boste naredili nekaj, kar ste si že dolgo želeli, pa ste s tem zaradi pomanjkanja časa odlašali. Obstaja veliko učinkovitih tehnik sproščanja, kot so: tehnike dihanja, postopno sproščanje mišic, meditacija. Uporabite jih. In ne pozabimo na naravo, sprehod nam lahko da nov vir moči, nov zagon, nas pomiri in tako lažje stopamo novim izzivom naproti. Poskusite biti ljubeznivi, kljub občutkom strahu, nevednosti in nemoči. Svoja čustva namreč prenašate tudi na druge družinske člane, saj se tako sreča kot stres po navadi množita naprej. Če se izkaže, da bomo v naslednjih mesecih resnično več časa preživljali doma in v krogu svoje družine, pa moramo biti prizanesljivi predvsem sami do sebe in potem tudi drug do drugega. Res je, da večina vedno znova trdi, da potrebuje več prostega časa in možnosti, da je s svojimi najbližjimi. Res pa je tudi, da tudi ko imamo možnost, da se nam ta želja uresniči, še ne pomeni, da jo bomo znali izkoristiti. Zato mogoče sploh ni prezgodaj, da se že sedaj vprašamo, na kašen način želimo preživeti čas sami s sabo in s svojimi najbližjimi. Svoje osebne želje si lahko zapišemo, o željah, ki se nanašajo na odnose, pa spregovorimo. Ne pozabimo pa tudi na otroke. Tudi z njimi moramo spregovoriti o situaciji, tudi če sami še nimamo vseh odgovorov. In dajmo jim priložnost, da so tudi oni aktivni pri oblikovanju skupnega časa in da slišimo tudi njihova razmišljanja in strahove. Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail. com, 031544095 Regionalno stičišče združuje društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije iz različnih vsebinskih področij delovanja. Tako smo na ravni osrednje-slovenske regije tukaj za vas Stičišče Središče, ki je v Ljubljani in ga vodi Zavod Nefiks. Vodja Stičišča, Jože Gornik: »To, da imamo sedež v Ljubljani, pa nas ne ustavi, da ne bi aktivnosti izvajali tudi v drugih občinah te regije. Veseli bomo vaše pobude, izraženega interesa za sodelovanje ali pa samo vprašanja, na katerega vam lahko odgovorimo.« Naša vloga je podpora organizacijam v osrednjeslovenski regiji. Izvajamo informiranje • Vsak mesec pošiljamo e-ob-vestilnik Stičiščnik, ki ponuja aktualne informacije glede razvojnih potencialov za društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije. • Vzpostavili smo »mailing« listo, ki se ji lahko pridružite vse organizacije, ki delujete na območju občine. Kneipp Vrhnika Narava se prebuja, ljudje pa smo pogosto utrujeni, nerazpoloženi, nezbrani, zaspani. Čez zimo se je tvorilo več melatonina (spanje), svetloba pospeši tvorbo seratonina (budnost), telo pa tega ne more tako hitro sprejeti in pojavi se znižanje krvnega tlaka, lahko tudi glavoboli - pomladna utrujenost. Bolj so prizadeti vremensko občutljivi ljudje in še posebno ženske. Pozna se odsotnost C-vitamina - gripa, viroze, prehladi. Po kitajski medicini je pomlad povezana z jetri in mehurjem (izločanje). Zato je to čas za post in čiščenje, pa ne samo telesa, ampak tudi du-ševnosti - zamere, jeza, raz-dražljivost. VODA - po Kneippu najbolj znana metoda - prha, oblivi obraza, kopeli GIBANJE - čim več teka ali sprehodov na svežem zraku, razgibanje zjutraj, joga, plavanje PREHRANA - največ pomeni živa hrana; zelenjava, sadje vitamin C - agrumi, zelenjava, šipek vitamin B1 uravnava presnovo, umirja spanec - grah, fižol, polnovredna moka, svinjina vitamin B3 - za zbranost: drobovina, ribe, kvas, jabolka, zelena zelenjava vitamin B6 - za mišice - soja, jetra, ribe, zelena zelenjava, kvas, žita, krompir, korenje, banane jod - za presnovo - ribe, mlečni izdelki, alge železo - za energijo (kri - eritrociti) meso, školjke, stročnice, žita, fige magnezij - za srce - žita, bučno seme, sezam, ribe, meso. ZELIŠČA - sveža naj predstavljajo hrano (čemaž, regrat, koprive, grenkuljica, trobentica, marjetica, listi, regačica). Meli-sino mleko, ingverjeva voda, rožmarinov čaj za osvežilne pijače, pa esence vseh teh za kopeli, blazine ali ovitke. ŽIVLJENJSKI SLOG mora uravnati delo in počitek. Nič ni narobe, če si privoščimo deset minut spanca sredi dneva. Za pravo razpoloženje poskrbijo barve obleke ali prostora, dišeča olja ali kadila, najbolj pa sproščen pristop k delu in pozitivno razmišljanje. Posvetimo se sebi in svoji okolici - prazniki so pred vrati. Kneippova misel, da se s prebujanjem narave moramo prebuditi tudi mi, se potrjuje v letošnjem motu zveze: drug za drugega, drug z drugim. Mogoče ni vsak dan dober, gotovo pa je v vsakem dnevu nekaj dobrega. Francka Čuk MČOSOplS Skupne strani ^ ^ © ZELENO PLANTELLINI VRTNARSKI NASVETI Sreča je - samooskrbno vrtnariti Ali veste? V Sloveniji je bila glede na danosti narave po podatkih Statističnega urada in Kmetijskega inštituta Slovenije v letu 2016 pri pridelavi zelenjave samooskrba najmanjša v primerjavi s sosednjimi deželami, in sicer samo 42 %, že sadja za lastne potrebe na Slovenskem pridelamo več, to je 44 %. Torej, sadimo si domače vrtnine in sadje. V teh dneh, ko se vsi držimo bolj doma, je vrt še toliko prijetnejšeo razvedrilo, ki za nekaj časa odžene skrbi. Na srečo nam tudi vreme pri tem dobro služi. Za vas smo te dni pripravili nekaj koristnih namigov in zanimivosti. Se zavedate prednosti družinskega vrtnarjenja? V vrtu si lahko omislimo svoj mir, gibanje, druženje z družino in sproščeno preživljanje prostega časa, kjer se med vrtnarskimi opravili nastavljamo soncu za koristni vitamin D in si mimogrede pridelamo še neoporečno domačo hrano. Sredi zmede in boja za materialnimi dobrinami je prav, da se ozremo vase in poskrbimo za svoje zdravje in blagostanje svoje družine. Če ste tudi vi mnenja, da je v tem času res pomembno, kako se prehranjujemo, skrbimo za dobro voljo ter redno krepitev dobre kon-dicije, nas je že nekaj z enakimi vrednotami in tako bo odlično počutje kljub okoliščinam potrditev, da so nas resne razmere spodbudile k najboljšim odločitvam v življenju. Nekateri imate za svojo dušo in svoje potrebe zelenjavni, sadni ali okrasni vrt. So pa tudi družine, ki so navdušene nad lepo žametno trato, po kateri tečejo bosi, se valjajo, počivajo na ležalniku ali pa v svojem vrtu preprosto bivajo. Ustvarimo si preprost družinski vrt. Rekreacija in sprostitev Zjutraj na svežem zraku svojega vrta najprej globoko vdih-nimo in pomislimo, da nam je lepo. Naredimo nekaj počepov, kroženja v trupu, v ramenskem sklepu in vratu, nato pa še nekaj prepogibov v vse smeri in smo že dovolj ogreti za dnevne podvige. Raziskave so pokazale, da različne aktivnosti na vrtu izboljšujejo kondicijo, moč in ravnotežje. Poleg tega omogočajo krepitev kosti in sklepov, tudi izgubljanje telesne teže, spodbujajo mentalne funkcije in krepijo imunski sistem. »Z brkljanjem« po zemlji pozabimo na vse: na čas, probleme, bolezen, krivice, zamere. Prekopavanje, pletje plevela, dvigovanje vreč zemlje ali gnojila so odličen trening za krepitev mišic. Z delom na vrtu kurimo kalorije; dokazano je, da pri prekopavanju porabimo 286 kalorij na uro, pri košnji trave pa 350. Z vrtnarjenjem se aktivirajo mišice po vsem telesu; strokovnjaki ocenjujejo, da je 45 minut dela na vrtu enako kot 15 minut kolesarjenja. Domači vrt je košček narave, kjer lahko uživamo v sproščenosti. Vanj lahko vnesemo veliko pomirjujočih vonjev z različnimi rastlinami, kot sta na primer sivka ali kamilica, pa origano, citronka, meta, melisa itn., ki vrt spremenijo v popoln prostor za počitek po napornem dnevu. Na vrtu lahko med dvema gredama oblikujemo potko, zraven pa posejemo zeleno trato, na kateri najdemo prostor za klop ali visečo mrežo, kjer se lahko odpočijemo. Ob poti pa oblikujemo grede z rastlinami. Vrt lahko obkrožimo z drevesi ali grmi, ki rodijo užitne plodove, kot so: šmarna hrušica, dren, robida, jagodi-čevje, ali tistimi, ki dišijo, še-lestijo ali pa cvetijo. Vonj ali barva v vrtu pomirja. Želja po samooskrbi Strokovnjaki so si enotni, da večino pojavov rakavih bolezni pri ljudeh povzročijo onesnaže- nost okolja, nezdrava hrana in stres. Odstotek je visok, od 60 do 90 % obolenj je povezanih z nezdravim načinom življenja, in prav to je zaskrbljujoče, ko imamo vendarle čudovito naravo in danosti za samooskrbo. Zaradi vprašljivega izvora hrane vedno bolj pridobiva veljavo na lastnem vrtu pridelana zelenjava. Varčevanje pri izboru zdrave hrane se nikoli ne izplača, sicer bomo višjo ceno plačali na svojem zdravju enkrat v prihodnosti. Vse več zanimanja za ekološko pridelano hrano je med mladimi, posebno tistimi z družinami. Ponuditi dojenčku, otroku prve grižljaje hrane z lastnega vrta, ko lahko pot od vrta do končne potrošnje štejemo v minutah in ne dnevih, mesecih, je nekaj, kar ima višjo vrednost od ekonomske, vrednost, ki je z denarjem ne moremo določiti. Starejši občani in aktivne generacije pa naj si z vrtnarjenjem in pridelki iz domače oskrbe redno krepijo fizično in mentalno zdravje, saj sta denar in čas relativen pojem. Antistresna terapija in strokovnjaki agronomi Nekatere družine že vrtnarijo za zdravo domačo zelenjavo in so tudi bolj ali manj samo-oskrbne. To je v zadnjih letih sicer modno, a za mnoge tudi rešitev in usmeritev. Da bo pot do uresničitve tega lažja, je tu tudi skupina strokovnjakov agronomov iz Plantelle s svojimi nasveti. Po uspešno končanih sezonah poskusnih Samo oskrbnih urbanih vrtov v letu 2013 do 2019, kjer smo v več deset občinah z delavnicami poučevali o vrtnarjenju, projekt še nadaljujemo v Mestni občini Ljubljana, sicer pa smo vseskozi na voljo na brezplačni svetovalni številki 080 81 22, na www.klubgaia. si ali na fb klubgaia. Zelenjava z domačega vrta lahko pomeni tudi precejšnjo razbremenitev družinskega proračuna. Na poskusnih vrtovih za samooskrbo štiričlanske družine smo na samo 60 m2 pridelali o 260 do 400 kg zelenjave v času od marca do novembra. Načrt vrta Načrt vrta je osnova za dober začetek. Ker se mnogokrat zatakne prav pri razporeditvi rastlin, dobrih in slabih sosedih ter koristnih rastlinah, si lahko pomagamo z brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki razmišlja namesto nas, saj svetuje, kam umestiti katero rastlino in kako poskrbeti zanjo od začetka do končnega pridelka. Toplo priporočamo, da jo vsaj preizkusite, četudi že leta vrtnarite. Gotovo se boste naučili česa novega. Zavedamo se, da je najboljša zelenjava tista, ki jo pridelamo sami. Sveža domača zelenjava, ki smo jo ravnokar pobrali z vrta, ima tudi največ vitaminov, mineralov in hranilnih snovi. Daljši ko sta čas in proces potovanja vrtnine od vrta do našega krožnika, manj je v njej hranil in zdravilnih učinkovin. Kakšna je naša prehrana, je odvisno le od nas samih. Če imamo na voljo kos zemlje, ki ga lahko spremenimo v vrtiček, je treba le še nekaj dobre volje, znanja in veščin, da si sami pridelamo nekaj sezonskih vrtnin. Namen takšnega vrtička je zagotovo, da bomo na njem pridelali zelenjavo na čim bolj naraven način. Za sajenje in oskrbo posajenih rastlin vedno uporabimo organske vrste zemlje in gnojila za ekološko pridelavo ter ekološke pripravke za varstvo in odpornost rastlin. Priprava tal in gnojenje Mokra jesen in zima sta poskrbeli za dobro vlažnost tal, zato smo se lopatenja lotili potem, ko so se tla malo, a dovolj ustrezno osušila za prekopavanje. Cilj samooskrbnega pridelovanja zelenjave bo dosegljiv tudi zaradi ustreznega, zelenjavi in tlom prilagojenega osnovnega gnojenja, ki je usklajeno z načrtom kolobarja in štiripoljinskim sistemom pridelave. Poljine smo glede na lani zavrteli tako, da je letošnja prva poljina tam, kjer je bila lani druga. Zelenjadnice smo po poljinah razvrstili glede na njihove potrebe po osnovnih hranilih, ob hkratnem upoštevanju dobrega in slabega sosedstva. Za osnovno gnojenje smo uporabili organsko gnojilo, ki je dovoljeno tudi v ekološki pridelavi. Na prvo po-ljino smo ga potresli 4 kg na 20 m2, na drugo poljino 2 kg na 20 m2, na tretji poljini le še z 1 kg tega gnojila na 20 m2. Zadnje, četrte poljine tudi letos nismo nič gnojili. Zrna gnojila smo potresli na poljine po prekopavanju tal - po brazdah. Sledila je plitva zadelava z grabljenjem in poravnavo vrtnih tal. Kolobar v vrtu Prvo poljino zasedajo zele-njadnice iz skupine plodovk (paradižnik, jajčevec, paprika, bučke, kumare) in zgodnji krompir, ki potrebujejo obilno gnojenje. Na drugi poljini bodo kapusnice (cvetača in brokoli, redkvica, kolerabica, glavnati ohrovt, brstični in kodrolistni ohrovt) in glavnata solata ter berivka. Na tretji poljini bodo korenovke (korenček, peteršilj) in čebulnice (čebula, por). Od stročnic grah, iz skupine ka-pusnic pa belo in rdeče pozno zelje ter blitva iz skupine špi-načnic. Na zadnji, četrti poljini bomo pridelovali gomoljnice (rdeča pesa), stročnice (nizek fižol in šetraj ter bob za sveže in suho zrnje), špinačo in radič solatnik ter v lanski jeseni posajen česen. Vsem kulturam bodo po zgodnjem spomladanskem in tudi poletnem spravilu z gredic sledile naknadne vrste zelenjave za pozno poletno, jesensko in tudi prezimno pridelavo. Na tak način grede nikoli ne bodo prazne in nezasedene. Prva semena in sadike v tla Prve setve tradicionalno pripadajo grahu in bobu, sledita korenček in berivka ter sajenje zgodnjih solatnic in kapusnic. Zdaj že marsikdo razmišlja o sajenju krompirja. Pomembno je, da ga ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj toplo zemljo, ko temperatura doseže 8 oC. Le če bomo nasad prekrili s prekriv-no tkanino, lahko sadimo tudi prej. Zavedati pa se moramo, da ta gomoljnica sodi na prvo poljino, kjer so tudi plodovke, kjer smo tla obilno pognojili z organskim peletiranim gnojilom, in sicer z dodatkom kalija (K), ki ga krompir rabi za svoj razvoj in se ga uporablja v eko-pridelavi. Zgodnje setve in sajenje bomo varovali pred nizkimi temperaturami z uporabo vla-kninastih prekrivk - kopren. Ko bo potrebno, bomo posevke oskrbovali s pletvijo in okopa-vanjem. Plantella, foto: iz arhiva Plantella N OS Skupne strani 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Tesnoba v času pandemije Morda tudi vi zadnje čase občutite nekakšno utesnjenost, napetost v prsnem košu, slabše spite, se težje zberete, se vam morda vsiljujejo neprijetne misli, ki se začnejo s: »Kaj če ... ?« Niste edini. Tesnoba je zelo normalen odziv na trenutno situacijo. Je strah, usmerjen v prihodnost. Največkrat se pojavi, kadar imamo občutek, da ne bomo kos življenjski situaciji, ki je pred nami. Trenutna situacija se zdi negotova, saj vemo, da je virus nov in še neraziskan. Ga tudi ne vidimo, je pa očitno vsepovsod naokrog. Ne vemo, kaj storiti in kje nismo varni pred njim. Negotovost pa je Ana Podlipnik (mag. psihosocialne pomoči, učiteljicapilatesa, joge in skupinskih vadb) povezana z občutkom izgube nadzora nad situacijo. Močna tesnoba se lahko stopnjuje v paniko. Pred njo nas nenehno svarijo mediji. To pa nam ne omogoča treznega razmisleka in slabi imunski sistem, ki ga bomo še kako potrebovali! Upoštevati moramo, da ima strah samoohranitveno, varovalno funkcijo. Če ga ne bi občutili, ko smo dejansko ogroženi, bi že zdavnaj izumrli. Le če bomo ravno prav tesnobni, nam bo uspelo zajeziti ta grozni virus. Panika, ki jo doživljamo, je sprožena od zunaj, a v resnici prihaja od znotraj. V tem trenutku namreč ne vemo, s čim se borimo in kaj se bo zgodilo. Na to niti ne moremo vplivati, nimamo nadzora nad dogajanjem in občutek je, da lahko vse le nemočno opazujemo. A ob vsem tem lahko poskrbimo zase. Zmanjšajmo strah Panika je lahko večja tudi zaradi trenutne zmede in nevednosti. Najprej je pomembno, da se seznanimo o dogajanju, o preventivnih ukrepih in da se hkrati tudi vprašamo, kako svoj strah lahko zmanjšamo? Tesnoba, strah in panika, ki jih čutimo in ne obvladujemo, namreč situacijo le otežujejo. Če si dovolite, da vas taki občutki vodijo, boste na celotno situacijo manj odzivni, saj vas bodo dodatno izčrpali. Tako boste obremenili svoj imunski sistem, s čimer pa se vaš občutek tesnobe le poslabša in pripelje do večjih stisk. Kako se lahko vsaj malo zavarujemo pred tesnobo? Pomembno je omejiti vnos informacij. Mnogi želijo slišati več informacij iz različnih medijev in tako se pomirijo. Toda tesnoba, ki jo doživljajo, vodi k izkrivljenemu razmišljanju in naprej v poslabšanje občutkov. Zato omejite vir informacij, saj trenutno nihče nima odgovora, kako daleč se bo virus širil. Hkrati pa si ne dovolite, da bi se povsem izolirali od drugih, ohranjajte stike preko telefonskih klicev, pogovarjajte se s prijatelji in družino. Dovolite si, da se na tak način razbremenite in v svoj dan vnesete tudi pozitivne občutke ter smeh. Dajte sebi in drugim psihično in čustveno varnost ter bodite sočutni in razumevajoči do drugih, kajti tako krepite občutek varnosti. Gre za prehodno stanje Ljudje imajo občutek, da kar ne bo konca, trgovine se praznijo, ljudje se sprašujejo, kakšna bo prihodnost, zato je to stanje podobno fenomenu vojne, ko ljudje v strahu pričakujejo najhujše mogoče. Toda v resnici vojne ni in v resnici čas virusa ne bo trajal večno. V preteklosti so obvladali že veliko virusov. V preteklosti je človeštvo že šlo skozi pandemije Čeprav je za nas ta pandemija prva, je v resnici človeštvo že preživelo mnogo pandemij. Takrat so imeli manj informacij, ki bi ljudi spravljale v stisko, zato pa so se več spraševali in iskali pomoč v naravi in izboljšanju imunskega sistema. Zdravstvo se je skozi leta samo še bolj razvilo, zato je nudenje pomoči bolj kakovostno kot včasih. Kako si pomagati sam? Pomembno je, da sprejemamo situacijo, saj je ne moramo spremeniti in poskušajmo zadihati. Če čutite, da imate povečane strahove, jih je dobro vsak dan izražati in "spustiti ven iz telesa". Ko strahove in skrbi izgovorimo, postanejo manjši. Tudi telesna aktivnost zelo poveča tvorbo pozitivnih hormonov, ki se tvorijo v zdravih in sproščenih odnosih. Dobrodošel je tudi humor (glede na okoliščine lahko tudi črn). Svoje misli osredotočajte na pozitivne stvari in iščite načine, kako bi si lahko polepšali dneve. Predvsem pa se večkrat na dan ustavite in zadihajte. Dihanje namreč sprošča napetosti. K sproščanju telesnih napetosti pripomorejo tudi čuječnost in druge dihalne tehnike, vizuali-zacije in meditacije. Te tehnike lahko pomagajo, da začutimo sebe in zmanjšamo povečanje negativnih misli. Če te dni ostajate doma, počnite tisto, za kar vam sicer zmanjkuje časa, preberite knjigo, ki jo imate že nekaj mesecev na polici, poglejte film, ki si ga že dolgo želite, spočijte se od napornega delavnika in tempa, v katerem ste, ko vaše življenje poteka nemoteno. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko stopite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Veliko zdravja vam želim. Predvsem pa modrosti in trezno glavo. Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela ana@ motivacijainsvetovanje. si, www. motivacijainsvetovanje.si Sobota ali nedelja? Zadnji mesec dni, ko se je svet tako rekoč ustavil, se je tudi marsikdo od nas končno ustavil od vsega norenja in hitenja v tem našem sistemu, ki nas priganja od jutra do večera. Pravzaprav se priganjamo sami. Zdaj pa smo videli, da je mogoče. Videli smo, da se da. Da so trgovine lahko zaprte, da se podjetja lahko ustavijo, da se lahko ustavi ves javni promet, da se lahko ustavi vse tisto, kar je bilo prej »nujno« in »moraš«. Na začetku pa ni bilo tako. Ali ste vedeli, da ima človek v svoj organizem vgrajen sedemdnevni ritem? Znanstveniki so odkrili ta sedem dnevni cikel v gradbenih strukturah celic rastlin, živali in človeka. Prav tako trdijo, da je vgrajen v človeško presnovo, hormonsko in nevrološko mrežo. Je starodaven, vgrajen pri stvarjenju in ni vezan na nobeno religijo ali družbeni red. Obstajal je prej, preden je nastal koledar, preden so nastajale religije in narodi. Zanimivo je, da je življenje na tem svetu v večini primerov kalibrirano na številko sedem: sedem dni je v tednu, kar ni povezano z gibanjem planeta ali sonca ali česarkoli v vesolju; sedem osnovnih not je v glasbi, na katerih temelji vsa glasba; satovje čebel, pri katerem je heksagon, šest-strani objekt vezan na osnovno platformo tvori najboljšo arhitekturo na zemlji; pacienti s pljučnico si v sedmih dneh opomorejo ali pa umrejo, presajen organ telo v sedmih dneh sprejme ali pa ga zavrže in še bi lahko naštevali. Ljudje imamo omejitve. Ne moremo obdržati zdravja brez dnevnega počitka, prav tako pa tudi ne brez tedenskega. Po šestih dneh dela človeško bitje potrebuje počitek. Šest dni imamo čas, da opravimo vse svoje delo, sedmi dan, sobota, pa je dan za počitek. Iz ljubezni in zaradi skrbi za človeka je Bog dal zapisati takšen ritem v četrto izmed desetih zapovedi, da bi tako zaščitil človeka. Pa saj imamo nedeljo boste rekli. V nedeljo počivamo. Nedelja ima svoje korenine v poganstvu in je bila vsiljena s kraljevimi zakoni in sklepi cerkvenih zborov. Od prve do zadnje knjige Svetega pisma se posvečevanje nedelje ne omenja, veliko pa je napisanega o soboti. Poleg tega je nedelja prvi dan tedna, ampak to je že druga zgodba. Cesar Konstantin je leta 321 izdal odlok, s katerim je uzakonil praznovanje nedelje, »ča-stitega dne sonca«, s katerim je želel zediniti pogane in kristjane. Znano je, da je bilo čaščenje sonca v starih časih zelo razširjeno. V drugem stoletju je bilo v rimskem cesarstvu še posebno razširjeno čaščenje boga Mitre ali boga sonca. Temu božanstvu je bil posvečen prvi dan tedna, nedelja, ki so jo imenovali »dies solis« (sončni dan). Še danes se v nemškem in angleškem jeziku imenuje tako -Sonntag, Sunday. V stoletjih zgodovine, pa vse do danes, je potem odigrala odločilno vlogo katoliška cerkev, ki je praznovanje nedelje uzakonila in pospešila razširitev napačne prakse. Učila je, da je bila sobota dana samo za Jude in da je Jezus razveljavil praznovanje sobote, hkrati pa razglašala, da ima od Boga dano oblast, da spremeni dan češčenja. Ne dajte se zavesti. Če ste iskreni iskalci resnice in želite prejeti blagoslove, ki jih je Bog obljubil tistim, ki mu bodo zvesti, potem se vrnite k izviru. Berite Sveto pismo in ga vzemite resno. Bolj kot kdaj koli je to knjiga za današnji čas. Dogodki, ki se nam odvijajo pred očmi, so bili napovedani v njem, napovedano pa je tudi kako se obvarovati in rešiti. Gospod je pred vrati, zato ne oklevajmo. Bogu dolgujemo življenje in vse kar nam daje za prebivanje, zato stopimo na njegovo stran zakona in poslu-šajmo njegov glas. Njegovo sporočilo je namenjeno vsem, tudi tujcem in tistim, ki se ne počutijo vredne, da bi jih sprejel. Tako kot pred tri tisoč leti, tudi danes odmeva vabilo: Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src! (prim. Heb 4,7) Za morebitna vprašanja in nejasnosti v zvezi z zapisanim odstavkom sem vam na voljo: Jasmina Petavs, 040 475 703, jasminckova@gmail.com WaŠ Skupne strani 24. april 2020» 40 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podarjeni čas je um prisilil v brezdelje Ali sploh še imamo občutek, kdaj je primerno počivati? Ali ga v zdajšnjem času lahko brez slabe vesti upoštevamo? Smo nedeljiva celota uma in telesa, vendar obstaja paradoks. Um se ne utrudi toliko pri izvajanju gibov, ki jih izvaja telo, telo pa se zelo utrudi pri vseh naporih, tako športnih kot službenih obveznostih. Še slabše je takrat, kadar zavest ni usmerjena v tisto, kar počnemo, ali kadar imamo določen urnik, ki ga določata služba, šola, šport ... ne glede na naše počutje ter tako zanemarimo telesne potrebe po počitku in sprostitvi. Kaj pa, ko si počitek končno dovolimo? Ko pridejo vikend, dopust ali epi- demija, kateri smo priča sedaj? Takrat pa pogosto zbolimo ali se sploh ne moremo naspati, počutimo se zelo utrujeni in izčrpani. To se dogaja vedno, kadar na poti do zasluženega in potrebnega telesnega počitka pretiravamo, gremo čez svoje lastne zmožnosti. Sprejemljivo je, ko se to zgodi občasno, ob povečanem obseg dela, pričujočem testu, pomembnem tekmovanju. Ko to postane stanje, ki se vleče tedne, mesece ali celo leta, imamo očitno težavo. Um vse to zmore, saj se šopiri v svoji požrešnosti po pomembnosti, preseganju meja, materialnih dobrinah, telo pa plačuje dolg z vedno večjo utrujenostjo, nepovezanostjo v gibanju in pozornosti v vsakodnevnih opravilih, ki jih izvaja rutinsko. Za tak način delovanja, ko gremo preko telesnih zmožnosti in obremenitev, mora zavest blokirati občutke iz membrane in tako zvišuje mišični tonus ter posledično povečuje ločenost od telesa. Tak način zmanjšuje kompleksnost gibanja, zmanjšuje se učinkovitost celote in dojemanje globine odnosa do sebe. Utrujenost je vse večja, ker svoje življenjske energije ne pripeljemo do celic in tkiv, tja, kjer jo potrebujemo za živost. Ta energija povečuje pritisk v trebušni votlini, dviguje se notranji pritisk in s tem tonus mišic. Tak pritisk, na silo zadržan v notranjosti telesa, povzroča vnetja v telesu in posledično bolezni sodobnega časa z avto-imunskimi obolenji vred. To je tudi vzrok in razlog za potek kroničnih bolezni. Ko se umirimo po preveč česarkoli, se ujeta energija sprosti skozi membrano v okolico, po navadi v bolezenski obliki. Telo takoj izkoristi prisilni počitek in um prisili v brezdelje, ki ga sam ne želi. Tudi bolezen je način počitka, čeprav neučinkovit. Kadar se nam to pogosto dogaja, je to zanesljiv znak preobremenjenosti. Dandanes redko pomislimo, da je počitek prav tako pomemben in enakovreden del procesa kot delo. Nepoučeni smo o vplivu nereda in pomanjkanja pozornosti v skladnost obojega za najvišje dobro obeh delov celote. Za vse želene rezultate v življenju je potrebna kar najvišja stopnja osredotočenosti; osredotočenosti na svoje telo in uma na svoje čutenje ter razmi- šljanje. Somatski pristop AEQ to ureja na lahkoten, usmerjen in učljiv način. Kolikšno stopnjo kakovosti življenja dosežemo, je odvisno tudi od opremljenosti z znanjem in trenutnimi zmožnostmi ob kar najbolj povezanima telesom in zavestjo. Zdajšnji način doseganja kakovosti življenja, pa na kateremkoli področju že, od zasebnega, poslovnega, partnerskega in športnega področja v življenju, naš ego vedno prehiteva dogodke, želi veliko ali še več ob neupoštevanju zakonitosti časa in gravitacije, katerima pa je podvrženo naše telo. Tako ob čim manjšem zavedanju, kako se počutimo, kaj vse žrtvujemo, ego, ločen od telesa, hlepi po čim več v najkrajšem času. Postajamo vedno bolj neusklajeni, nepovezani, kar pa nikakor ni cilj delovanja celote. Brez povezanosti telesa in zavesti, skozi postopnost in usklajenosti doseganje želenega ni mogoče. Brez povezanosti in osredotočenosti vse cilje in želje po napredku spremenimo v brezglavo pehanje za uspehom. Usmerimo se v pretiran trud v iskanju lastne usklajenosti, v trening, namesto povečevanje telesne vzdržljivosti skozi vadbo in užitek učenja gibanja ter koordinacije, v boj po več in več, kar telo ločuje od uma in dolgoročno vodi v neslutene posledice na telesnem in čustvenem zdravju. Zlato pravilo uspešnega delovanja celote je povezanost. Na nivoju posameznika je to povezanost uma in telesa. Kadar ta povezanost ni takšna, kot bi jo želeli, naš ego pritegnejo mnogi motilci pozornosti, ki hitro postanejo mašilo pravim občutkom. Takrat lažje in prej zdrsnemo v nerealno stanje. Stanje, ki nima nič s povezanostjo celote, temveč zavest ločuje od realnega zaznavanja občutkov iz telesa ter dražljajev iz okolice. Vpliv mnogih dejavnikov na poti do želenega cilja, ki so lahko igrivost in raziskovanje skozi učenje novih stvari na želeni poti, um preusmeri stran od telesnih občutkov. Dvig hitrosti in napora vodi v trajno povišan mišični tonus v membrani ter posledično zdrs v neučinkovito dihanje. Tako nas telo posledično zadržuje v stanju iluzije, pa se tega ne zavedamo, niti ne občutimo več, um je prevzel nadzor nad celoto. Da bi lahko izstopili iz ilu- zije, zaznali nerealnost stanja, potrebujemo občutke iz telesa. Da bi zaznali občutke iz telesa, potrebujemo čas. Tega imamo trenutno na pretek. Tempo življenja se je bistveno upočasnil, število opravil v dnevu se je zmanjšalo na najmanjšo mero. Z omejitvijo svobode gibanja nam je podarjen čas. Kam bomo sedaj usmerjali svojo energijo in pozornost? Dobili smo čas in s tem priložnost, da se zares poglobimo v celoto, katera smo. Z vajami AEQ pridobimo možnost biti tukaj in sedaj, zaznavati občutke iz telesa, ki posledično vplivajo na misli in dejanja, ki jih izvajamo med učenjem gibov. Tak način ukvarjanja s telesom omogoči osredotočenost, ki med vajo postaja čisti užitek učenja v lahkotnosti, logičnosti in preprostosti gibanja celote. Petra Šmid Seljak, učiteljica metode AEQ 3. stopnje 3/5, terapevtka razvojno nevrološke obravnave, Bownova terapevtka info@terapevtskidotik.si naročanje@ terapevtskidotik.si Svetovni dan zdravja v znamenju koronavirusa Leto 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic, kar je tudi tema letošnjega svetovnega dneva zdravja. Trenutno smo v nekem nenavadnem obdobju, ko so medicinske sestre in babice, na splošno zdravstveni delavci, v polnem zagonu. Delajo z »na-dljudsko« energijo in so v prvi bojni črti tako imenovane vojne proti nevidnemu sovražniku, ki so ga strokovnjaki imenovali covid-19. Tako bo svetovni dan zdravja v letu 2020 v znamenju koronavirusa, ki trepeta, leti in se gosti po vsem svetu. Ne sprašuje za narodnost, ne za raso, ne za spol, ne za socialni status, vseeno mu je, pomembno mu je, da dobi gostitelja in se udobno namesti. In to počne na globalni ravni. Tudi člani Društva Šola zdravja, čeprav so ranljiva skupina (povprečna starost 69 let), pomagajo po svojih zmožnostih; npr. pri šivanju mask za zdravstveno osebje, domove starejših občanov, za gasilce, civilno zaščito ... Skratka tistim, ki pač masko potrebujejo. Na splošno gledano se za naše člane življenje ni ustavilo. Ne sedijo doma ob televizorju, čakajoč na boljši jutri brez koronavirusa, ampak telovadijo doma pred oknom ali pa pred svojo hišo. Nekateri so šli korak naprej in se dobivajo prek različnih aplikacij na zaslonih računalnikov in pametnih telefonov. Skupaj telovadijo ter se družijo. Socialni trenutek je poleg fizičnega in psihičnega zdravja pomemben dejavnik za zdravje posameznika. Radi bi poudarili pomembnost Društva Šola zdravja, v kateri izražamo svojo skrb, in sicer: - skrb za spodbujanje rednega gibanja in telesne vadbe za zdravje svojih članov, - skrb za povečanje deleža gi- balno dejavnega prebivalstva, - vračanje volje do življenja osamljenim in starejšim osebam, - skrb za ohranjanje zdravja za samostojno življenje, - z vajami 1000 gibov se krepi psihofizična kondicija starejših, - preprečevanje in potek števil- nih kroničnih bolezni, - s socialnim aktiviranjem pri- spevamo k zmanjšanju tveganja za razvoj depresivnih in anksioznih motenj. Na splošno je naše poslanstvo ohranjati in izboljšati zdravje prebivalcev, kar je prepoznalo tudi Ministrstvo za zdravje. Tako je projekt Jutranja telovadba 1000 gibov del preventivnega programa Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano, sofinancira pa ga Ministrstvo za zdravje. Vaje 1000 gibov se izvajajo vsak dan zjutraj in trajajo pol ure. Vodijo jih usposobljeni prostovoljci, ki z jutranjim vodenjem vadbe skrbijo predvsem za ohranjanje in izboljšanje gibljivosti vseh članov, kar pripomore h krepitvi njihovega zdravja in boljšega počutja. Člani društva so razširjeni po vsej Sloveniji. V več kot 80-ih občinah hkrati telovadi že 4500 članov. Tudi po obdobju koronavirusa se bodo spet javne površine svetlikale v oranžnih odtenkih, saj je naša barva oranžna, tako da nas lažje najdete in se nam priključite. Večkrat smo se že prepričali, da je skrb za preventivo bistvenega pomena, kar trenutno množično počnemo. Po preklicu izrednih razmer pa prisrčno vabljeni na jutranjo telovadbo 1000 gibov. Z nami je svet oranžno obarvan. Neda Galijaš Haščasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tudi glasbena šola le na daljavo V tednih zaprtja šol zaradi preventive pred širjenjem koronavirusa smo se tudi v glasbeni šoli lotili pouka na daljavo. Stik smo vzpostavili z veliko večino učencev, s katerimi izvajamo pouk na prilagojen način. Učitelji smo veseli vsakega odziva in mnogih posnetkov, ki nam jih pošljejo učenci. Seveda pa je pouk brez fizičnega stika in z omejenimi dinamičnimi možnostmi računalniških vi-deoprenosov precej omejen. Pomen slušne vzgoje (ton, dinamični razpon, akustika), pravilne drže in razvoja estetike je pri pouku v glasbeni šoli velikega pomena. Pri plesu so otroci omejeni še pri prostorskih možnostih in razvoju koordinacije v skupini. Kljub temu pa so otroci zelo motivirani, nekateri s pridom izkoriščajo prosti čas doma za ukvarjanje z glasbo in obenem utrjevanje snovi. Čisto brez težav ne gre, večinoma pa pouk poteka normalno glede na razmere. Pomembno je predvsem, da učenci ohranjajo stik z glasbo oziroma plesom in redno vadijo. Kontinuirano delo je ključnega pomena za ohranjanje znanja inštrumenta in plesnih gibov, daljše prekinitve lahko hitro vodijo v nazadovanje in izgubo že pridobljenega znanja. Vse rešitve pouka na daljavo pa so vendarle začasne in ne nadomeščajo fizičnega stika. Vsi se veselimo ponovnega skupinskega muziciranja v pevskih in komornih skupinah, orkestrih in seveda nastopov ter plesnih predstav. S tem bomo zagotovo počakali na varne razmere, do takrat pa iskali ustvarjalne rešitve navdihovanja z glasbo in plesom za vse, ki so v teh časih še posebno obremenjeni in osamljeni.Ostanimo doma # z glasbo povezani. Dominika Naveršnik, foto: Tina Arh Glasbena šola Vrhnika VABI K VPISU V ŠOLSKO LETO 2020/21! Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica Plesna pripravnica Vpis poteka brez sprejemnega preizkusa do zapolnitve mest. Balet Klavir Violina Viola Violončelo Kontrabas Kitara Harmonika Kljunasta flavta Flavta Oboa Fagot Klarinet Saksofon Trobenta Rog Pozavna Tuba tolkala Orgle Petje Vpis poteka na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Prednost pri vpisu imajo kandidati iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Log-Dragomer. Termine sprejemnih preizkusov in dodatne informacije o prijavi spremljajte na spletni strani glasbene šole www.gsv.si šola Vrhnika . %M f Wascasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U0 Intervju, mag. Bojan Mavsar, akademski kipar »Cankar me • v resnično in nenehno nagovarja« Bojan Mavsar, akademski kipar s Cankarjevega klanca, je močno vpet v vrhniško kulturno dogajanje. Eden njegovih zadnjih večjih projektov so bili spominski vogalniki s Cankarjevim reliefom in plošča za slepe in slabovidne na Cankarjevi spominski hiši. A ni samo kipar, rad poseže tudi po čopiču. Kot pravi, nastaja cikel tridesetih platen, na katerih bo postavil ogledalo človeštvu. Del cikla je že razstavil v Bolgariji. Z njim smo se pogovarjali o ustvarjalnem talentu, iskanju navdiha v Cankarju, o neuresničenem projektu velike posmrtne maske, pa tudi o mladih, ki se odločajo za umetniški poklic. Kdaj ste ugotovili, da imate v sebi umetniški talent? Je bilo to mogoče že v vaši družini? Kdaj, ne vem. Morda že v otroštvu, pri dvanajstih. Med likovnim poukom sem vedno skrivaj risal gole ženske, dokler me učiteljica, akademska kiparka Vladimira Stoviček, ni zalotila. Zaplenjeno risbo sem moral za kazen, takrat sem vsaj tako mislil, ponoviti na tablo pred celim razredom. Ko sem to naredil, je učiteljica rekla: »To je risba ...« S pohvalo meni je začela vsem učencem predavati o risbi. Bil sem ponosen nase in takrat so se začela prva naročila (smeh, op. a.). Pomagal sem sošolcem pri programih in moje delo je bilo cenjeno. Po družinskih vezeh pa niste podedovali umetnostnega talenta? V moji družini je bil stari ata kamnosek, moj oče pa je igral na klarinet in trobento. Tako da nekaj umetnosti je bilo v krvi. Toda vi se niste takoj odločili za umetniški poklic? Če prav razumem vaš življenjepis, ste se zanj odločili kasneje, med delom v gledališču v Ljubljani. Po osnovni šoli sem se izšolal za mizarja, saj je bil to dobro plačan poklic. Kot mizar sem se tudi leta 1978 zaposlil v Gledališkem ateljeju v Ljubljani. V ustanovi je približno 50 zaposlenih ljudi, ki dramsko, operno ali baletno predstavo realizirajo in postavijo na oder. Zaposleni so slikarji, kiparji, mizarji, krojači in šivilje, klobučarji, čevljarji, tapetniki in ključavničarji. Ze pred prihodom v gledališče sem vedel, da moram to lesarsko znanje nadgraditi. Kipar - je bila najboljša izbira in odločitev. Dve leti sem delal v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot izdelovalec lutk, kjer sem se z velikim interesom učil veščin oblikovanja v različnih materialih od priznanih likovnikov, tako domačih kot tudi tujih. Pot me je pripeljala nazaj v Gledališki atelje, in sicer na delovno mesto kašer - kipar. Leta 1989 sem bil sprejet na Likovno akademijo v Ljubljani. Študiral sem ob delu in v rednem času z odliko diplomiral, leto kasneje še vpisal podiplomski študij kiparstva ter leta 1996 dobil znanstveni naziv magister umetnosti. Kdaj pa vas je pot iz Brežic pripeljala na Vrhniko? V Brežicah sem se rodil, otroštvo sem preživel v Krškem, na Trški gori. Kot sem že omenil, po služenju vojaškega roka leta 1978 sem odšel iz Krškega v Ljubljano in tam živel do prihoda na Vrhniko leta 2000. Ljubljana je bila več kot 20 let moj prostor življenja in gradnje osebnostne rasti z nešteto zgodbami. Delo v gledališču, na televiziji in pri filmu mi je odpiralo poti v svet umetnosti in v nešteto izkušenj na različnih področjih v kulturi. Naj naštejem nekaj specialnih zvrsti: izvedbe gledaliških in filmskih scenografij, mask, lutk, rekvizitov, barvanje in šivanje blaga, izdelava gledaliških kostumov itn. Med prvimi v Sloveniji sem razvijal tehnologijo izdelave scenskih elementov v poliuretanu, uporabo lateksov in penjenih lateksov v maski, toplotno obdelavo stiroporja, poliuretana in da ne naštevam. S samostojnimi in skupinskimi razstavami sem začel že zgodaj (1983), pred študijem na akademiji. Z visokim tehnološkim znanjem gledališke izkušnje so se tako v mojem življenju začeli odpirati svetovi, kjer umetnost diha. Zdaj bivate v sosednji hiši Cankarjeve spominske hiše. Je bila odločitev za to hišo namenska? Odločitev ni bila namenska. Z ženo Lidijo sva iskala hišo vsaj 20 km iz Ljubljane. To se je zgodilo po naključju, da sva se odločila za Vrhniko. Večkrat ste omenili, da je nekakšna vez med vami in Cankarjem - kot da vas nenehno nagovarja: kot soseda in umetnika. Za kakšno vez gre? Šele kasneje sem začel dojemati, da sem prvi sosed Ivana Cankarja. To mi je dalo iztočnico za razmišljanja in povezovanje in seveda raziskovanje Cankarjevih literarnih del in njegove veličine. Spoznaval sem, kako globoko sta se umetnost besede in lepota njegove poezije dotaknili mojega likovnega razmišljanja in kako močno je ideja »Cankar« zaznamovala celotno podobo v mojih delih. Cankar me resnično in nenehno nagovarja. Zanima me, kako ga v sliki, risbi in grafiki in kipu lahko izrazim, ponazorim, ujamem pisateljev klic in odsevanje njegovih razmišljanj. V raziskovanju življenja in dela Ivana Cankarja sem odkril mnogo več, vso epsko širino in njegovo čustveno globino, ujete prizore, ki razkrivajo resnico o biti človeštva, o minevanju, samoti, slutnjah, krhkosti usode, romantične ljubezni ter skrivnostne muze. Kot pravi umetnostna zgodovinarka Polona Ško-dič: »Zgodba Na klancu se še ni končala.« In res se ni. Vpet sem v prizorišča mnogoterih zgodb in nadrobnosti - sem kot opazovalec in pripovedovalec, metaforično in simbolno. Zdi se mi, kot bi odstiral tančice preteklosti in list za listom prodiral v zapise spominov ... »To je hommage Cankarju, je poklon umetnika umetniku,« je nekoč dejala Škodičeva. V svoji hiši imate atelje. Kaj nastaja trenutno v njem? Tako je. V hiši, kjer živiva z Lidijo, imava tudi atelje. V kleti kiparski - za malo plastiko, saj je prostor premajhen za izvedbo večjih plastik. Temu primerno nastajajo zgolj študije v različnih materialih - v glini, mavcu . Na podstrešju pa nastajajo slikarska dela, oblikovalska in šiviljska. Kaj pa nastaja v njih? Trenutno so posebne razmere. Kot vemo, je epidemija in z njo povezana karantena, čas nedotikov in distance, ne samo za nas občane, ampak za večino Zemljanov, mnogoterih držav sveta. Trenutna situacija je ustvarjalce pahnila v mračne čase hvaležnosti in solidarnosti. Delam ves čas nekaj. Trenutno nastaja nov opus EUSUREAL slikarskih likovnih del. Cikel tridesetih platen odpira širok vpogled v moč umetnosti, ki sem jo skušal na svojstven način prikazati, kot usodo našega edinega sveta in edinega planeta. Vzel sem si pravico in slikarsko svobodo v izražanju vsebin, ki pretresajo svet. Motivi v slikah so moja likovna govorica in resnica, kako si pred lastno pogubo zatiskamo oči in nič ne storimo, da bi zaustavili brezumne vojne, velike selitve, podnebno krizo, opustošenja okolja, krčenja gozdov, zmagoslavje odpadkov, uničevanje narave in človeka, onesnaževanje okolja, revščino . Ta cikel še nastaja, ste od njega že kaj razstavili? Pričujočo razstavo s slikami, ki še nastajajo, sem lani za evropsko turnejo (Madrid, Bruselj, Berlin, Dunaj, Ljubljana) začel in postavil na ogled v EU prestolnici kulture za leto 2019, v Plovdivu v Bolgariji pod skupnim geslom Skupaj. Ko se bodo razmere v Evropi umirile, bo razstava nadaljevala pot kot odsev odgovorov na vprašanja, kaj se zgrinja nad Evropo in svetovno sceno prihodnosti in kakšna bosta usoda in podoba našega planeta in pomembno: kakšni bomo mi. Ali bomo znali svet ubraniti pred dokončno kataklizmo. Če še enkrat odgovorim na vaše vprašanje, kaj trenutno nastaja? Nastaja umetniški opus, ki izraža ostrino nepotvorjene resnice, to je moj krik, ki je usmerjen k prebujanju in soočanju, k ozdravitvi ran duha in telesa človeštva. Imate raje umetnost, ki ima vsebino, ali umetnost, ki se prodaja? Verjetno eno brez drugega ne gre? Raje imam vsebino, ki se prodaja (smeh, op. a) ... Potrošniška umetnost je na trgu prisotna že zgodovinsko. Brez nje ne gre. Zato je marsikateri avtor v umetnosti in kulturi nasploh malodane prisiljen delati vščečno, za prodajo, predvsem pa za preživetje. Tudi sam sem v tej skušnjavi, delaš kar moraš, delaš za druge, delaš za denar . Negotovost v umetnosti . »V slabo plačanem ali nikoli in redko priznanem naporu,« kot je zapisal Cankar, »je umetnik po-milovan, zasmehovan, kljub temu da je za čast svojega naroda več, nego tisti neštevilni in vseskozi prezasluženi kričači različnih naših strank, ki pretresajo dan za dnem nedolžni zrak s svojim dobrorejenim rodoljubjem.« Cankarju ste se obširno poklonili v Cankarjevem spominskem letu 2018. Kaj ste izdelali? Mogoče pri tem še beseda o projektu, ki ni bil realiziran, ste ga pa tudi želeli: o veliki posmrtni maski v tleh pred Cankarjevim domom. Cankarjevo letu 2018 je bilo kreativno in ustvarjalno. V duhu klasičnega modeliranja in nadgrajeno s sodobno konotacijo sem izdelal relief, vogalnik, z Ivanovo podobo in simbolno kavo, ki se toči v skodelico. Minilo je sto let od smrti, zato je dozorel čas, da sem se ponovno poklonil z obeležjem, ki ga je za vsako domačijo Na klancu dobil lastnik hiše in seveda vse hiše na Vrhniki, v katerih je domovala družina Cankar. Vendar ti lastniki še niso vsi dali soglasja za montažo. To je nekakšna skupinska postavitev obeležja, kot rekonstrukcija nekega preteklega časa, kot spominska točka, s katero pa je mogoče ustvariti tudi širši prostor spomina in potovanja skozi Cankarjev čas, v Cankarjev pogled nazaj in z nami Vrhničani v današnji svet, kot klicaj, ki zre iz preteklosti v nas. Na vprašanje o projektu, ki tisto leto ni bil realiziran, kot sem želel, pa takole: za Cankarjevo leto je občinski proračun dodelil določena in omejena sredstva, s katerimi je bilo mogoče pokriti le nekatere projekte ali več njih iz različnih skupin in posameznih avtorjev. Težko delo in težka odločitev za komisijo, ki je o tem odločala. Moj projekt je bil prezahteven in morda preambiciozen za poseg v naš skupni prostor tako finančno kot tudi ideološko, morda celo malo strašljiv. V svojem projektu sem predstavil maketo in skušal z veliko posmrtno masko Ivana Cankarja, veliko dva metra, pokazati veličino simbolne razsežnosti ter spominsko funkcijo. Maska naj bi bila postavljena v sarkofag, položena v zemljo v kamnit jašek in pokrita s steklom, tako da bi bilo pohodno. Okrog in do maske bi nas vodila literarna pot (naslovi njegovih del) iz keramike, opremljena z napisi, postavljenimi v spomin. Bistvo javne plastike naj bi bil v njeni veličini in svetosti. Ko bi se gledalec približal steklu, sprva ne bi videl posmrtne maske, ampak samo svoj odsev in ko bi se bolj približal in bolje rečeno priklonil, bi se vključili senzorji in luči, ki bi osvetlile poslednji pisateljev portret. Ne vem, ali je projekt prezahteven ali pa Vrhnika še ni zrela za to. »Nobena umetnost ni pomembnejša od umetnosti sprejemanja vtisov, saj so človeku vtisi, prav tako kot kruh vsakdanji, hrana,« pravi R. S. De Ropp. Gledališče vam verjetno ponuja kar veliko ustvarjalno svobodo, ali pač? Se lahko v njem razvijate? Verjetno je sodelovanje zanimivo, ker terja vedno nove projekte. Gledališče je zelo specifičen prostor ustvarjalne svobode. Kiparji in slikarji smo zgolj poustvar-jalci odrske scenografije, ker delamo po osnutku, načrtu ali maketi, ki ga predloži scenograf. Bolj pomembno je, da je naš delež pri predstavi velik in sodelovanje zanimivo že zato, ker obvladujemo ogromno tehnologij, različnih materialov in seveda tudi veliko umetniške veščine, pa iznajdljivosti, ki si jo pridobiš edino z leti, ko se razvijaš. To je poklicna ustvarjalnost. Gledališko kiparstvo » Haščasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » .......... KINO .......... VRHNIKA PRIPOROČA in slikarstvo sta neke vrste umetnostna obrt, kjer človek ustvarjalec lahko odkrije svojo pravo ustvarjalno naravo, ko odpre svoj notranji izvir in se nauči biti to, kar je. Vaš odmeven projekt je tudi rekonstrukcija homo erectusa, pekinškega pračloveka. Lahko poveste kaj o tem? Tako je. Povabljen sem bil k sodelovanju za svetovno razstavo Peking man, ki je bila leta 2000 postavljena v Reijks muzeju v Amsterdamu in je kot taka obiskala še kar nekaj velikih muzejev in galerij sveta. Nad celotnim razstavnim projektom je bdela Kitajska. Skupina strokovnjakov me je obiskala tudi v ateljeju pred dokončanjem dela. Kitajska si lasti prva arheološka nahajališča homo erektusa, in sicer v jami Čukutjen. Zato je tudi takšen naslov razstave Peking man. (Pekinški čovek). Za to razstavo sem izdelal štiri rekonstrukcije homo erektusa, prednika homo sapiensa (lovec, čuvarka ognja, izdelovalka orodja, otrok). Pri projektu so sodelovali arheologi in strokovnjaki iz področja paleolitika, preteklosti človeške civilizacije. S pomočjo kopije lobanje in nekaj kosti so strokovnjaki izdelali izračune in razmerja anatomije homo erektusa, po katerih sem potem v glini izdelal te figure. Pomagal sem si tudi z živimi modeli. Odrasel homo erektus je bil visok okoli 152 cm in moral sem se kiparsko izkazati, da je forma oživela, se približala avtentičnim potezam pračlo-veka, starega 1,9 milijona let, prikazati dejansko sled neke minule človeške pre-zence in rekonstrukcije preteklega časa. To je bilo potovanje skozi čas. Danes je te rekonstrukcije homo erektusa mogoče videti razstavljene v Postojni v malem paleolitskem muzeju pred vhodom v Postojnsko jamo. Na Vrhniki ste velik pečat pustili z lesenimi skulpturami, ki so nastale izpod vaših rok ali pa rok umetnikov kolonij, ki ste jih organizirali vi. Sedaj naj bi nekaj podobnega nastalo na Sveti Trojici. Lesene in nekaj kamnitih skulptur je nastalo na mednarodnem kiparskem simpoziju, ki ga vodim od leta 2009. Koncept Forma V temelji na sooblikovanju ureditve prostora in oblikovanja krajine s kulturno umetniško noto. Do sedaj sta oba župana, Rihar in Jakin, torej Občina Vrhnika, podpirala idejo tudi finančno. Velika zahvala gre pa seveda vrhniškim obrtnikom, podjetnikom ter gostincem, ki s svojo podporo pripomorejo, da se projekt izpelje do zaželenega cilja. Kot umetniški vodja sem se zavzemal za vprašanja razstavnega konteksta, v katerem bodo dela priznanih kiparjev umeščena tudi v zunanjem prostoru (zunaj mestnega jedra - Sveta Trojica), mesta ter okoliškega prostora, eksplicitno povezana. Povezana kritično in razvojno naravnano, saj gre za aktiven odnos do zgodovine spomina, ki nastopa proti težnjam provinc. Pa smo tu! OPPN - Občinski podrobni prostorski načrt za prenovo mestnega jedra in njegova komi- sija nasprotujeta vsakršni postavitvi novih kipov, vključno s Sveto Trojico. Občinski oddelek za okolje in prostor in omenjena komisija se drži smernic zavodov (za zaščito kulturne dediščine, za gozdove ...). Ogorčen sem. Ker zaenkrat ne dovoljujejo nikakršnih vnosov v prostor. Cankarjev gaj na Sveti Trojici je tako vprašljiv. Glede parka skulptur, ki ga načrtujem kot ustvarjalec, se ne pustim ukalupiti v kulturnja-karske, zakonske šablone zavodov. Verjamem, da je mogoče vzpostaviti dialog, da bo Vrhnika - mesto skulptur in njihove vpetosti v tok časa dobila razpoložljiv prostor, ne da bi izgubil del svoje vsebine. Ze od antičnih časov pa vemo, kako krhka je v bistvu skulptura in kako so njena udejanje-nja vseskozi podrejena volji in tudi kapricam njenih uporabnikov oziroma naročnikov, sistema, zakonov in politike. Skoznjo se pravzaprav najočitneje kaže virtualna narava človekovih prizadevanj po premagovanju težnosti in uveljavitvi stabilnega reda, ki naj bi za zmerom obvladal kaotični značaj sveta. Zal dve skulpturi propadata v Starem malnu že poldrugo leto, ko čakata na dokončno postavitev na Sveti Trojici. Kot umetnine so te skulpture sprejete šele, ko so umeščene v prostor ocenjevanja. Pomembna je bližina, torej vse tisto, kar ni oddaljeno od nas in intenzivno nagovarja k tipanju in razločnemu pogledu. »Človek lahko dela, kar hoče, ne more pa hoteti, kot bi to želel.« (A. Schopenhauer) Ustvarjalnost je ponovno v porastu, vsaj tak je moj vtis. Kaj bi svetovali mladim, če se odločajo za to pot. Prav obetavna ni - v finančnem pomenu, omogoča pa veliko notranje zadovoljstvo. Ustvarjalnost je pogojena s posameznikom, ustvarjalcem v različnih življenjskih obdobjih. Zdaj sta kaos in kriza. Slikarstvo in kiparstvo ta kaos nekako urejata in na način likovne govorice, pripovedujeta brezpogojno doživljanje resnice. Ne vem, ali je v porastu. Odvisno . Koliko sta prisotna strah in nevednost? Negotovost znotraj kulture umetnosti je dandanes še večja. Umetniška dela se ne prodajajo in kupujejo. Samozaposleni so brez prihodkov - katastrofa. Kaj bi svetoval mladim . Likovna umetnost, mislim na različne tehnike, na znanje, ki je za ustvarjanje potrebno, je dosti bolj zapletena in zahtevna, kakor si mislimo v prvem trenutku. Veliko je ovir pri spoznavanju vizualnega besednjaka pri študiju umetnosti, ki mu moraš posvetiti ves svoj čas. Umetniško ustvarjanje je nepretrgan proces, ki se osupljivo spreminja. Ko odpadejo spone, ki so umetniško iskanje trdo oklepale s teorijo in politično zavestjo, in je konec istovetenja ustvarjanja z družbeno angažiranjostjo, takrat se likovna umetnost in tako tudi posameznik, avtor, osvobodi in izoblikuje v izredno širino novega vidika občutljivosti. Takrat govorimo o notranji pestri poti. Gašper Tominc, foto: Siniša Rančov PREKLA Vojna drama / Dilda / režija: Kantemir Balagov, scenarij: Aleksander Terehov / Rusija / 137' 1945, Leningrad. Vojna je opustošiia mesto, porušila hiše in prebivalcem pustila globoke rane, tako duševne kot telesne. Čeprav je eno najhujših obleganj v zgodovini končano, se bitka življenja in smrti nadaljuje. Ija, sestra v vojaški bolnišnici, in Maša, ki se je ravnokar vrnila z bojišča, skušata med razvalinami na novo zgraditi svoji življenji. Pretresljiva in čudovito posneta zgodba o dveh mladih ženskah, ki iščeta smisel in upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balagovu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za oskarja v kategoriji najboljši mednarodni celovečerec. DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIČ Biografska drama / Dnevnik Diane Budisavljevič / režija: Dana Budisavljevič / scenarij: Dana Budisavljevič, Jelena Paljan / Hrvaška, Slovenija, Srbija / 88' Leto 1941. Diana Budisavljevič, žena uglednega zagrebškega zdravnika, izve, da ustaška vojska pravoslavne ženske in otroke zapira v taborišča, kjer umirajo od lakote in bolezni. Z nekaj prijatelji v svojem stanovanju organizira tvegano kampanjo, s katero reši gotove smrti več kot deset tisoč otrok. Gre za eno največjih humanitarnih zgodb druge svetovne vojne, a Dianino ime je zaradi njenega avstrijskega porekla za dolga leta izbrisano iz zgodovine. Zanjo niso nikoli slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Film preplete igrani del, spomine preživelih ter arhivske posnetke iz taborišča. MLADI AHMED Drama / Le Jeune Ahmed / režija in scenarij: JeanPierre in Luc Dardenne / Belgija, Francija / 90' Trinajstletni Ahmed je v zdajšnji Belgiji ujet med ideale svoje religije in skušnjave najstniškega življenja. Ali lahko ljubezen do življenja premaga njegov impulz po nasilju? Ahmed živi kot običajen najstnik v belgijskem mestu, vendar pa razvija nevarno povezavo z lokalnim imamom, ki fantu vceplja v glavo bojevite ideje. Najstnik tako v šoli zavrača rokovanje s svojo učiteljico. In to samo zato, ker je ženska, doma pa v arabščini zmerja svojo belsko mamo, ker pije alkohol. Islamski učitelj medtem slavi mučenike, ki so prelili kri in žrtvovali življenje za sveti džihad, kar se Ahmeda še posebno dotakne, saj je tako življenje izgubil tudi njegov bratranec. Usoda trinajstletnika je zdaj odvisna od tega, na katero stran se bo postavilo njegovo srce - radikalnega islama ali vrednot zahodnega sveta? TO MORAJO BITI NEBESA Komedija / It Must Be Heaven / režija in scenarij: Elia Suleiman / Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina / 97' Večkrat nagrajeni palestinski filmar Elia Suleiman si postavlja vprašanje, ki zadeva vse nas: Kje je zares ta prostor, ki ga imenujemo dom? Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Ne glede na to, da ga pot nese vse od Pariza do New Yorka, ga nekaj venomer spomni na dom. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti, da bi mu vendarle uspelo najti miren košček sveta samo zase. Aktualne informacije o dogajanju v kinu najdete na spletni strani kino-vrhnika.si in facebook.com/ kinovrhnika. Na spletni strani se lahko prijavite tudi na e-novice. Zaradi dinamičnosti ponudbe filmskih naslovov so mogoče spremembe v programu, zato spremljajte naše objave v prej omenjenih glasilih. Kino Vrhnika Vodoravno 3. Gojmir Lejšnjak_ 4. Igralka Katarina 5. Filmski skladatelj Zimmer 7. Prikazuje sliko 11 .__naj bo! (mladinski) 12. Igralka Jolie 13. Igralec Connery 15. Slovenska komedija: Pr' 17. L. kralj (animirani) 19. Mr. 21. Igralec: Jernej 23. Režiser Marko 24 .__Transilvanija (risanka) Navpično 1. Filmski žanr: R drama 2. Filmska nagrada 6 ._zajtrk (romantični) 7. Ne Joči! (film) 8. Pod njenim_(film) 9. Čebelica M...._(risanka) 10. Filmski junak človek-netopir 11. Nosilec filmskega traku 14. Cvetje v__ 16. Tehnični delavec 18. Zelen super junak 20._galeb (mladinski) 22. Ameriški film: ____ v sedlu 24. Najslavnejši mladi čarodej Potter Wasçasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovane občanke in občani! Tudi letos smo za vas v maju načrtovali dogodkov polne Cankarjeve dneve; kar 39 bi se jih zvrstilo v počastitev rojstnega dneva Ivana Cankarja. Big Band Vrhnika bi nam konec aprila pripravil pomladni koncert, v organizaciji ŠD Dren bi lahko tekli po mejah Krajevne skupnosti Drenov Grič - Lesno Brdo, si ogledali 3. Cankarjev turnir v organizaciji NK Dren Vrhnika in z ZB NOB Vrhnika praznovali že 75. obletnico osvoboditve Vrhnike. Učenci Glasbene šole Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška bi pokazali svoje talente na številnih koncertih in drugih kulturnih prireditvah. Območna izpostava JSKD Vrhnika je pripravljala tri večere Regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin osrednje Slovenije in območno otroško likovno razstavo. Skupaj s Cankarjevo knjižnico Vrhnika pa smo načrtovali literarna večera z Nikom Nikolčičem in Mileno Miklavčič. Odpadel bo tudi Animot muzik - koncert Vida Drašlerja in razstava eksotičnih živali BioExo, za katero smo se dogovarjali skupaj s Klubom vrhniških študentov in Društvom BioExo. Odpadeta že tradicionalni Festival kave in osrednji majski dogodek - občinska Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj. Vprašljiva je predstavitev zbornikov Vrhniški razgledi 19 in 20, ki ju izdajamo skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika. V sodelovanju s Slovenskim centrom PEN, ZRC, SAZU, Univerzo v Ljubljani bi se pri nas odvijala tudi prva podelitev Cankarjeve nagrade za najboljšo izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Kljub temu nekateri dogodki ostajajo, izvedeni bodo, če bodo razmere to dopuščale. Zato vas vljudno prosimo, da spremljate spletne strani Občine Vrhnika in Zavoda Ivana Cankarja. CANKARJEVI DNEVI 2020 Fant je videl rožo čudotvorno, v sanjah jo je videl daljnožarko -vzdramil se je in je šel na pot... Ivan Cankar: Lepa Vida, 1912 Ponedeljek, 27. april 26. TRADICIONALNI POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zbor na Trgu Karla Grabeljška, start ob 7. uri. Pohod traja 7 ur. Informacije: Jože Školc 031 523 787._ Planinsko društvo Vrhnika Petek, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Po ulicah Vrhnike, Borovnice in Sinje Gorice, od 6. ure. Pihalni orkester Vrhnika Petek, 1. maj in sobota, 2. maj ŽIVEL 1. MAJ! Praznični piknik Star maln, od 10. ure dalje. Turistično društvo Blagajana Četrtek, 7. maj MOJ ODNOS DO IVANA CANKARJA Fotografska razstava v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki Fotoklub Okular, Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sobota, 9. maj BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor na balinišču DU Vrhnika, ob 8. uri. Informacije: Marinka Petkovšek 040 847 042 Društvo upokojencev Vrhnika Sobota, 9. maj POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA 4. mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivana Cankarja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Nedelja, 10. maj DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Z dišečo kavo, piškoti in Cankarjevo čokolado. Cankarjeva spominska hiša, od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika PO POTEH CANKARJEVE MLADOSTI Brezplačno vodenje po Vrhniki Cankarjeva spominska hiša, ob 10. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Ponedeljek, 11. maj DAN ODPRTIH VRAT MUZEJSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA IN STALNE RAZSTAVE FLORISA OBLAKA_ Tržaška cesta 23, od 10. do 19. ure. Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Petek, 22. maj LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri Pihalni orkester Vrhnika, Območna izpostava JSKD Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika_ Petek, 29. maj FESTIVAL VRHNIKA Koncert Cerkev sv. Trojice nad Vrhniko, ob 19.30. Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Sobota, 30. maj FESTIVAL VRHNIKA Koncert Cerkev sv. Trojice nad Vrhniko, ob 19.30. Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Nedelja, 31. maj FESTIVAL VRHNIKA Koncert Cerkev sv. Trojice nad Vrhniko, ob 19.30. Glasbena šola Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ...................... RAZSTAVE ...................... v Cankarjevem domu Vas vabimo na ogled razstave grafik Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE. Razstava v Avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 14. junija 2020. Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obiščete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST Florian Zeller: RESNICA La Vérité, komedija NADOMESTNI DATUM: Sreda, 27. maj 2020, ob 19.30 uri Režija: Alen Jelen Igrajo: Vladimir Jurc, Tina Gunzek / Lara Komar, Danijel Malalan / Primož Forte, Lučka Počkaj Komedija govori o vlogi resnice in laži v partnerskih odnosih in o tem, ali je res »dobronamerna« laž potrebna in koristna za ohranitev mirnega sobivanja. Resnica je urbana komedija iz leta 2011 francoskega dramatika Floriana Zellerja (r. 1979), ki je že doživela veliko prevodov v tuje jezike in bila uprizorjena na številnih odrih. Predstava traja 90 minut. Wasçasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA Pomembne informacije iz Cankarjeve I • • v • knjižnice Vrhnika OBVEŠČAMO: Spoštovani člani in obiskovalci knjižnice, zaradi razglašene epidemije koronavirusa bo knjižnica zaprta v skladu z navodili pristojnih javnih inštitucij. Zamudnine za to obdobje ne bomo zaračunali. Rezervirane knjige vas bodo počakale v knjižnici. Takoj ko bo dovoljeno, bo knjižnica spet odprta. Vabimo: • k sodelovanju v likovno-literarnem natečaju za otroke in mladino; k sodelovanju v e-bralni znački za odrasle ter bralni znački Berem iz domače knjižnice in natečaju Zgodbe mojega kraja; • vabljeni k izposoji e-knjig (preko portala Biblos.si); • dostava knjižničnega gradiva po navadni pošti (do 2 kg: 4 evre, 2-5 kg: 5 evrov, 5-10 kg: 6 evrov, 10-15 kg: 7 evrov), več informacij in naročilo na knjiznica@ckv.si ali 041 363 755; • branje Cankarjevih besedil (Fa-cebook strani TD Blagajana, Star maln in Andrej Kos); • dostopate lahko tudi do različnih e-virov: domoznanske vsebine na naši spletni strani ckv.si in na Kamri (kamra.si); časopisi z vseh koncev sveta PressReader (https://login.eviri.ook.sik.si/ login?qurl=http%3a%2f%2fwww. pressreader.com); • Digitalna knjižnica Slovenije: dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture (Dlib.si); • za dostopanje do e-virov je omogočen tudi brezplačni spletni vpis za nove člane. (Pri kategoriji članstva izberete kategorijo vojaki; https:// plus.si.cobiss.net/opac7/rsu); • uganke, pozitivne misli, ideje za družabne igre, povezave na pravljične urice ... objavljamo tudi na socialnih omrežjih (Facebook, Twitter in In-stagram); • dodatna pojasnila: knjiznica@ckv.si ali 041 363 755. Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika E-bralna značka za odrasle Pozdravljeni ljubitelji knjig, čas in razmere nas nagovarjajo, da še naprej ostanemo ljubitelji dobrih in zanimivih knjig, čeprav tokrat na malce drugačen način. Namesto, da knjigo vzamemo v roke in jo listamo ter občudujemo njeno naslovnico, vsebino, debelino ter velikost črk, si tokrat lahko izposodimo e-knjigo preko portala BIBLOS. Portal BIBLOS (https://www.biblos.si) nudi raznovrstne knjige, različnih žanrov in za različne okuse. Za prijavo v knjižnico potrebujete le uporabniško ime in geslo (številka vaše članske izkaznice in geslo, ki ga že uporabljate za dostopanje do Moje knjižnice preko COBISS-a). Ker želimo, da vsi skupaj ostanemo bralno aktivni in še naprej povezani s svetom domišljije, resnice, pa tudi zanimivih odkritij, vas v Cankarjevi knjižnici Vrhnika vabimo k projektu E-BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE. Za vas smo pripravili izbor e-knjig. Vsaj pet e-knjig s seznama (v nadaljevanju) preberete in nam do 10. 6. 2020, na ckv.natecaj@gmail.com s pripisom E-BRALNA ZNAČKA pošljete izpolnjeno prijavnico z vašimi podatki (naslove prebranih knjig, avtorje, letnice izida knjig ali in komu bi knjigo priporočili v branje, kaj vas je najbolj pritegnilo pri branju omenjenih knjig, vaše kontaktne podatke (ime, priimek in naslov ter številka članske izkaznice, če ste vpisani v knjižnico). Najboljše bralce bomo nagradili. Namesto ene e-knjige lahko preberete eno knjigo iz vaše domače knjižnice. Za prebranih pet ali več e-knjig boste dobili praktično nagrado na prireditvi Cankarjev laz, 21. 6. ob 19.00 (pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki; v primeru dežja/ slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). Sedaj pa veselo k branju. Ostanite doma in ostanite zdravi. SEZNAM E-KNJIG za E-bralno značko za odrasle: 1. PRIROČNIK ZA ČISTILKE, Lucia Berlin 2. V ČASU EPIDEMIJE, Paolo Giordano 3. DIVJA: izgubljena in najdena na pešpoti življenja, Cheryl Strayed 4. LAMPEDUSA: Sredi morja solza, Pietro Bartolo in Lidia Tilotta 5. OBRAČUN OB POLNI LUNI, Ivan Sivec 6. SAMURAJ, Shùsaku Endô 7. BELA DAMA DEVINSKA, Dušan Jelinčič 8. ČLOVEŠKO TELO, Paolo Giordano 9. MALA PLESALKA, Cathy Marie Buchanan 10. SRAMOTA GOSPE ROBINSON: zasebni dnevnik viktorijanske dame, Kate Summerscale 11. OLGA, Bernhard Schlink 12. SLEPEC, Mitja Čander 13. ŠKRLATNI HIBISKUS, Chima-manda Ngozi Adichie 14. POJDI, KAMOR TE VODI SRCE, Susanna Tamaro 15. STVARI, KI PADEJO Z NEBA, Selja Ahava 16. KOŠČEK ČOKOLADE V PASJI DLAKI, Monika Žagar 17. NAJLEPŠA NEZNANKA SVETLOBA, Vladimir P. Štefanec 18. RESNICA IMA TVOJE OČI, Samo Rugelj 19. TRI EVINE HČERE, Elif Shafak 20. KOMPAS, Mathias Énard 21. MOJ MIHAEL, Amos Oz 22. HHhH, Laurent Binet 23. ANALFABETKA, KI JE OBVLADALA RAČUNSTVO, Jonas Jonasson 24. LÉON IN LOUISE, Alex Capus 25. ČAS ČUDEŽEV, Anne-Laure Bon-doux 26. PLOSK ENE DLANI, Richard Flanagan 27. INGRID ROSENFELD, Jurij Hu-dolin 28. MORJE, Petra Soukupova 29. LADJAR Z LEPIMI STOPALI, Arto Paasilinna 30. ODPOSLANEC, Markus Zusak 31. MORILEC, KI JE HOTEL V NEBESA, Jonas Jonasson 32. TU JE BILA BRITT-MARIE, Fre-drik Backman 33. OSTANKI DNEVA, Kazuo Ishi-guro 34. BAKHITA, Véronique Olmi 35. RDEČELASKA, Orhan Pamuk 36. PRIHAJAM VSAK DAN NA BREG, Ivan Sivec 37. POGOVORI S PRIJATELJI, Sally Rooney 38. SREČA JE, ČE VSEENO LJUBIŠ, Petra Hülsmann 39. ZA OŽENIT, Curtis Sittenfeld 40. PRISEŽEM PRI SVOJEM ŽIVLJENJU, Renée Carlino 41. SISI - NAKLJUČNA CESARICA, Allison Pataki 42. NOVOROJEN, Margaret Mazzan-tini 43. ZVEZDA VEČERA, Susan Elizabeth Phillips 44. NAJINI VALOVI, Petja Rijavec 45. LUCIFERKA, Svetlana Makarovič, Matej Šurc, Kotik 46. APALAŠKA POT: 3500 KILOMETROV HRIBOV IN AMERIKE, Jakob J. Kenda 47. NA STARA LETA SEM VZLJUBIL SVOJO MAMO, Dušan Jovanovic 48. DVA KORAKA PO MOKRI MIVKI, Anne-Dauphine Julliand 49. STALINOVI OTROCI, Owen Matthews 50. VIDIM SE V TEBI, Linda Jarosch, Andrea Larson 51. DELAJ, TECI, ŽIVI, Samo Rugelj 52. SIBIRSKA VZGOJA, Nikolaj Lilin 53. TISTA LEPA LETA, Rado Kočevar, Mojca Volkar Trobevšek 54. BELO SE PERE NA DEVETDESET, Bronja Žakelj 55. RESETIRAN, Jean-Marc Potdevin 56. KO SE DOTAKNEŠ NEBA, Ivan Sivec 57. MILEVA EINSTEIN, TEORIJA ŽALOSTI, Slavenka Drakulic 58. PARFUM, Patrick Süskind 59. SEDEM, David Benjamin 60. DUŠA, Stephenie Meyer 61. IZRUVANA, Naomi Novik 62. PEŠČENI PLANET, Frank Herbert 63. NORDIJSKA MITOLOGIJA, Neil Gaiman 64. TISTO, Stephen King 65. MRTVI TEK, Kurt Aust 66. OTOK, Àsa Avdic 67. NASAD ORANŽEVCEV, Larry Tremblay 68. RESNICA O AFERI HARRY QUE-BERT, Joël Dicker 69. TIHA VODA, Viveca Sten 70. NORO ZALJUBLJENA, Stella Norris 71. BREZSKRBNO, Jo Nesbo 72. OTROK 44, Tom Rob Smith 73. V NAJTEMNEJŠEM KOTU, Elizabeth Haynes 74. TRI SEKUNDE, Anders Roslund, Borge Hellström 75. SKRIVNOST OKRASNE ZAPONKE, Agatha Christie 76. LUTKA IZ CUNJ, Daniel Cole 77. PRISEGA, James Patterson 78. KNJIGA ZRCAL, E. O. Chirovici 79. KNJIGA PO VAŠI IZBIRI. Prijavnica, kratka vsebina e-knjig in razvrstitev po žanrih na spletni strani www.ckv.si Bralna značka Berem iz ■ V I • • v • domače knjižnice Pozdravljeni ljubitelji knjig in ljubitelji branja, verjamemo, da si v teh dneh marsikdo lahko privošči kakšno urico ali več na dan, da posedi ob dobri knjigi, se potopi v svet domišljije in knjižnih junakov, stran od televizije, računalnikov ter radijskih valov. Verjamemo tudi, da niste prav vsi ljubitelji elektronskih knjig. Ker so knjižnice, zaradi nastalih razmer, do nadaljnjega zaprle svoja fizična vrata, ste nekako ostali tudi brez novih in zanimivih knjig. Verjamemo pa, da ste se spomnili, da čisto brez knjig le niste ostali. Pogledali ste na svoje knjižne police, morda tudi na svoja zaprašena podstrešja, v pozabljene kartonske zaboje, v omare in na mesta, kamor ste že pred časom odložili kakšno knjigo, ker takrat preprosto ni bilo časa, da bi jo vzeli v roke in prebrali. Ravno zato smo se spomnili na vas in se v Cankarjevi knjižnici Vrhnika odločili, da vas povabimo k projektu BRALNA ZNAČKA BEREM IZ DOMAČE KNJIŽNICE. Z vaših domačih knjižnih polic izberete vsaj pet knjig, jih preberete in nam do srede, 10. 6. 2020, na elektronski naslov ckv. natecaj@gmail.com, s pripisom BEREM IZ DOMAČE KNJIŽNICE, pošljete izpolnjeno prijavnico z vašimi podatki (ime, priimek in naslov ter številka članske izkaznice, če ste vpisani v knjižnico, naslove prebranih knjig, avtorje, letnice izida knjig, ali in komu bi knjigo priporočili v branje, kaj vas je najbolj pritegnilo pri branju omenjenih knjig). Najboljše bralce bomo nagradili. Namesto ene domače knjige lahko preberete eno e-knjigo. Za prebranih pet ali več knjig boste dobili praktično nagrado na prireditvi Cankarjev laz, 21. 6. 2020, ob 19.00 (pod cerkvijo svete Trojice na Vrhniki; v primeru dežja/ slabega vremena bo prireditev v Cankarjevi knjižnici Vrhnika). Prav radovedni smo, katere knjige se skrivajo na vaših knjižnih policah. Ostanite doma in ostanite zdravi. Domoznanske vsebine Cankarjeve knjižnice Vrhnika dostopne na spletnih straneh ... Živeli smo in živimo na tem ozemlju že stoletja. Prispevekglobaliza-ciji, ki je tako popularna ta čas, pa ne merimo po tem, koliko smo dobili (vzeli) svetovnega blagoslova, ampak koliko smo mu dali. Z vsakim zapisom v zakladnico etnije smo bogatejši kot posamezniki in kot skupnost in hkrati prispevamo en micen delček občestvu... Korenine domoznanstva, 2008, https://ckv.si/O_domoznanstvu/ V knjižnici urejujemo domoznansko gradivo in ga obdelujemo v knjižnem sistemu COBISS+. Do zdaj je obdelanih 2100 enot gradiva, od tega 1100 Cankarjevih zapisov. Zapisi v njem vsebujejo podatke o razglednicah z njegovo podobo, koledarjih, poljudnih in strokovnih člankih iz serijskih publikacij, zbornikih, esejih, priredbah njegovih del in ne nazadnje vsa njegova dela, ki so na voljo. Več kot 4000 člankov kronike iz serijskih publikacij je skeniranih in obdelanih v programskem okolju Lintveren, niso pa v sistemu Cobiss. Kar nekaj domoznanskega gradiva, predvsem serijskih publikacij, je digitaliziranega in je na voljo na svetovnem spletu. Bodisi da smo jih sami digitalizirali deloma ali v celoti ali pa so gosti na našem strežniku in je njihov repozitorij drugje: Naš časopis, Glas Vrhnike, Vrhniški razgledi, Usnjar. Bela krizantema 1967/80, Maj 88, Močilnik Knjižnica dodaja vsebine, ki se nanašajo na naš kraj, na portal Kamra. Vneseni so naslednji naslovi: Cankarjev koledar 2018, Zdaj naj sneži, naj brije veter ..., Vrhniško gradišče skozi stoletja, Sprehod po Vrhniški Stari cesti, Ali je mogoče, da se je to zares primerilo? Spomenik 1. sv. vojne, Borovniški viadukt, Nekoč je bila IUV, Vzdrževalne službe v IUV. Večino domoznanskih vsebin je prispevala Nataša Oblak Japelj. NA STREŽNIKIH DLIBA, NAŠEGA ČASOPISA IN CANKARJEVE KNJIŽNICE Naš časopis NAŠ ČASOPIS Pred desetimi leti je Cankarjeva knjižnica digitalizirala prvih 26 letnikov (1973-1999) v okviru območnosti ljubljanske regije. Ti in deugi letniki so na voljo v Digitalni knjižnici Slovenije oziroma na strežnikih Zavoda Ivan Cankar in uredništva Našega časopisa. Naš časopis - naslednik štirinajstdnevnika Glas Vrhnike - je po več kot 20 letih vstal kot ptič feniks iz pepela 6. maja 1973. Od takrat izhaja nepretrgoma do danes in v rokah držite 481. številko. Prvotno so še iskali v uredništvu »pravo ime« za Naš časopis, ki naj bi bilo samo začasno. Očitno niso uspeli v nameri, ime je ostalo in se prijelo. Skozi desetletja so se menjali izdajatelji, uredniki, sodelujoče občine, obseg pa se je širil. Odziva se tako rekoč na vse družbeno življenje naših krajev. V njem najdejo odmeve od umetniških prireditev, športnih pohodov do občinskih volitev. Pa še bi se kaj našlo. Prvi urednik je bil Doro Hvalica. https://ckv. si/Nas_casopis/ Glas Vrhnike GLAS VRHNIKE 29, Manj je znano, da je na Vrhniki izhajal predhodnik Našega časopisa. V letih 1951 (3) in 52 (13) je izšlo 16 številk štirinajstdnevnika GLAS VRHNIKE, še preden je bila Vrhnika razglašena za mesto leta 1955. Nastanku časopisa botruje dejstvo, da se je Usnjar, glasilo IUV, začel širiti in je postalo premajhno, da bi obsegalo hkrati krajevno in tovarniško življenje. Tako da se je Glas Vrhnike posvečal življenju Vrhnike in okolice. Ugasnil je najbrž iz istega razloga kot Usnjar; premalo prispevkov. https://ckv.si/Glas_Vrhni-ke_1951-52_1/ » Wascasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si S » Vrhniški razgledi Vrhniški razgledi so strokovna domoznanska publikacija, ki jo izdaja Muzejsko društvo Vrhnika v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja. Prva številka zbornika je izšla leta 1996. V dveh desetletjih so bili v zborniku objavljeni poljudni in strokovni prispevki, kopica različnih zanimivih člankov, povezanih z Vrhniko in bližnjo okolico, njeno preteklostjo in sedanjostjo in so doprinesli marsikaj novega k spoznavanju kraja. Pred nedavnim je izšla 19. številka zbornika. https://ckv.si/Vrhni-ski_razgledi_1/ Usnjar 1951-52 Nastanku druge izdaje glasila Industrije usnja Vrhnika Usnjar leta 1969 je botrovala rast podjetja. Obseg dejavnosti in s tem števila zaposlenih se je povečal med drugim tudi s pripojitvijo usnjarne iz Šmartnega in njenih enot po Jugoslaviji. Usnjar je prinašal vsebine iz življenje in dela podjetja ter njegovih zaposlenih. Večinoma je izhajal kot mesečnik. Ugasnil je leta 1993, pet let pred stečajem podjetja. Brskanje po spominih? Prav zanimivo bi bilo videti stare fotografije očeta, dedka, babice, matere ali prebrati zapis o njem ali njej ... Skupaj je ugledalo luč sveta 241 številk v 24 letnikih. https:// ckv.si/Usnjar_1969-93/ Močilnik: Šest let po moriji 2. svetovne vojne je luč sveta ugledalo glasilo Usnjar tovarne Industrija usnja Vrhnika. Prva številka je izšla 7. julija 1951. Prvotna publikacija je postajala od številke do številke premajhna za objavo vseh člankov, ki so obravnavali tovarniško življenje in hkrati članke, ki so bili pomembni za domači kraj. Dobrih pet mesecev po prvi številki je nastala reorganizacija. 29. novembra istega leta je začel izhajati lokalni časopis Glas Vrhnike, ki je prevzel zapise o Vrhniki. Obseg vsebine Usnjarja se je omejil na delo in življenje v Industriji usnja Vrhnika. Zadnja številka je izšla 24. maja 1952; skupaj 21 številk. Menda zaradi premalo prispevkov. Drobna zanimivost: do prihoda časopisa Glas Vrhnike so Usnjarja prodajali po 5 dinarjev. https:// ckv.si/Usnjar_1951-52/ Usnjar 1969-1993 Zbirka je nastala ob srečanju literatov amaterjev v naši občini leta 1988. Pobudo za srečanje je dala Julka Fortuna, pesnica iz Podlipe. Literarni večer in ob njem ta zbirka sta posvečena 112. obletnici rojstva Ivana Cankarja. Prav zato je na naslovnici objavljen rokopis iz ene njegovih prvih knjig - Epilog k drugi izdaji Erotike, ki je izšla leta 1902. https://ckv.si/Maj_88/ RAZGLEDNICE se lahko v miru sami s stričkom Goo-glom, ne da bi vas kdo motil, virtualno sprehodite po naši knjižnici. https:// goo.gl/maps/qc55Zn6StSo DRUGO Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo 1991 poljudno znanstven list, ki ga je izdajal Dijaški krožek Vrhnika, 1940, Leto 1, št. 1-2, Vrhnika: Dijaški krožek Vrhnika, 1940, Fizični opis: 25 cm, Pogostost izhajanja: polletno, Urednik: France Kunstelj. https://ckv.si/Mocilnik-list_ dijaskega_krozka/ Bela krizantema, 1967 in 1980 Digitalizirana razstava Sprejmi lepe pozdrave od nekoga, 10. 5. - 10. 6. 2012 Lična razstava in obogatena s komentarjem skoraj 300 razglednic iz naše domoznanske zbirke v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bila odprta od 10. maja do 10. junija 2012. Organizirali so jo v okviru Cankarjevih dne-vov: Občina Vrhnika, Muzejsko društvo Vrhnika, Zavod Ivana Cankarje Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. https://ckv.si/Sprejmi_lepe_poz-drave_od_nekoga/ Razglednice Vrhnike in okolice Na ogled v digitalnem svetu smo postavili več kot 240 razglednic Vrhnike z okolico, Ivana Cankarja itn. ... s pripadajočimi podatki v sistemu COBISS+. Razglednice so iz naše domoznanske zbirke. https://ckv.si/Vrhniske_razgle-dnice/ VIDEOVSEBINE Kako smo načrtovali novo knjižnico Dve pesniški zbirki vrhniških literatov z enakim imenom. Bela krizantema. Iz različnih obdobij, 13-letnim zamikom. Z različnimi avtorji. Na voljo sta za žlahtno brskanje. Morda boste presenečeni, komu vse pripadajo literarni umotvori. https://ckv.si/Bela_krizante-ma_196780/ V 15. številki Vrhniških razgledov, ki so izšli aprila 2015, je med drugimi zanimivimi prispevki objavljen tudi članek, ki opisuje načrtovanje naše knjižnice v nekdanjih prostorih šivalnice Industrije usnja Vrhnika. Opisan je celoten potek od konca leta 2011, ko se je Občina Vrhnika odločila za nakup opuščene stavbe z namenom, da jo preuredi v sodoben kulturni center, do septembra 2014, ko je Cankarjeva knjižnica Vrhnika odprla svoja vrata prvim obiskovalcem. Oglejte si Vide-ovodenje po Cankarjevi knjižnici Vrhnika in odkrijte njene zaklade: https:// player.vimeo.com/video/303711680. Ko knjižnica sameva > Sestavek Vrhniško Gradišče skozi stoletja, avtorice Polone Zalokar, je bil objavljen v deseti številki publikacije Vrhniški razgledi leta 2009. Nastal je na podlagi istoimenske razstave, ki je bila odprta v Cankarjevem domu na Vrhniki od 16. junija do 13. oktobra 2009. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo se odločili omenjeni sestavek digitalizirati, ker natančno in izčrpno predstavi pomemben del Vrhnike in njene prebivalce skozi čas. https:// www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ vrhnisko-gradisce-skozi-stoletja.html Sprehod po vrhniški Stari cesti Na našem strežniku lahko preberete diplomo Sanje Remškar. https://ckv. si/f/docs/Obcina_Vrhnika_v_casu_ vojne_za_Slovenijo_1991/remskar--sanja.pdf Na portalu KAMRA https://www.kamra.si/ Zdaj naj sneži, naj brije veter ... Ime Stara cesta je ulica uradno dobila sredi 30. let 20. stoletja (leta 1934), ko se je na podlagi Zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenjevanju hiš s hišnimi številkami iz leta 1930 po celotni kraljevini Jugoslaviji začelo ulično številčenje naselij. Ime Stara cesta se je ceste prijelo po odprtju nove cesarske ceste Vrhnika-Planina leta 1806. Uporabljalo se je v pogovorni rabi in neuradno v naslovih gradbenih dokumentov. V starih gradbenih načrtih se imenuje tudi Tržna cesta (1878), Cesta skoz Vrhniko (1882), Cesta v trg (1930) in Kantonska cesta (1939). https://www. kamra.si/digitalne-zbirke/item/spre-hod-po-vrhniski-stari-cesti.html »Ali je mogoče, da se je to zares primerilo?« Spomenik prve svetovne vojne Zasnežen Cankarjev spomenik, avtor Elo Mihevc, 2017 Znameniti pesnik, pisatelj, dramatik in politik Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na vrhniškem Klancu. Umrl je tik po koncu prve svetovne vojne; 11. decembra leta 1918 v Ljubljani. Letos obeležujemo 100. obletnico njegove smrti. https://www.kamra.si/digital-ne-zbirke/item/zdaj-naj-snezi-naj-bri-je-veter.html Cankarjev koledar 2018 Kot uvod v Cankarjevo leto 2018, ki obeležuje 100. obletnico pisateljeve smrti, je bil 14. novembra 2017 v Cankarjevem domu Vrhnika predstavljen Cankarjev koledar 2018. Izdala sta ga Cankarjeva knjižnica Vrhnika (CKV) in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC) s podporo Občine Vrhnika. https:// www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ cankarjev-koledar-2018.html Vrhniško gradišče skozi stoletja 11. novembra 2018 ob 11. uri in 11 minut, ko je izzvenelo potrkavanje zvonov v cerkvi svete Trojice nad Vrhniko, so zvoki slovenske in evropske himne v izvedbi orkestra Slovenske vojske napovedali začetek slovesnosti odkritja spomenika padlim in pogrešanim vojakom v prvi svetovni vojni. Po dolgih sto letih od uradnega konca strašne velike vojne se je tako kraj poklonil spominu na fante in može z Vrhnike in iz okoliških vasi, takratnim avstro--ogrskim vojakom. https:// www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ ali-je-mogoce-da-se-je-to-zares-pri-merilo-spomenik-1-svetovne-vojne--na-vrhniki.html Borovniški viadukt V K UMSKI RAZni-Fni 10 Pred veliko nočjo, 10. aprila 1941 popoldne, je umikajoča se jugoslovanska vojska zaminirala Borovniški viadukt. Sredinski del se je po gromkih eksplozijah sesul v ogromen kup kamenja in opeke. Tri dni pozsneje so v dolino prišli Italijani in se odločili, da bodo manjkajoči 200-metrski del premostili z Roth-Wa- » Haščasopis KULTURA 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » CANKARJEV DOM VRHNIKA agnerjevo konstrukcijo. https://www.kamra. si/mm-elementi/item/borovnica-9028.html Nekoč je bila IUV Vrhnika je vse do začetka 21. stoletja veljala za center slovenske usnjarske industrije. Leta 2008 je bila Industrija usnja Vrhnika (IUV) z več kot 600 zaposlenimi še vedno največja evropska usnjarna. Decembra istega leta je podjetje zaradi spleta neugodnih okoliščin, povezanih s svetovno in domačo gospodarsko ter politično dinamiko, pa tudi dvomljivega vodenja podjetja v zadnjih letih, objavilo stečaj. Celotno premoženje je šlo v prodajo; nepremičnine, tehnološki postopki za obdelavo kož, vsi stroji, izdelki, oprema, recepture in tudi strokovna knjižnica. https://www.kamra.si/ digitalne-zbirke/item/nekoc-je-bila-industri-ja-usnja-vrhnika.html Vzdrževalne službe v IUV Pričujoči prispevek je nastal kot intervju z gospodom Tonetom Rožmancem, ki je bil zaposlen v Industriji usnja Vrhnika (IUV) od leta 1955 do 1999. Sledimo njegovemu delu v usnjarni in vzporednemu šolanju: od vajenca, strojnega ključavničarja, strojnega tehnika do referenta za rezervne dele in vodje vzdrževalnih služb v IUV. Prispevek je bil 25. septembra 2017 predstavljen na znanstvenem simpoziju Usnjarstvo na Slovenskem v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju. Celoten članek je bil objavljen v Zborniku referatov simpozija, ki je izšel v začetku leta 2018. https://www.kamra. si/digitalne-zbirke/item/vzdrzevalne-sluzbe--v-industriji-usnja-vrhnika.html Zapisal: Niko Nikolčič Program prireditev za maj 2020 Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! Do 14. 6. 2020. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE Razstava grafik Avla Cankarjevega doma na Vrhniki Od 7. 5. 2020 Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2020 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, FOTOKLUB OKULAR MOJ ODNOS DO IVANA CANKARJA Fotografska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 1. 5. 2020, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ PETEK, 1. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREKLA LIFFE 2019: vojna drama, 137 min, Rusija PETEK, 1. 5. 2020, ob 20.15 uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TIHO MESTO 2 Srhljivka, 96 min, ZDA SOBOTA, 2. 5. 2020, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI 3D Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ SOBOTA, 2. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TO MORAJO BITI NEBESA LIFFE 2019, komedija, 97 min, Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina SOBOTA, 2. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TIHO MESTO 2 Srhljivka, 96 min, ZDA ČETRTEK, 7. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TO MORAJO BITI NEBESA LIFFE 2019, komedija, 97 min, Francija, Turčija, Kanada, Nemčija, Katar, Palestina PETEK, 8. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ PETEK, 8. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČRNA VDOVA ZF film, ZDA SOBOTA, 9. 5. 2020, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2020 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, MPZ IVANA CANKARJA VRHNIKA POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA 4. mednarodni festival pevskih zborov in kulturnih društev Ivana Cankarja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ 3D Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 102 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 10. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA HČI CAMORRE Dokumentarni film, 75 min, Slovenija, Italija TOREK, 12. 5. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE MLEKO LIFFE 2019, komična drama, 92 min, Islandija, Nemčija, Francija, Danska ČETRTEK, 14. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠIVI Drama, 105 min, Srbija PETEK, 15. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOVI MUTANTI Triler, ZDA SOBOTA, 16. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SCOOBY DOO! Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, ZDA, 6+ SOBOTA, 16. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NOVI MUTANTI Triler, ZDA NEDELJA, 17. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SCOOBY DOO! Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, ZDA, 6+ NEDELJA, 17. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED LIFFE 2019, drama, 90 min, Belgija, Francija TOREK, 19. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOV Srhljivka, 89 min, ZDA ČETRTEK, 21. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MILOST Drama, 119 min, Francija PETEK, 22. 5. 2020, ob 20. uri. Vstop prost. CANKARJEVI DNEVI 2020 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, PIHALNI ORKESTER VRHNIKA LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 23. 5. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SCOOBY DOO! Animirana družinska pustolovščina, SINHRO, ZDA, 6+ SOBOTA, 23. 5. 2020, ob 20. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ŠE VEDNO VRJAMEM Romantična glasbena drama, 115 min, ZDA NEDELJA, 24. 5. 2020, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ Animirana komična pustolovščina, SINHRO, 102 min, ZDA, 6+ NEDELJA, 24. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLADI AHMED LIFFE 2019, drama, 90 min, Belgija, Francija NEDELJA, 24. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LOV Srhljivka, 89 min, ZDA TOREK, 26. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC LIFFE 2019, biografska drama, 88 min, Hrvaška, Srbija, Slovenija SREDA, 27. 5. 2020, ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST Florian Zeller: RESNICA La Vérité Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 28. 5. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: JADRALKE LIFFE 2019, dokumentarni film, 97 min, Velika Britanija ČETRTEK, 28. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREKLA LIFFE 2019, vojna drama, 137 min, Rusija PETEK, 29. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija, SINHRO, 90 min, ZDA, 6+ PETEK, 29. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OBETAVNA MLADENKA Kriminalna srhljivka, 113 min, ZDA, Velika Britanija SOBOTA, 30. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovščina, 115 min, ZDA SOBOTA, 30. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SPIRALA BOLEČINE: NOVA ZAPUŠČINA IGRE ŽAGA Grozljivka, ZDA NEDELJA, 31. 5. 2020, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovščina, 115 min, ZDA NEDELJA, 31. 5. 2020, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: JADRALKE LIFFE 2019, dokumentarni film, 97 min, Velika Britanija Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar. si. Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si, kino-vrhnika.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. N asčasopis ŠPORT 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Kris in Pika Prek uspešno zaključila smučarsko tekmovalno sezono v alpskem smučanju Kljub letošnjem pomanjkaju snega so organizatorji uspešno izpeljali tekmovalno sezono 2019/2020. Treningi in tekme so letos potekale pretežno v Kranjski Gori, italijanskem Trbižu, Forni di So-pra, Sella Nevei ter smučarskemu centru Cerkno. Glede na leto rojstva je Pika nastopala v kategoriji U-8, ki zajema letnike 2012-2013. Skupina U-10, v kateri je tekmoval Kris, pa vključuje otroke, rojene v letu 2010-2011. Glede na na starostne omejitve Smučarske zveze Slovenije lahko otroci do desetega leta nastopajo samo na regijskih tekmovanjih. Pod vodstvom glavnega trenerja Lojzeta Preka sta uspešno tekmovala za Notranjsko-Primorski pokal in Primorski pokal. Najboljšo uvrstitev, ki jo je Pika v letošnji sezoni dosegla, je bilo prvo mesto v kategoriji deklice U-8. V močni konkurenci skupine U-10 pa je Kris zabeležil tretje mesto kot najboljši rezultat v pokalu notranjsko-primorske regije. Ker na Vrhniki ni skupinskega tekmovalnega progama za tekmovalno alpsko smučanje, so vse aktivnosti potekale v lastni režiji staršev in ožjih družinskih članov. Čeprav smo že zakorakali v pomlad in je do nove tekmovalne sezone še daleč, si želimo, da bi ostali vsi zdravi in se čim prej vrnili na sneg. Za prihajajočo smučarsko sezono so se že začeli suhi treningi v naravi. Smučarsko društvo Vrhnika Člani KK Ipros Vrhnika ponovno v tretji SKL! Člani KK Ipros Vrhnika v novih tekmovalnih dresih Začetek pomladi ali natančneje 20. marec je našemu klubu prinesel najlepšo novico, ki smo jo nestrpno pričakovali vso sezono. Izvršni odbor Košarkarske Zveze Slovenije je na dopisni seji sprejel odločitev, da so vsa tekmovanja zaradi vse večjih težav s koronavirusom uradno končana. Tako sta se iz četrte v tretjo SKL uvrstila prvaka prvega dela tekmovanja: KK Vrtine Palir iz Prebolda ter KK Ipros Vrhnika! Tako vodstvo kot trener in igralci smo si sicer želeli vstopnico izboriti na parketu, a veselje ob izvrstni novici zaradi tega ni prav nič manjše. Iskrene čestitke vsem! Ob zaključku tekmovalne sezone se v KK Ipros Vrhnika zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam svetovali s koristnimi idejami, priskočili na pomoč s prostovoljnim delom in seveda s prepotreb-nimi finančnimi sredstvi. Obljubljamo, da bomo nasle- dnje leto še višje zavihali rokave, saj nas v članski selekciji čaka dokazovanje v višji ligi in približevanje končnemu cilju, uvrstitvi v drugo SKL. Ob tem seveda ne bomo zanemarili nižjih starostnih kategorij, saj si želimo vsem omogočiti domovanje v najvišji ligi, kjer smo nekoč že bili. Verjamemo, da nam bo s skupnim sodelovanjem in trdim delom to tudi uspelo! Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika PLANINSKI KOTIČEK Lintverni na Krimu, 1107m, 12. 1. 2020 Minilo je 13 let od prvega pohoda Lintvernov na Krim. Prav veliko nas na tem pohodu ni bilo. Zal pa nekaterih, ki so se takrat povzpeli in še nekaj drugih ni več med nami. Goropekar, Funck, Gasilc, Košutnik, Peter, Povžar, Jaka in Pastir so bili dolgoletni člani naše planinske skupine. Radi se jih spominjamo. Vsak od njih je »prispeval« kakšen tipičen pohodniški dogodek. In prav njim v spomin je bil namenjen letošnji tradicionalni spominski pohod. Za izhodišče smo izbrali Preserje. Vzpenjali smo se po gozdni, zmerno strmi in deloma blatni stezi. Najzgodnejši planinci so se že vračali. Dan je bil resnično lep, pravi pohodniški, in kot naročen za razglede ter fotografiranje. Krim, na katerem so številni antenski stolpi, je bil obsijan s soncem. Prav na vrhu stoji planinski dom, ki se v zadnjih 30 letih ni nič spremenil, le obiskovalcev je občutno več. Obnovljena vojašnica Slovenske vojske, obkrožena s prijazno ograjo, je nema priča več kot 40-letne zgodovine vojaštva na Krimu. Po krajšem postanku smo se spustili nazaj v dolino. Seveda smo morali dan končati kot se spodobi. Ob prijetnem kosilu v Bistri smo zaključili še en pohod v nizu vsakoletnih tradicionalnih spominskih pohodov. Lintverni smo tako zaključili še en prijeten pohod več in se zadovoljni vrnili domov. Na pohodu smo sodelovali Bankir, B'čar, Be-tajnovc, Ciril-Stari, Cvele, Cvičkar, Duno, Grin-tovec, Ligojnc, Padalc, Ponca, Špilčk, Vezist in novi član Iko ter gosta Aleš in Darjan. Besedilo: Lintvern Vezist Logatec - Kališče -Laze Na marčevsko soboto Veseli Triglavci nismo šli daleč od doma. Naš pohod je bil namenjen raziskovanju logaške okolice. Štiriurna krožna pot nas je iz Logatca skozi gozd vodila mimo jame Gradišnice, drugače poimenovane tudi Vražja jama, s 65 m visokim prepadom, ki se konča pri 160 m globine. Nahaja se južno od Logatca. Nadaljevali smo do najvišjega logaškega vrha Gradišče (676 m) in nato do Kališ, kjer se nam je ob sončnem in prijetno v toplem dnevu ponudil čudovit pogled na slovenske gore. Čas je bil za krajši počitek in malico iz nahrbtnika. Fantje so poskrbeli za prijetno presenečenje, saj so vsem dekletom za prihajajoči dan žena podarili rdeč nagelj. Punce se vam ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali v smeri Planinskega polja do Grčarevca in nato nazaj proti Logatcu - Kalcam, kjer smo v zgodnjih popoldanskih urah naš pohod tudi zaključili. Besedilo in fotografije: Branka Gutnik Haščasopis 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI Storitve Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Popravljam električno ročno orodje: vrtalne stroje, brusilke, žage ... Previjam rotorje, statorje. Elektromeha-nika Andrej Mesec, s. p., Ob progi 8, Vrhnika, GMS 051 220 192, elektromehanika. mesec@gmail.com Psihosocialno svetovanje - Nudim strokovno pomoč pri reševanju vsakdanjih težav ali življenjskih dilem. Učinkovito vam lahko pomagam pri sprejemanju zavestnih odločitev za spremembo in osebnostno rast, kadar iščete odgovore na konkretna in aktualna življenjska vprašanja. Ana Podlipnik, 040 126 826. www.motivacija-insvetovanje.si Nudim lektorske storitve. Za podrobnejše informacije pokličite na tel. št. 030 343 000. Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih, na primer pomivanje oken, sesanje ... 040 784 718. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca Nendl, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. Nepremičnine, gradnja Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1200 m2, mirna lokacija, z vsemi priključki. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. 041 404 329. Kupim manjšo samostojno hišo, Vrhnika z okolico, do 90 tisoč evrov. Telefon: 070 83 73 54. Ugodno prodam tri zazidljive parcele na Pakem pri Borovnici. Vsi priključki so na parceli (kanalizacija, voda, elektrika). Vabljeni na ogled: 041 631 556. Kupimo zazidljivo parcelo ali hišo na območju Polhovega Gradca ali Horjula. Prosim pokličite na 051201056. Prodam sončno zazidljivo parcelo na Butajnovi nad Horjulom v izmeri 590 m2. Na parceli je že priključek za vodo z montiranim števcem, elektrika je v bližini, lega ob cesti. Cena je 12 000 evrov. Telefon: 040 506 755. Prodam zazidljivo parcelo, 1400 m2, v okolici Horjula. Telefon: 041 264 702. Prodam novo kaminsko peč Haas + Sohn, kupljeno leta 2018. Zmogljivost segrevanja do 120 m3 , cena po dogovoru. Telefon: 031 643 212. Prodam tri parcele v Drago-merju, velikost približno 700 m2, cena po dogovoru. Telefon: 051 318 290. V industrijski coni v Borovnici (nekdanji Liko), oddam poslovni prostor v velikosti 520 m2 ( 330 m2 pritličje in 190 m2 podest). Primerno za skladišče ali proizvodnjo. Tel. 041 646 923. Prodam hišo v Brezjah pri Dobrovi, 821 m2 zemljišča, samostojna hiša v treh etažah + podstrešje + velika terasa, dvorišče, vrt in dva gospodarska objekta. Urejeni vsi priključki. Odlična lokacija, 15 minut do Ljubljane, prodamo. Cena: 196.000,00 EUR. Več informacij na www. nepremicnine.net/ Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail. com Prodamo gozdno zemljišče, KO 1983 Babna Gora, parcele št. 2381, 2382, 2383 in 2384. Kontaktni podatki: naprodaj2020@gmail.com V najem dam parcelo na Barju - njiva, travnik. 031 255 648. Kupim njivo, sadovnjak ali travnik na Vrhniki ali Stari Vrhniki. Do 5000 m2, za samooskrbo. Tel. 051/363-359. Na Vrzdencu prodamo zazidljivo ravno parcelo v velikosti 800 m2. Parcela je na mirni in sončni lokaciji, kjer je odprt pogled v naravo. Voda, elektrika sta na parceli. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Na Vrzdencu prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 3600 m2, na kateri že stoji objekt v velikosti 120 m2 . Voda in elektrika sta na parceli, dostop z javne ceste. Telefon: 041 632 370 (Boštjan Škof). Pol hiše z vrtom na Dolu pri Borovnici nudim v uporabo mlajšemu nekadil-skemu paru ali družini. Mgoč tudi odkup. Več informacij ob ogledu. Kličite zvečer. Telefon: 041 299 821. Prodam garažo v centru mesta ob Cesti 6. maja. Telefon: 041 312 407. Najamem z možnostjo odkupa (mogoč tudi nakup) vikend ali manjšo hišo 50 km od Ljubljane. Vse drugo po dogovoru. Tel. 040-485-000. Kmetijstvo Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041 499 424. Prodam kvalitetna suha drva (okolica Horjula). Telefon: 031 740 792. Prodam kmetijsko zemljišče, k.o. Blatna Brezovica, več parcel: travniki - njive, barjanska zemlja. Tel. 031 200 375. Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam 3 zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Prodam kocke suhega sena. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Prodam 1000-litrske PVC- -cisterne. Cena po dogovoru. Tel.: 040 815 393. Oddam 785 m2 veliko zemljišče, primerno za enega ali več vrtov. Lokacija: ob AP Lesno Brdo (pri Drevesnici Kržič). Tel: 031 285 622. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Prodam kvalitetna suha bukova drva razrezana na 33 cm. Telefon: 041 777 043. Ostalo Prodam 40 kom stolov. Železno ogrodje, sedalo leseno. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 670 726, Borovnica Prodam rolerje Bladerun-ner, št. 36/37, ali zamenjam za drva. Tel. 041 87 87 39. Prodam 3GG-litrski samo- stoječ bojler, rostfrei, z vsemi priključki, malo rabljen. Cena 200 evrov. 040 250 473. Prodam nov šank, dolžine 2 m, in prekucno ponev. Tel.: 041 670 726. Prodam ženski lovski plašč, velikost 42, oblečen samo dvakrat. Cena po dogovoru: 051 307 208. Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Zelo ugodno prodam tridelno garnituro za izvajanje magnetne terapije (velika in mala blazina ter obroč). Zelo malo rabljeno. Zraven je tudi priročnik za uporabo. Tel. št. 051 353 057. Prodam eliptični trenažer, orbitrek ter navadno sobno kolo. Tel. št. 051 353 057. Maturantska obleka, dolga, oprijeta, razporek, modra, za vitko dekle (165-175 cm), prodam. Tel.: 051 258 004 (Mateja). Ugodno prodamo kuhinjo, sedežno garnituro, jedilno mizo s stoli - lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. Info, Uroš: 031 766-509. Zaradi bolezni ugodno prodam stroj za izdelavo novoletnih okraskov. Stroj prodam z vsemi pripomočki. Informacije: 031 631 556. Oddam gostinski lokal v Mercator centru na Vrhniki - Loka, Robova 6, prvo nadstropje. Vse dodatne informacije na telefonski številki: 041-962-277. Prodam tri zimzelene rastline, višine več kot 2 m: drevo življenja, fikus in benjamin. Telefon: 031 627 959 (Ljudmila). Zelo ugodno prodam peletni gorilnik PV30a -Pelltech s podajalnim polžem (komplet). V uporabi je bil tri mesece. Cena po dogovoru. Informacije: 041 821 897. Kupim mizarski ponk, starejše izvedbe. Tel.: 041 631 556. Prodam prikolico za osebni avto, domače izdelave, z dokumenti. Tel.: 031 841 510. Prodam revije Lovec, vezane v knjige, 10 kosov, od leta 1960 do 1983. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Prodam aluplatišča, skoraj nova, od ford fieste, 14 col. Telefon: 051 307 208 ali 01 3641 288. Kupim malo rabljen kon- tejnar, 4 m x 2 m. Ponudbe na telefonsko številko: 041 631 556. Prodam novo belo motoristično čelado Lazer helmets, LZR, model e9yh-of 865, velikost M57/58. 1050g. Inf. na tel. št. 041 828455. Prodam dnevno sveža in vložena prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558. Brezplačno oddam bukove veje za izdelavo butaric. Dostop do lokacije je mogoč z avtom ali traktorjem. Tel: 041 631 556. Prodam komat za konja. Ugodno. Odlično ohranjen. 041 631 556. Ugodno prodam priključek za kosilnico BCS za žaganje drv itn. Informacije: 041 631 556. Prodam električni invalidski voziček - juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Ugodno prodam mlin za sadje in stiskalnico. Tel. 041 446 028. Prodam starejši fotoaparat, znamke Pentax. Telefon 051 307 208 ali 01 364 12 88. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Na Vrhniki nudim inštruk-cije angleščine, matematike in slovenščine za šoloobvezne otroke. Imam 15-letne izkušnje. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. Tel: : 041 878 661, Sabina. Inštruiram angleščino in slovenščino za osnovnošolce in srednješolce. Sem profesorica z dolgoletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Tel.: 031/350076. Turizem Apartma na smučišču Krvavec oddam že za od 63,75 evra/nočitev (štiri odrasle osebe + dva otroka). Več na https://www.nasmuciscu.si. V Medulinu oddam hišo v bližini morja. Telefon: 031 236 067. Avtomobili Prodam avto caddy 2.0, 4 motion, 4 x 4 pogon, dizel, drugi lastnik, letnik 2012, 154000 prevoženih kilometrov, cena 10 500 evrov. Informacije: 031-785-838, Blaž, Toyota yaris 1.0, stara 11 let, a gre kot urca, 3 vrata, naprodaj. Tel. 041 494 999. Cena po dogovoru. Podarim Kuhinjsko korito, dvojno, 60 x 80 cm, staro in močno, inox, podarim. Tel.: 041 494 999. Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je VILJEM KONČAN (15. 5. 1932 - 9. 4. 2020) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku, Janezu Smrekarju in Pogrebni službi Pieta za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno boš ostal v naših srcih. Počivaj v miru Vsi njegovi Smrečje, april 2020 Hascasopis 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 24 - URNA C» 01/755 14 37 DOSEGLJIVOST 041 637 617 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... NUDIMO VAM TUDI ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA KAMNO SEŠTVO D O L N I Č A R -♦- OKENSKE POLICE * STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI * BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.0.0., Sinja Gorica 34, Vrhnika, tel.: 040 223105 444 e-maii: marko.doinicar@siol.net ♦ ♦ ♦ Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si fl» POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si 031 774 939 051 371 177 041 930 936 --M - POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠČU VRHNIKA Hascasopis ZAHVALA V 95. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot FRANCI TOMC (10. 12. 1925 - 12. 3. 2020) z Dobrove Ob slovesu od našega dragega atija, moža, očeta in dedka se zahvaljujemo vsem za izrečene ali zapisane besede sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in darove za maše in cerkev. Posebej se zahvaljujemo za vso skrb in podporo osebni zdravnici dr. Zvezdani Jablanov, sestri Mileni in patronažni sestri Bernardi v času njegove bolezni. Zahvala tudi Pogrebni službi Lavanda, pevcem, zastavonoši g. Slavku in domačemu župniku g. Janezu Kvaterniku za opravljen obred, ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno bo ostal v naših srcih. Žalujoči: žena Minka, sin Janez z Marino, hčerka Irena z Iztokom, vnukinje Anita, Špela in Urška z Gašperjem Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje zapolnjevalo tvoje je življenje. Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zaprl trudne si oči. V naša srca si se zapisal, čas ne bo te izbrisal. Z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Tja, kjer ni trpljenja in solza, je 14. 3. 2020 odšel naš dragi IVAN KAVČNIK (1935-2020) Iskreno smo hvaležni vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje in tople besede sočutja ter podpore, za darove za svete maše, cvetje in sveče. Posebno zahvalo dolgujemo gospe doktorici Evi Cedilnik Gorup za skrbno zdravljenje v času njegove bolezni, pa tudi za vse obiske Urgentne in Patronažne službe Zdravstvenega doma Vrhnika. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu Jožefu Pojetu za vse obiske in opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi Pogrebni službi PIETA za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči: vsi njegovi najdražji Lukovica, marec 2020 ZAHVALA V 93. letu nas je zapustil FRANCE JERALA z Dobrove (17. 2. 1928 - 21. 3. 2020) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje in da so se kljub trenutnim omejitvam poslovili od njega v vežici, molili zanj, darovali za cerkev na Dobrovi. Hvala Domu upokojencev Vrhnika in negovalkam za vso pomoč in nego, vsem, ki ste ga obiskovali. Hvaležni smo duhovniku g. Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred. Hvala gasilcem z Dobrove za lep govor in Pogrebni službi Lavanda. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi, april 2020 Najlepši spomenik, ki ga človek lahko dobi, stoji v srcih soljudi. ZAHVALA ALOJZIJ MAROLT, Ogrincev ata iz Sela (1940-2020) Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darove za maše in vsem, ki ste bili z v teh težkih trenutkih nami v mislih in molitvi. Hvala tudi gospodu župniku Bogdanu Oražmu in Pogrebni službi Lavanda za opravljen pogrebni obred. Žena Urška in otroci z družinami Naša pot ne vodi po mehki travi, to je gorska steza z neštetimi skalami, vendar pa vodi navzgor, naprej proti soncu... ZAHVALA ANDREJ SMRTNIK (1949-2020) Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, hvala dobrim sosedom, ki so ga sprejemali takšnega invalida in mi pomagali v nešteto težkih trenutkih njegove bolezni. Hvala družini Vrhovec, gospodu Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Lavanda in pevcem, posebna hvala LD Horjul za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Antonija Podolnica, 2020 Ni lepšega raja, kot je podoba domačega kraja, užij lepoto, ozri se okrog, to podaril nam je sam Bog. (Iz njegove pesmi Najlepši vrh -Črni Vrh MILAN KOŠIR, po domače Birtov Milan (17. 9. 1935 - 15. 3. 2020) Hvala vsem, ki ste nas v teh težkih časih spremljali z mislimi in se tako poslovili od našega ata, še posebno pa hvala g. župniku Bogdanu in Pogrebni službi Lavanda. Čutimo, da nas spremljaš, čeprav si odšel v objem Božje ljubezni. Žena Tilka, sinova Leon in Marko ter hčere Beti, Valči in Maruša z družinami Polhov Gradec, april 2020 Srce je omagalo, dih je zastal, a na njega spomin bo večno ostal. ZAHVALA JOŽEF DEBEVEC (30. 3. 1937 - 26. 3. 2020) Hvala, ker si nam omogočil toliko lepega. Pogrešali te bomo. Žalujoči: vsi njegovi N ascûsopis RAZVEDRILO 24. april 2020 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Nagradna križanka S U D O K U ZELO MAJHEN PATOGEN, KI PRIHAJA IZ MESTA VVUHAN IN POVZROČA BOLEZEN COVID-19 GLAVNO MESTO ETIOPIJE NELA ERŽIŠNIK SPREDNJI DROG PRI KMEČKEM VOZU SUGESTIJA, POBUDA POMOČ: ASTA CIMENT MANASLU POEN BARVA ČLOVEŠKE KOŽE JAVEN POZIV, KUC PRIMOŽ EKART ZEMLJIN RAVNIK ŽARENJE VRHOVNI POGLAVAR KATOLIŠKE CERKVE 10 TEKSTILNI IZDELEK NAS PESNIK IN ZDRAVNIK (ALOJZ) ZIDAK RAFKO IRGOUČ STRIPOVSKI JUNAK FORD PISATELJ ZOLA 6. NAJVIŠJA GORA V SLOVENIJI h64SM) VILI RESNIK ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA ČUT V USTIH SUNKOVIT GLAS V JOKU 11 ZADOLŽITEV, OPRAVEK DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN SPAČENA PRIKAZEN RAČUNALO NA KROGLICE SAM ELLIOTT AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA WILLIAMS POKRAJINA V PANONSKI NIŽINI MED SRB. IN HRV. TROS GOJMIR LEŠNJAK IVO BOSCAROL SEME V KLASU SESTAVA, SESTOJ 15 ZADNJI DEL VRATU ŠTIRJE TEDNI PRED BOŽIČEM AVTOR: MATJAŽ HLADNIK MAČEK DOKAZ NEVPLE-TENOSTI V ZLOČIN JED, KI SE NAMAŽE NA KRUH ZAVAROVALNI ZASTOPNIK PODOBE V SPANJU AVSTRIJ. MESTO, GRADEC 12 ZNAMENITOST V PULI SPLOŠNO PLAČILNO SREDSTVO VESOLJSKI IZSTRELEK OSMA NAJVIŠJA GORA NA SVETU (8163 M) SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC ŠERBED-ŽIJA 13 VILICE ZA RIBOLOV NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOŽ) MODEL ITALIJAN. OBALNO MESTO V LIGURIJI VZKLIK PRI BIKOBORBI UNDSEY VONN OZNAČBA DOLOČENE MERE NA POSODI CHRISTINA AGUILERA TOČKA FRED HOYLE AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) Has asopis MANJŠA BANJA SREDSTVO ZA ZAŠČITO PRED MOLJI PLETENA PRIPRAVA ZA IZTEPANJE PREPROG STROKOVNJAK ZA ARHITEKTURO 14 Končna rešitev: 1 2 3 4 5 6 7 1 2 8 9 10 4 11 1 2 3 4 5 6 7 1 12 13 14 4 15 6 Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 3 « i 1 J + t t 1 i 3 3 e i B «I 3 S D j T a t 1 f j 1 Î 1 i t i i t « 1 n ? a J * i fl 1 « a i J ? 3 i J B 3 E t S J a t 1 i 1 J t a 1 i JUNIOR LABIRINT 5 6 4 9 S 2 4 1 2 6 5 1 8 4 4 6 9 2 1 5 2 3 8 a 9 1 3 4 6 6 3 7 5 2 2 9 6 1 1 5 Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Na Vrzdencu klekljajo drugo leto.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Alojz Jerič iz Novega mesta, Jožica Bjec iz Verda in Vanda Slana iz Žirov. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najpozneje do 15. maja na elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si ali na Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. I_IV primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Župnikovo opozorilo Župnik in mežnar stojita ob vaški cesti in zabijata v tla tablo z napisom: »Konec je blizu! Obrnite se, dokler še ni prepozno!« Mimo pridrvi avto, voznik skozi okno zavpije: »Pustita ljudi pri miru, vidva, verska fanatika!« Čez nekaj trenutkov se zasliši cviljenje zavor in nato glasen pljusk. Mežnar se obrne k župniku: »Ali misliš, da ne bi bilo bolje, če bi preprosto napisala: 'Most je podrt'?« Žvižganje Starejši možak pride k zdravniku in se pritožuje: "Doktor, pri vsakem seksanju slišim v ušesih glasno žvižganje!" " Ja, pri vaših letih pa res ne morete več pričakovati aplavza ..." Ženino darilo Ivan ni bil prav pameten in njegovi prijatelji so se pogosto norčevali iz njega. Nekoč je prišel urejen kot že dolgo ne. Povsem nova obleka, kravata, čudovita srajca. " Pišuka, Ivan, kako pa si se danes ure- dil," so se čudili sodelavci. " Ženino darilo." " Ali je bilo presenečenje?" " Pa še kakšno. Včeraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že čakala na postelji." Gumbi Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: »Ta računalnik ima pa veliko gumbov.« »Da, spoštovana gospa, z zadrgami bi bil videti precej neumno.« Želja "O, mlada gospodična. Vedno, kadar vas vidim, kako se smejite, vas želim povabiti k sebi." " Ste samski?" " Ne, zobozdravnik sem." Lažni kuža »S kom pa se je tvoja žena včeraj tako kregala? Bila je tako glasna, da smo jo slišali vsi sosedje.« »Ah, to. Pes je ni hotel ubogati.« »Uboga žival! Slišali smo, kako mu je zagrozila, da mu bo vzela ključ od hišnih vrat!« Sanje Zakaj da blondinka sladkor pod svojo blazino? Zato, da sladko sanja. Draženje Starejša sestra se važi: »Bila sem v lepotnem salonu!« Mlajši brat jo zbode: »Ali nisi prišla na vrsto?« Barometer »Očka, barometer je zelo padel ...« »Za koliko pa?« »Za dva metra in zdaj je razbit.« Naščasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milčinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 Haščasopis OGLAS 24. april 2020» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r6oj a Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil CITROEN SELISKARŠ IOC ZAPOLJE I 2a, LOGATEC www.avtohisa-seliskar. si * Z VAMI ZE 25 LET * ZAUPANJA VREDEN TRGOVEC AVFOHISA SELISKAR D.O.O., IOC ZAPOLJE I 2A, 1370, LOGATEC prodaja@avtohisa-seliskar.si 040/307-71 1 Delavnik - PRODAJA: pon - pet (8.00 - 1 8.00) sobota (8.00 - 13.00) servis@avtohisa-seliskar.si 070/720-330 Delavnik - SERVIS: pon - pet (8.00 - 1 7.00) sobota (8.00 - 12.00)