n
The largest Slovenian Daily in the United States.
Iitwed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
VOLUME XXXVTI. — LETNIK XXXVIL
Predloga za zgradnjo križark sprejeta.
LE DVANAJST SENATORJEV
JE GLASOVALO PROTI ?
PRIPRAVE ZA BODOČO VOJNO
S S4 glasovi proti 28 je obdržal senat časovno mejo v predlogi glede križark. — Poskusno glasovanje je pomen jato zavrnitev Coolidgeve zahteve. Hess, Moses, Hale in drugi člani stare garde so dezertirali.
WASHINGTON, D. C., 5. feb. — S 54 glasovi proti 28, skoro dvema proti enemu, je senat zavrnil priporočilo predsednika Coolidge-a, da se izloči časovno mejo iz predloge glede križark. Odredba je bila sprejeta danes, kot prvotno uvedena ter določa zgrajenje petnajstih križark v dobi treh 1« t in konstrukcija naj bi se pričela takoj, kakorhi-tro bi bile aproprijacije uveljavljene.
Za predlogo je bilo oddanih 68, proti pa f 2 glasov.
! a akcija je končala ves dan debat. Akcija ni direktno zavrnenje predsednikove prošnje, a njen učinek je isti. Dejanski je bilo to poskusno glasovanje in predmet je bil amendment demokrata Har-risona iz iMississippija, da naj se da predsedniku Iri leta časa, da prične z grajenjem. On naj bi bil « vtoriziran, da prične s konstrukcijo križark in ene nosilke zračnih ladij pred prvim januarjem leta
? 932.
Ko se je to izjalovilo, je ponudil Harrison drugi amendment, ki naj bi bil udejstvil šestmesečno za-
-v- liiSI
UM0CRW090 « UWMWOOS, K. »,
Sovjt't-ski oficir u<"*i prebivalce ru ske vasi, kako si je treba natakniti maske v slučaju pliiuske jra napada.
LINDBERGH V HONDURAS
Napravil je kratek polet iz Belize. — Po kratkem počitku b o nadaljeval svojo pot v Managua, Nicaragua.
INFLUENCA SE STRAHOVITO
ŠIRI FO VSEJ EVROPI
Slučaji v Angliji se bližajo višini epidemije iz leta 1918. — Francoski voditelji so žrtve. — Maršal Petain je bolan in predsednik Doumergue je in-disponiran.
DIKTATURA DE RIVERE
JE V VELIKI NEVARNOSTI
Monarhija in diktatorstvo sta na tehnici v splošnem nemiru. — Dvomi se o cenzuriranih poročilih o položaju v deželi. — Kralju se maje prestol.
Oboroženi« vstaja čelu za<lnji torek, j«
WASHINGTON, D. C, 5. feb. — Diktatorstvo
. v	_	-	generala Primo de Rivere, španskega Mussolinija,
vlečenje Grajenje prve križarke naj bi se pričelo! je v veliki nevarnosti in ob istem Času se tudi sum-z nov im letom, mesto s 30. junijem. i udi ta pred-, jjivo maje prestol najbolj priljubljenega španskega log je bil zavrnjen.	kralja, Alfonsa XIII.
Glasovalna listina je kazala, kako izginja vpliv kakega predsednika, ko se bliža konec njegovega termina. H	I ' p JI
Celo Hess, zadnji med senatorji, ki je opustil svojo vero, da se bo Coohdge zopet potezal za mesto, je glasoval proti amendmentu Harrisona, kot so storili tudi drugi republikanski prvaki, kot Hale. Moses, Edge, Reed iz Pennsylvanije in pol ducata drugih.
Demokratje pa so v splošnem glasovali za ohra-njenje časovne meje.
PRIZNAL, DA JE UMORIL DEKLICO
Potem, ko so ga iskali pet let, se je Harvey L. Selhaver javil ter priznal, da je umoril deklico v New Jersey leta 1924.
NKATTLrK. War,h., fVbr. _ Harvey L<h« fpelhaver. star šest in tmleset let. je včeraj priznal. <la je umoril >vojo ljubico v Xew Jersey, dne 1-!. avgpjsta 1
NHhaver se je uda I }>oticiji [»ožim v." era j zvrn-r. ter rekel, da je ubil šestinajst let staro Saro Kli-asabeto Johiteoc, lieerko nekega far merja v/. Aqueduct. v bližini Kkn^stona, X -f.. potem ko sta oba sklenila samomorilni dogovor. Danes |»a je pripovedoval naslednjo povest:
— liojen .sem bil v Morali. Minn, lota	in ime moje rua-tere se
glasi Mim. A. Meyer iz Spencer, Ja. Adoptiran sem bil iz neke >n-rotišnice v katero sem prišel, ko sera bil star pet let.
V spomladi 1924 -sem potoval skozi Princeton. X. J. ter se mc--znamil z neko deklico iu dečkom, sta mi rekla, da potrebuje njih oče farmarskega pomočnika. Šel
st*iii na delo za t<*ga moža, in potem. ko s«*m bil en mesec pri njem. : me je deklica ustavila na stopni-j call ter me vprašala :B j - Harvey, ali me ljubiš.'
—	Povedal sem ji. da jo imam rad i i i imela sva več tajnih st^ian-
I kov. To je ši«» tako naprej nekaj j . asu ,u lickr^a dat- sem jo iiašel j«»kajoi"o l»*r jm; nI hotelu <> l«ro-voriti. ko sem vprašal za vzrok. Kone." no pa ji- rekla:
—	llarvev. le en izhod je za naju iz t.-_ra. da >e namreč usmrtiva.
Rekel sem ji : — Daj mi časa. ila razmišljam o tem.
Dogovorila sva se. da bova o J. sla 5. avfnista v Xew York, kjer bova kupila "jrun". s katerim ho-•eva izvršiti tlejahje.
Nato pa jo pripovedoval nadalje v podrobnem, kako je izvršil dejanje, da pa ni imel ]>oguana lvi;riiiti orožje proti samemu sebi.
Včeraj je dobil detektivski na-črlnik iz Middlesex okraja naslednjo brzojavko:
—	Mi držimo, proti vašemu potrjen ju. Ilarvev Lee Selha verja radi umora Sare Elizabete Johnson, v Princeton. X. J. Ta človek je prišel semkaj ter se izročil.
L. J. Forbes,
načelnik policije.
Soglasno z uet-ektivi iz Xew Jersey* je delal Selhaver kot delavec na farmi starišev deklice, ko sta nekega dn<i oba izginila ter
ki se je ]>ri-bila popolnoma zatrta, kot je objavil diktator. Poročila, ki prihajajo preko meje, pa kažejo, da zadrege še davno niso končane.
Diktator je nasilno zatrl upor ter skuša obranii'i m r > }>omočjo par polkov. Mogoče >•• mu bo to posrečilo ali ne. a v splošnem prevlatl'ije na španskem prepri-čanje. »!a bo moral pr«-je ali j>o-zneje oditi. < »n bo ali padel ali pa :ra bodo pognali ]»!• >'•.
te se bo za vršila eksplozija, bo > popularnost kralja rešila nje-irovo krono, a to je seveda <>dvižno od te^a. kako daleč se bo dal kralj vplivati od diktatorja.
Kralj je priljubljen mej vsemi sloji pr^bival-sj va. ]x».t'hii!i radi svoj«? demokrijtj««iii»sti. Lju lje priznavajo, da ni vee tako priljubljen kot pa je bil.
POMOŽNI ŠERIF TAJI VSAKO KRIVDO
Pc možni šerif Rice je dal vedno isti odgovor na vsa vprašanja glede smr-t i svojega prijatelja Jacksona, ki je bil baje umorjen.
Marty izvoljen v
poslansko zbornico.
PA lil Z. Francija. 4. februarja. Komunist. Andre Alary, ki se nahaja v jetnišnici radi upora, je bil včeraj izvoljen v poslansko zbornico. Poslanec Cachin je izjavi! da bo zahteval, naj <ra vlada takoj izpusti iz jetnišniee.
Za premeščenje kitajskega glavnega mesta.
ŠAMrllAJ. Kitajska. 4. feb. — Poročila, da namerava kitajska vlada premestili glavno mesto :z Xankinjra v Sanjrhaj. so bila oja-čena danes, ko se je izvedelo, da se vlada pogaja crlede nakupa nekega finega inozemskega hotela tukaj. Izjavilo se je. da se bo u-porabilo hotel kot vladni glavni stan.
so mesee pozneje našli truplo deklice. nedaleč od farme.
Selhaverja niso nikdar več videli. Policijski načelnik je rekel, da so bili vsi napori zaman.
WILLI M A XTU\ Com n.. 5. feb. ^edaj. liiee. — je rekel okrajni detektiv Hie key. — ^ katerim revolverjem is! ,- ustrelili dacksona !
Trenor Rice. konštabler tega mesteca 12.000 prebivalcev, je ža-lostno ju izmu'eno zmajal z glavo .-
—	Jaz sem štel j a je a \ inkubatorju. — je rekel.
—	Ali <ra ustrelili iz obedne sobe ali /. vrta? — je nadaljeval Hiekev. nemoteno.
—	Jaz sem obračal jajca. — je ponavljal Rice. Vztrajno se Je dr-žal svoje izpovedi, da je obračal jajca v kokošjem inkubatorju rn to je bil še vedno alibi in obramba Riee-a.
X j ego v brat. Frederick S. Rice, ki je včeraj prišel semkaj, je rekel. da ne veruje cela družina, da bi mogel Trenor ubiti Jaekjsona, ki je bil v«*tvdar njegov prijatelj.
Ko je bil Rice danes predstavljen sodišču, je imel prednost- najboljših kriminalnih odvetnikov tega dela Conneeticuta. da nastopijo zanj kot zagovorniki.
NEW ORLEAXS. La., 5. febr. Sporočilo na tukajšnjo Tropical Radio je izjavilo, da je dospel polkovnik Charles Lindbergh v Tela. Honduras, malo pred deseto uro da<ne*> zjutraj.
BELIZE, angleški Honduras, .">. februarja. — Polkovnik Charles Lindbergh je odletel zgodaj danes zjutraj v Tela. Honduras in Managuo, Xicaragvo. na drugi dan tridnevnega zračnega i>oštne-ga potovanja v Cristobal, Panama.
Prvi dan ;ra je spravil semkaj iz Miami, Pla. s kratkim odmorom v Ha vami.
Letalec*se je nameraval ustaviti le za par minu! v Tela, predno bi nadaljeval svoje potovanje v -Managvo, glavno mesto naroda, ki je bil do pred kratkim pod o-blastjo mornariških vojakov Zdr. držav, ki so bili baje poslani tjakaj. da zavarujejo ameriške državljane.
Polet se je pričnl včeraj oh še-"v ili zjutraj iz Miami, ki je s parni kom štiri daii vožnje iz Belize. Po eni uri prekinjenja v Havani se je prijel polet ipreko Karibej-ske«r;i morja in ob iztočni obali južne Mehike.
Aeroplan je ostal neopazen na točkah, preko katerih je moral leteti tt*r je prišel v llelize hitreje kot se je pričakovalo.
Le par sto žen-k in otrok je bilo na majhnem letalnem polju, j
ko so zagledali poštni aeroplan.'
i- - i - i .	i	i I monie
Krožil je nad mestom malo [»red1
<-etrto uro i]x>poldne. Drugi državljani. privabijem o<l ro]>otanja motorjev, so takoj pohiteli v zaliv.
Amfibijski aeroplan Sikorskvja je-bi! spravljen na vodo ter je za-vozil k izkreevalLšču. Tam so ga potegnili na kopno.
LONDON, Anglija, 5 feb. — Epidemija influence v Londonu tekom preteklih par dne je pretila postati slična oni iz leta 1918 glede števila slučajev, s katerimi so imeli opravka zdravniki, čeprav niso smrtni slučaji tako pogosti, da bi povzročali resno vznemirjenje. Število žrtev pa narašča. Čeprav je bolezen manjšega tipa, se izpreminja kaj rada v pljučnico.
Dva ubita in dvanajst ranjenih pri
koiiziji vlakov.
HUENEFELD PODLEGEL OPERACIJI
Baron, ki je v družbi stotnika Koehla in Fitz-maurice-a preletel Atlantik, je podlegel operaciji.
BERLIN. Nemčija, 5. febr. — Tukaj je umrl baron Guenthcr | von IIuenefeLd. ki je v družbi ; nemškega stotnika Koehla in Irea Fitzniaiirice-a preletel Atlamtik.
To je bil prvi polet preko Atlantika od iztoene v zapadno smer. Polet se ni popolnoma posrečil, ker so morali pristati na malem otoeku ob kanadski obali.
Huenefeld je že dalj časa bolehal.
Bil je dvakrat operiran. Dru-i gi operaciji je podlegel.
VARŠAVA, Poljska. 5. feb. — Dve osebi sta. bili ubiti in dvanajst drugih je bilo ranjenih, ko sta vsled napačnega signala trčila skupaj dva. vlaka pri Kaleti,
Požar velike tvornice.
VARŠAVA. Poljska. 5. feb. — Največja poljska lesna tvornica v bližini Lvova je bila uničena včeraj od požara. Povzročena »kodo se eani na več sto tisoč dolarjev.
■ \ ~ * ~Sti----
Bolniških strežnic manjka in zdravniki >o bili preobloženi z delo m. London je bil prizadet od bolezni poaneje kot druga ameriška in kontinentalna mesta, vendar pa je šele v zadnjih par dnevih dosegla bolezen obseg epidemije.
Posebne lastnosti t<* epidemije ■so. da so v večji meri prizadeti delavci na odprtem zraku kot pa elerki in uradniki. Transportacij-ske možnosti *o zelo trpele radi nezadostne pomoči.
Gledališki okraj je bil močno •prizadet. J Malone, neki gledališki proizvajalec, je umrl pri -košnji za prodbono ipro. v kateri j<-polovica igralcev bolna.
PARIZ, Francija. 5. februarja, lufluenca je še nadalje najwlnila bolniške prostore ter poslala danes na stotine Parižanov v posteljo. Kna najnovejših žrtev je bil iSir William Tyrrell, angleški ]>o-slanik in dnijra je bil maršal Henri Petain. vrhovna j>oveljnik francoske armade v svetovni vojni. Preje ]>reko dneva ;e moral predsednik Doumergue kancelirati številne konference, radi lahkega napada bolezni.
Zelo mila oblika influence je prevladovala v Parizu. Zdravniki so smatrali za zelo upapolno zna-(n ad a 1 je van j e s e d an j ega nirziejra. a suhega in Kolnčne*ra vremena. To stanje prevladuje v severni in iztočni Franciji ter se domneva, da bo to končalo in-fluanco.
NEMČIJA NEMARA TROCKEGA
Nemški kabinet je zavrnil prošnjo, da mu izstavi vizej.—O bivšem vrhovnem poveljniku ruske armade še vedno ni nobenega sledu.
BERI d N, Nemčija, 5. febr. — Danes m- je vršila posebna kabinetna seja, ma kateri j.* bil«, sklenjeno. da "-e zavrne prošnjo ruskega poslanika, da .-e dovoli Trockemu bivanje v NVm<-iji.
Kot razlog so ministri navedli dejstvo, da bi dalo Trockijevo bivanje v Nemčiji povod raznim mednarodnim zapletljajem. \ada Ije je v Nemčiji dosti pristašev bivšega carja, ki bi se skušali na ta ali oni način maščevati nad bivšim sovjetskim vojnim ministrom.
Kje -se pravzaprav nahaja Troc-ki. ni znano.
Ve-,t. da je potoval z nekim par-nikom v Carigrad, je bila zanikan?!.
Židovska brzojavna agentura je dobila po roe il o. da je dospel dne januarja v Carigrad.
I a Ri^re | poročajo, da je v Moskvi. močno zastražen.
LONDON, Anglija. .">. febr. — | Izvedelo se je včeraj, da je trpela Mrs. Nelie Melba*, si a v ji a pevka, na močnem napadu influence, da pa se ji je zdravje že precej obrnilo na boljše.
Največja preproga sveta.
LONDON. Anglija, 5. febr. — Največja preproga tsveta je bila položena včeraj v čajni sobi tukajšnjega New Empire gledišča.
DENARNA NAKAZILA
m—■^—mm——»
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku;
▼ Jugoslavijo
Din. 500	................$ 9.30
1,000	................$ 18.40
2,500	................$ 45.75
* 5,000	................$ 90.50
" 10,000	................$180.00
t Italijo
Lir
100 200 300 500 1000
$ 0.75 $11.30 $16.80 $27.40 $54.25
Stranke, ki nam naročajo izplečila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; ka $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodiai ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljie pogoje. Pri velikih čaka. *ilih priporočamo, da se poprej z nam aporaramete glede načina
Tmnkagila.
»ZPl-AČILA PO POiTI so REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
B2 COBTLANDT STBEET,	NEW ?OB&, N. L
Telephone: Barclay 0380
^r™1"..........1.............................»m	f« 4 /^i m ^ i	^ yv A
Največji slovenski dnevnik |	M \ ■ A l 1 M | A	JL
v Združenih državah J	I ^ H /1 W /1 L/ I B B H /1
leto : P-	VXJlJxjLlBi AIVU i//A
Za NU York celo leto - $7.00 |	^^ A. ^ .A M m W	m ^	A,
® Za inozemstvo celo leto $7.00 i	__
la„iM............................f	list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: BAHCLAY 6189___Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879
NO. 31. — STEV. 31.___NEW YORK, WEDNESDAY, FE BRUARY 67l929. — SREDA, 6. FEBRUARJA 1929^
j:
GLAS NAROClA, CL FEB. 1929
OBEOŽEVANJE NA MORJU
Pred par dnevi je govoril v londonskem Constitutional klubu prvi lord angleške admiralitete, W. C. Bridge man.
Na take govore se gospodje običajno prav dobro pripravijo t<T vnaprej pretehtajo vsako besedo, ki jo bodo i/rekli.
Bridgeman je govoril o svoji stroki. Njegova stroka je pa mornarica.	s
Njegov govor je vsledtega velike važnosti, ker je v ameriškem kongresu na vrsti mornariški program.
Bridgeman se ob ameriški mornariški program 111 iz-porltikal, kajti po njegovem mnenju ni niti naloga niti želja Anglije, <la bi kritizirala ameriški načrt.
*Na nekaj pa mora Anglija skrbno paziti, namreč, da hi mornar i ea Združenih držav ne zavzela na morju prvega mesta.
To je t »rej tista reakcija, ki jo je ameriški mornariški program izzval v angleških mornariških krogih.
Ne dokazuje ni<" ve«" in nič manj kot da ima Anglija l amen tekmovati z Združenimi državami glede Gbroževa-uja.
In ee neki ameriški državnik javno izjavi, da zamo-rejo Združene države za vsako ladjo, ki jo zgradi Anglija, zgraditi dve bojni ladji, se mora človek nehote vprašati: kaj je pravzaprav s Kelloggovim paktom, katerega so v senatu tako neznansko proslavljali ter ga označevali ko zgodovinski uspeh prve vrstef
Ameriški zagovorniki velike mornarice pravijo, da ne sme biti nobena mornarica na svetu močnejša kot je ameriška.
Isto stališče so zavzeli tudi na washiugtonski konferenci, ko je šlo za omejitev oboroževanja.
Trdijo, da so Združene države na tretjem mestu.
Prvo mesto zavzema Anglija, drugo pa Japonska.
To je mogoče res, odvisno je pa od tega, kako človek računa. Dejstvo je le, da so se Združene države držale določb washingtonskega dogovora ter potopile oziroma napravile za boj nespoosobnim gotovo število ladij. Tudi Angleži zatrjujejo, da so žrtvovali več bojnih ladij soglasno s določbami washingonske konference.
Porabljajo pa, da so bojne ladje, katere so "žrtvovali" obstajale le v načrtih in na papirju, dočim so jih Združene države v resnici žrtvovale.
Govor lorda angleške admiralitete je nadaljni dokaz, da se Anglija noče odreči svoji nadvladi na morju, kar je l udi dokazala na ženevski konferenci, ko je prišlo na vrsto vprašanje glede razoroženja.
Tista konferenca se je zato izjalovila, ker je Anglija t. dno vztrajala na svojem stališču kot vladarica morja.
Vse to dokazuje, da je zavladala med Anglijo in Združenimi državami precejšnja napetost.
L-epe fraze, ki jih govore diplomati na tej in na oni htrani Atlantika, ne bodo dosti zalegle.
Proces prot suhaikmu agentu.
vozil nekako dvajset milj južno i od canadske meje. SobLoskv se bo { izgovarjal, da je izvrševal uradno ! dolžnost.
Armadnega letalca pogrešajo.
NEWARK, X. J., 5. feb>. — 1'radniki Philipps polja v Aberdeen Md. so danes naprosili za informacije glede majorja Cole-mp»a, <V katerem se>ni čulo že ničesar, otdLkar je ocHetel včeraj po-kine s Hadley FieMa, v De Ha-vilaod *bjp]ami,

Dopisi.
Gowanda, N. Y.
Cenjeni urednik Glas Xaroda! Prosil bi va-s za malo prostora v listu, ker hočem 0]»isati nakratko življenje tukajšnjih Slovencev.
Kar se tiče dela, so vsi tukajšnji rojaki zaposleni, nekateri v usujami, drugi pa v tovarni za izdelovanje lepa. Plače so pa od 36c do 50c na uro.
Imamo tri podporna društva. Društvo .Sv. Jožefa, št. 89 pripada k J. K. Jed not i, dr. Zarja Svobode, št. 325 k S. X. P. Jednoti in Združeni Slovenci, št. 211 k S. S. P. Zvezi.
Dn-e 26. januarja je društvo Sv. Jožefa proslavilo dvajsetletnico svojega obstanka. Program je bil izvrsten hi tudi izvrstno izpeljan. Dnu št v u Sv. Jožefa čestitam ob njegovi 20-fetnici in želim, da bi proslavilo petindvajsetietmico še lepše.
Dne 2G. januarja je bil program dedeči: 1. točka je bila dobra in okusna, večerja. Po večerji je Mr. Karl Stornisha. kot ustanovitelj 'n prvi predsednik društva, nagovoril vse Havzoče z lepim govorom, kateri je marsikateremu šel
10	sne a. 'Xato mu je sedanji predsednik podaril £25.00 v zlatem denarju, katerega mu je podarilo "•1 a ust v o društva. Xato s>e je Air. Sternisha lepo zahvalil. Ginjen od veselja, nad delom, katerega je m začel in katero je rodilo tako dober sad, je r. st-emisha *o!z-lih oči zaključil svoj govor.
Sledila je kratka ali lepa igra •4Xe klici vraga", katere? so igral-
zelo dobro predstavljali.
Po igrr ples in domača zabava.
Udeležba je bila tako velika, da
11	bilo toliko ljudi odkar je bila itvoritev 8. X. Doma dne 1. januarja 1927. Tako mislim, da bo 26. januar ostal marsikateremu v dolgem spominu.
Dne f). februarja se vrši maška-•adna veselica v kori.>t Slovenskega doma, zakar bi želel, da se iopet v.si tisti zberejo, ki so bili v dvorani dne 26. januarja, ker zabave bo 'zopet veliko. Maskam se bo dala nagrada in sicer: najlepši, najpomembnejši in najgrši. 1'pani. da bo zopet smeha za po-3 it.
Posebno apeliram na delničarje, da se udeležijo te zabave in s tem .pripomorejo, da se znebimo težkega bremena, s katerim smo prišli že tako blizu, da ga kmalu lahko odložimo. Potem bomo lahko rekli, da je Slovenski X. Dom v resnici naš.
Torej na svidenje dne 9. februarja. Vstopnina je za maske in moške 50c. ženske brez maske 25e. Začetek ob 7. uri zvečer.
Za direktorij S. X. Doma vas vabi
J. Matkovich. predsednik.
Barberton, Ohio.
Kako naj začnem' Delo pod ničlo, zaslužek pa »še slabši. Mraz je boljši. 10 do 20. včasih tudi malo več nod ničlo. -Ti ubogi delavec, ti ubogi trpin. Vse to se pa pozabi in potrpi c>edaj v predpust-lii sezoni. Sobota ne mine brez veselice. Zadnjo smo bili na plesu društva Triglav, št. 48 S. X. P. Jednote. Ta veselica je pri nepo-voljai udeležbi gmotno povoljno izpadla. Xocoj gremo pa na zabavni vee^r s plesom, katerega priredi društvo Buckeye, št. 026 S. X. P. J. Tudi tiukaj bo usi>eha. To društvo je v zadnjem letu najbolj napredovalo. Čestitam!
V soboto dne 9. februarja priredi tukajšnje angleško poslujoče društvo Happy Go Luckv, št. 195 J. ■S. K. J. maškeradno veselico. Upamo, ker je to zadnja sobota pred postom, da nas Slovenci iz Barbertona in okolice posetite v kar največjem številu. Za vs-e udeležence bo v vseh ozirih najboljše preskrbljeno.
Neredno ali Bolestno
Uriniranje
starih
olajlano •
San tal Midy
U*p**n«-n*iko4>
ijlvo. Naprodaj v VMl lekarnah.
Vse se ve*>eli, vse napreduje, samo S. Sa-in. Dr. Domovina nekam zaostaja. To se je pokazalo s smolo, katero smo imeli na zadnji veselici. Ali bomo res zaspali? Ne, tudi mi moramo naprej! iSaj je bilo še preti nedavnim ča**om toliko navdušenja in toliko žrtvovanja. i>aj je to društvo edino v na-setbini. ki lastuje dvorano, svoj dom. (Samo malo zanimanja je Treba. >pa nam je napredek zagotovljen.
V nedeljo dne 10. februarja se vrši druga redna seja tu omenje-lega društva. Prošeni ste vsi čla-li. ki citate te vrstice, da se za yotovo udeležire. (jfospodarKki odbor ima podati svoje poročilo, seja ima pa ukrepati o bodočem poslovanju.
Toliko v prijazno obvestilo.
Pozdrav!
Joseph Iliti, ♦redsednik S. Sam. Dr. Domovina.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Umor.
V Obrežu so mlinarja -Josipa Jeremica pogrešali že od 19. decembra in so ga na-šli nedaleč od njegovega mlina na Dravi — mrtveca, ubitega. Umoril ga je njegov ipomočnik Ivan Ivolar. splošno imenovan Kolarek.
Mladi, komaj 24-letni Kolarek. je služboval zadnja leta na raznih mlinih kot mlinarski pomočnik. Povsod pa je ostal na mestu le kratek čas. Zaradi nemarnosti in nepoštenosti so ga povsod kmalu odsloviti. Koncem pretekle jetseni je ]>rlšel v službo na dravski mlin k mlinarju Jeremicu izpod Huma. Tudi tu !»e ni obnašal nič kaj vestno, vendar ga je mlinar zaradi nastopajoče zime obdržal pod streho. A ta ustrežljivost se je Jeremicu strahovito maščevala.
Okrog lf). decembra so ljudje začeli pogrešali Jeremiea. Izprva so domnevali, da se je odpravil kani ko opravkih. Ko pa mlinarja le ni bilo od nikoder, s>o začeli vpraševati o njem Kolareka, ki je mirno gospodari! dalje na mlinu.
—	Kaj me briga mlinar! — je osorno odgovarjal na vsa vprašanja Kolarek.— Glavno je, da jaz dalje vodim mlin!
Gospodaril pa je Kolarek po svoje tako. da je sproti prodajal vse zasluženo zrnje, .zastavil nekje v Petejaneu gospodarjevo kolo in se pridno gostil s kokošmi, ki jih je Jeremic redil pii mlinu. Drz-notst njegova je bila tolika, da se je končno začel pojavljati že v obleki, ki so jo vsi sosedje sj>o-znali za gospodarjevo.
Med ljudstvom so seveda kmalu začele krožiti raiznc govorice. Sum ise je začel zgoščevati. O rožniki so neumorno »poizvedovali za izginulim Jeremicem. obenem pa vestno opazovali sumljivo obna-šane Kolareka. Končno so ugotovili toliko obtežilnih okolnosti, da je bil dvom o izvršenem zločinu izključen. 16. januarja so aretirali mlinarskega |>omočnika Ko-lara. ga odgnali rna orožniško postajo in ga začeli strogo zasliševati. liezultat je bil frapanten — Kolarek je kmalu vse priznal.
Cinično je razložil svoje gnusno dejanje.
—	Tako je bilo : V noči od 19. na 20. decembra s-eni umoril gospodarja. ko je bpal v koči pri mlinu. Udaril sem ga s sekiro |>o glavi, nakar sem mu še z ostrino sekire prereza 1 vrat in ga še zabodel z nožem v prsi.
—	Kam si nato spravil mrliča?
—	Za noge sem odvlekel mrtvega Jeremiea v grmovje in ga pokril z vejevjem . . . Kmalu nato je zapadel visok sneg, ki je pokril truplo. Mislil sera. da bo tako zabrisana vsaka sled . . .
Visoki sneg je res začasno zakrit grozni zločin in truplo bi o-staio najbrž neopaženo pod snegom do pomladi, ako ga ne bi morilec prej «se kara pospravil. Bržčas je 'imel namen, da umorjenea spravi v vodo. čim bo Drava prvič narasla.
Orožif&i sk> našli okravljeno se Mro iti	stvari v ml mu.
T! dve na^cJbi eta 'prav ia prav
prisilili Kolareka k takojšnjemu in popolnemu priznanju. Po zaslišanju je Kolarek sam pokazal mesto. kamor je zavlekel truplo u-morjenega gospodarja.
Sodna komisija je dala truplo prenesti v središko mrtvašnico, kjer .se je tudi izvršila obdukcija, ki je mogla is svojimi ugotovitvami le potrditi cinično izpoved morilca.
Smrtna nesreča na Količevem.
16. januarja je vznemirila Domžale smrtna nesreča, ki se je po u-sodnem naključju (primerila v tovarni lakov L. Marxa na Količevem. Tovarniški strojnik Fran Aleš je jHiipoldiie odšel v avtoga-ražo. da očisti in popravi avto tipa Renault. Zaradi mraza je postavil v garažo malo pečico s koksom. Zaprl je vrata ter n«to začel čistiti avtomobil.
Popolnoma zamišljen je bil strojnik Fran Aleš v r*voje delo er ni niti opazil uiti čutil, da se v garaži zgoščujejo strupeni plini, izvirajoči, iz žarečega kok--:a. Tako nekako okoli 3. poj>oldne ;>a je Aleša najbrže prevzela slabost in omotica, da se je zgrudil na tla v bližini pečice same. Skuša! se je gotovo rešiti pred Miirt-no nevarnostjo, toda v onemoglosti so mu telesne sile odpovedale. Obležal je tako, da se je z eno noro dotikai žareče pečice, ki mu je ož«rala desno nogo.
Ker so začeli strojnika kmalu poirrešati. je neki tovarniški delavec skočil v garažo ter odprl vrata. Xasproti mu je bulinil duš-1 ji v (Strupen plin. V hipu je delavec spozna! veliko-opaznost. Vi-del je na tleh ležati strojnika, popolnoma neyribnefra. Takoj ji- delavec A nesreči obvestil ostale delavce in vodstvo pi^arnr. Vsi t^o hiteli v garažo ter najprej«* odnesli strojnika na sveži zrak. Ker ni dal iiikakega znaka živelj»'nja več. so pričeli z umetnim dihanjem in obenem poslali v Domžale po zdravnike dr. Hočevarja, ki je bil kmalu na mestu in je porabil vso tsvojo zdravniško spretnost, da bi obudil Frana Aleša k življenju. Zaman. Ugotoviti je moral končno nastop smrti zaradi zastrpljenja s plinom.
Ponesrečeni strojnik Fran Aleš je stanoval v bližini vasi na Krtini št. 12 ter je bil glavar T-članske rodbine. Zapušča vdovo in <i oti-Deičev v starosti od (> .lo Iti let. Bil je v najlepši dobi. star 4?» let. ter je zares očetovsko skrbel za svojo družino.
Peter Zgaga j
EINSTEINOVA TEORIJA.
Učena storija v dveh ali treh poglavjih.
Mene ni lahko v kozji vgna-ti, toda te dni bi uie bil kmalu vgnal drairi rojak, ki me je pro-
Gfedališce-Glasba-Kino
KONCERT GOSPE PAVLE LCVŠETOVE V NEW Y0RKU.
Na bruseljski borzi
je izginil zavoj y. milijon frankov. Tatu še niso izsledili.
Avtomobi1
je padel v reko v okolic; Uhtieha 15 delavcev, ki r-o se peljali na de lo. je utonilo.
Ojača oslabele vitalne organe.
Miljononi Ijudeni je znano. k;iko čudovito zdravilu je Xuga-Totu-. ker ono jim jo ixbolj^alo zdravje mi vrnilo mue. Na primer: .Mr. Ii. itu/fnar. UiUion. Kant;.., pravi: "far tednov sem vžival Xugra-Tone. in to n.e je napravilo poi>olti<>ma drugačnega človeka."
Xugra-Tone je zato tako Čudovit, ker vsebuje sestavine ki napravijo novo moč In zdravje. On ojača živce in oslalnde or-ptne, obograti kri in odpravi vnetje ledvic in mehurja, glavobol in pline ž,!>>d-ea, pomaga prebavi ter povrne zdrav, o-krepčujoč Piianee. obenem pa tudi poveča težo slabotnim ljudem .Ako vi Trpite na kateri teli nalog, tedaj gotnvo jx>skusite Xuga-Tone. Dobi se v prodajalnah z zdravili, če ne. naj era vam naroče >-d zalaga-telja z zdravi!:.	^Adv.)
Gospa Pavla Lovšetova, naš .-»lovenski slavček. >e po trimesee-ni turneji i»o Ameriki vrača v lomovino. Nekoliko dni ]»re.l svojim odhodom priti e v Xew V >rk. kjer ni bilo mogoče prirediti koncerta ith njenem prihodu. Zal" 1h> njen nastop v XVv Vorku tudi ajeno slovo od ameriških i-<»jakov. XewvorAkim Slovencem [»;i sr mili prilika, kakršna morda ne ho »' c r doljro. da -ii.šijo prvovrstno »cvko-umetnieo. ki bi delala rast 'udi najveejim narodom. Oh enem bomo imeli priliko jiOrastiti rojakinjo. ki je pov>od po ^v- *u med drugimi Jugoslovani, nn i ('ehi in Poljaki, med .Xemci in ee lo ni'*(i iTalijaiii*— jtokazala ue-■ikončno miiobo n;i>' jiarmlne pe>. mi. in > tem delala /ai nas narod o.11 plemen it e j.šo }>roj»a<rautlo.
i'>spa Lovš«-; ova. na.: boljša slovenska «>pe:*na :u k"iiri-rtna pev-j'1 bila povabljena od elev • landskih rojakov in njen nastop v rievclan lu ostane zgodovinskega opomina. Gosjwi Lovšej<<va slovi kot najfinejša predavatejiea in olmariva naše narodne ]»csitii, ir. rojakom, kjerkoli je nastopila, je prinesla ogrevajof-i žarek \v. naših gora iti dolin. Citali smo v ča-snuisili o uspehih, ki jili ji1 do/.e-la na svoji turneji. Pa ne le naši rojaki, kar je naravno, so znal? visoko ceniti njeno kulturno misijo. tudi Amerikam-!, ki -o jo slišali, soodne?!i irh boke vf':Nt*. Pred kratkim je bila v gostih pri go-vernerju držiive Wisconsin in o-"arala v^.o družbo s svojim dovršenim petjem in z miiobo slovenskih pesmi.
Xjen koncert v Xe\v Vorku je namenjen slovenskim rojakom. Vršil se bo v nedeljo 24. februarja popoldne v dvorani International Institute na 18. cesti med 1. in 2 Avenue. Y<r-"mo Izbo meira pro irrama. ki ira svojeeasno objavimo. je posvečena slovenski narodni pesmi.
Dojakt. 7.ai>oniiiire si ta dan. da boste počastili odlieiio rojakinjo v velikem številni in privoščili izredni nno-tniški užitek. Zlasti pa dajte svojim otrokom priliko, »la slišijo najboljše, kar jim na? narod more ponuditi.
Pripravljalni odbor.
Zasuta džamija se je pokazala
ob usadu zemlje iu peska v I'zhe-kistanu: džamijo je zasulo pred 180 leti.
ADVERTISE in "Glas Naroda".
SLON SIMLA
v- " •?• ~
UNUUWIM» « UHDEMWOuO, N. V.
ki je last nekega cirkusa v Ousenburn, Anglija, rad obiskuje predmestne okraje, kjer rim prebivalci »postrežejo z različnimi sla-ačicami.
sil, naj mu Erusteinovo teorijo raztolmavim.
Kaj je Einsteinova teorija, brez dvoma veste.
Eistein je nemški profes^>r in ima svojo teorijo. Kot imaš ti na-primer svojo ženo ali oni kako drtigo zabavo., Einstein ima pa teorijo in bega ž njo ta pregrešni Svet.
Kaj je teorija, tudi veste. Če pa ne veste, je vseeno dobro. Vnaprej pa povem da teorija ni klobasa. kakor je blagovolil domnevati eden mojih prijateljev kot bo iz naslednjega razvidno.
Einstein hoče in skuša na podlagi svoje teorije dokazati, da ni med elektriko, težo. čariom. v>o-rnirjem. atomi, molekuli prostorom ter najbrž tudi tobakom in denarjem nobenega razločka.
To je precej zapletena trditev slavnega nemškega učenjaka. Toda jaz ne znam tako preprosto povedati kot zna sam Einstein.
On pravi:
—	Predstavljajte .si na površini dve bližajoči se točki P in ter drugi dve točki P1 iu Ako se obseg izmeri, je uspeh •primerjave odvisen od dimenzijskega koiitinua.
Se enostavue.fše se da t" /,aj>i-sati z matematieuo formuli*: d>2 jr<[dx2xdyml.'igg'W.
Taka je torej ta stvar. Povsem enostavna in jasna kot be!i dan.
S tem sem t ud: zadovoljivo odgovoril dotičnemu rojaku na vsiljivo vprašanje, kaj je Einsteinova teorija.
Toda. kot rečeno, si glede Einsteini ove teorije n>o niti najve«"-.-: leenjaki }>opolnoma eilini in na jasnem.
Tudi naši rojaki imajo o nji pre-■ e j nasprotujoče -i pojme, kar bo razvidno iz sledečih vrstic.
Kar takole mimogrede sem
prašal mojega prijatelja lvico. ki stavi to kolono, ka.j misli o Einsteinovi teoriji.
—	Well, — je rekel, nažgal <>ld 'iftld in segt 1 z levico v >voj > buj-•ie lase. Kadar seže moj prijatelj Cviea z levo roko v svoje bujne kodre, z lcsnico se pa previdno prepriča, če se >tol ne bo udri pod njim. je jasno, da pripravlja .stro-kovnjaški otl^ovor.
In nj'-gov odgvor se je glasil:
—	Well. Einsteinova teorija! Boga mu. koliko puta smo se ua-•smijali. ka»Ia je došal kanonik u pasu štamparmi i nama je dao slagati grčka si ova, i drugog hc-brejskog vraga. Kanonik je iiniro. kai l sam bio ja več u Americi i sam grčka slava -ret.no zaboravio. Kanonik je bil teoretički čovjek a la Einistein. i baš zato sam se Einsteina sijetio jer ste kauoni-kuša spomenuli.
—	Hm. — sem dejal. — precej dobra razlaga, za vsak slučaj *ein [>a >■' njegovega soseda Jožeta vprašal.
—	That's easy. — je odvrnil. — V Jamaici jo imamo. V dama:,-i imamo vse. Tudi žabjo volno in ptičje mleko. Sknn» ;po vseh što-reh je naprodaj. Pravijo, da je teorija importirana iz Xe.mčije, pa jaz ne verjamem. Zdi ise mi. da je ameriški produkt.
Tudi ta odgovor me ni popolnoma zadovoljil in sem šc.l eno nadstropje nižje — v banko.
X*a vprašanje . kaj je Einsteinova teorija, so precej odločno odgovorili. da jjoznajo eno samo teorijo in da ne vedo. če je baš Einsteinova. Ta teorija se pa glasi, da ne dajo denarja, če ga nisi vložil. oziroma če nimaš zadostne janiščine ali ,pa dveh mož. ki bi s svojim premoženjem jamčila zate.
Odgovor me ni samo preseneti', pač pa naravnost ;>otrl.
V veži sem srečal kočevskega Petra, edinega watchmana na for* lan d t Streetu. ki ima podnevi in ponoči budno oko.
—	Oh. Peter. — mu rečeni. — kaj mislite o Einsteinovi teoriji?
—	Pa že spet pregrešno govorite. Prejšnji teden 'je bil mLsjoiK drugi teden bo pa jie.pelnična sre, da. Spokorite se. ^pokorite, ne pa vedno misliti na ikake svinjarije. Xi nič koristno.
Tako je rekel in odšel s kan-glieo po kofe.
(Dalje prihodnjič.)
i GLAS NARODA
(8LOVBNE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Frank Sakser, President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers £2 Cortiandt 8t.t Bcrongh of Manhattan, New York City, N. Y.
" GLAS NAHODA" (Voice of the People)
_Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list ta Ameriko Za New York ta celo leto —$7.00
in Kanado _____________________$6.00 Za pol leta ..........................«..$5.50
Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ~~$7.0G
SSa četrt leta...................,....J$1.50 Za pol leta ....—-----
Subscription Yearly $6.00 '-UMift^KII^B Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvsemši nedelj tn praznikov. Dopisi bret podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj Sf blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini kov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivaliSče naznani, da hitrej«
najdemo naslovnika. MGLAS NARODA"! 82 Cortiandt Street, New York, N. T Telephone: Ba relay 6189.
■—■ mi n mu	-—1 '■ ——— -.i	— i. h^-im^mmb^m——^
t ALP^VXY. X. V.. 5februarja. Prvi morilni proces v zveznem sodišču severnega okraja v desetih letih se je pričel danes, ko je nastopil j wed *odit»cem Joseph d^o-l iosky obmejni stražnik priselje-Ijfihiškega urada Z<lruženih držav ra<ii irmora jk» drivgem redu.
l*»trelil je Kicharda Pelkev-a, ; jdomnevanega 'but lega rja iz Lake Placid v preteklem septembra.
MOMH
'mm
GLAS NARODA, 6. FEB. 1925
II. <Jh. Kaergel:
V NOČNEM VLAKU. . .
Dramatična zgodba.
Že precej, časa m> .se peljali .sku-J Debelubar je še vedno molil do-jdaj v najhujšem diru. — Le popa j in še vedno peli, predno so.zo. Pek. ki je .sed^l v desnem ko- glejte, kako .se voz že nagiba! V zapazili izrednega moža v levem kotu oddelka. Se vedno je imel
pred .s»*boj svoj časopis. A že mo začeli razgovarjati. dolgo ni več bral. Zdelo .se je, kot 44 Citate? — No, kaj pa je novega, paspod?"
"Železniške nesreče!''	jOstali trije .so široko odprli pijane
"Ilaiiahahal"	joči: "Kaj — kaj — vlak s ti-
" Zakaj se pa s me jate, gospod ?"!ra — V
"Fantje, .ste .slišali, bral j<> o j "Gospodje — vi ste žrtev aten-železniških nesrečah ! Kako je to tata. Opozarjam vas na to, da po-
da ga jezi njihova veselest. Čuden človek je bil. Ako bi ga natančneje pogledali bi skoraj mislili, da sploh ni nikak mož Skoraj bi mu lahko zapLskaii skozi suha. bleda lica. Le kadar je odprl oči. je bil drugačen. (Jore-le >o v temnem .sijaju tako. da bi •se človek ne peljal rad .sam z njim.
je .sedel v desnem Ko- glejte tu ter držal debele, bele roke na treh minutah bo skočil vlak s ti-kolenih, je pomislil: Sedaj se bo-Jra!"
"Ali ste znoreli?'* Mesar mu je to zaklical. A ni se počutil pri tern haš dobro.
povedal! Ali vidite, kako gleda. Boji .se — liahaha!"
Pel: se je Mnejal. Tudi ostali
Snhe rok", .s katerimi je držal ča- so se smejali z njim. Mlademu sop is, so bile še bolj prosojne., možu je bilo zoprno. Kaj mu mar Nekdo izmed družbe, ki je pel z ti pijani ljudje? Skril se je zo-njimi. je menil, tla j»> to brivski |wt za svoj časopis. Toda takoj pomočnik i/, llajnavske ulice. I\e-;je udaril nekdo s palico od spodaj kel, da .se je že enkrat pri njem po časopisu.
bril iu da je to silno prenapet j Tuji mož je ogorčeno rekel: človek. O.stali ga nl.>o poznali in j ".Kako si dovolite kaj takega?!" .so peli dalje. Lepejra dneva si i "Kar tako. Iločem vam preg-pač ne bo^lo pustili zagreniti. Mo-jnati strah!*' "To pride od tega. rajo ga lepo zaključiti. Skoda, če človek ves dan brije ljudi, ne da morajo sedeti sami v tem oz-, pusti, da bi kdo drugi norce bril. keni. zaprtem oddelku. Z vso svo-! Pazite — nekaj bomo doživeli, jo ve.se lost jo ><■ pat" ne morejo pe-:Ali ne slišite! Tračnice .so zrahljati molče do Liegnitza. Med se-jljane!"
boj so se že nasmejali in .sedaj bij Vsi so se -zakrohotaili. ' Ttyi, radi kaj novega. Tudi pesmic .r J bledi mož je sedel še nekaj časa bilo kmalu konec. Peli so vedno molče v svojem kotu. Oni pa .so bolj počasi.	se zabavali na njegov račun. Ka-
Te:laj so zapazili t- ga izrednega j dili so dalje. On moža. Za njihove pesmi se zmenil. Pai
, ......- ----je za kaši j al.
ni J Vzeli so mu časopis iz rok". Bili si je enkrat oirledal ko gospodje. On pa je bil le briv-zza ča>opLsa te štiri može. A vi-,.ski pomočnik. In zasmehovali .:o del je vedno Isto. Bili so si vsi ga.
.pm je napra-
Ne bodo se
še kauili. Tega i>a on ni prenesel. Njegovim plučam Škodoval din?. Srce mu je začelo močneje biti. Razburil se je in tega ne bi smel. Končno mu je puhnil nekdo oblak dim baš v obraz. Tedaj je odložil časopis in r^kel: "Ali ne bi mogli gospodje kajenje — —
"Seveda, seveda, gospod, prosim izvolite cigareto! ' je rekel debeli človek in mu pomolil cigaretno dozo. "Tu — prosim vzemite, 1a vas ne* bo vrgla!'*
Tuji mož s<i je nasmehnil: "Ne
—hotel sem le prositi--"
"Ni treba prav nič prositi. Mi že lahko kadimo. Male deklice seveda ne smejo."
To ga je grizlo.
podobni. Imeli .so razgrete, pija-jveč smejali. Hotel j ne obraze in so se glasno .smejali, j "iti nekaj, da bi vse potlačil. Vse! Najbrž«> so bili to peki, mesarji j Ga bodo že spoznali, iu mešetarji. Smejali so se glasno j Tedaj so se pomaknili bližje, in se tolkli po kolenih.	j Saj so imeli prostor. Toda poti-
li njimi torej ni bilo mogoče za-t.snili so <ra v kot. Ničesar ni re-eeti razgovora, in v obutega >o kel. Zrl je predse in premišljeval. Nekdo je vzel iz žepa steklenico žganja in jo ponudil tovarišem. Tedaj so začele njegove oči žareti. Napravil bo dovtip! Le nek dovtip!
Ne bodo se igrali le oni z njim! Baš, ko so peli: "Le pijmo ga. le pijmo ga!" — tedaj je skočil na klop ter potegnil uro iz žepa. "Gospodje!"
Hipoma so prenehali s petjem in ]>ogledali suhega, bledega brivca. Njegov gla.s je donel. I\strašili so se. Cemu je stopil na klop? Spa-čij je svoj obraz. Oči so mu žarele. Držal je uro pred seboj.
"Gospodje — čez tri minute bo skočil naš vlak s tira. Vlak je se-
tuje z našim vlakom minister. Točno ob 12.47 bo vlak na mestu, kjer je tračnica pretrgana. Pa jaz sem član internacionalne obrane. Ako vam je življenje drago — noge kvišku!"
Zakričal je. Pri tem je smrtno prebledel. Mehanično .so dvignili štirje možje noge kvišku in objeli kolena z rokami. Ni bilo več dvoma. Silen strah se jih je polotil. Tedaj — za božjo voljo — to bilo več igranje — sedaj je zgrabil <rrozni človek za kljuko pri vratih. Pomolil jim je uro pred nos. 0 Bog — odprl bo vrata.
"§e pol minute! Razumeli boste. gospodje, da se bom jaz rešil.
Kako bi lahko propadel svet.
Tajnik britanske kraljeve druž- takih planetov, ki bi se gibala v j be sir James Jeans je nedavno v nasprotni smeri, bi ustavil giba-javnem predavanju poudaril, da nje obeh. njih gorečo maso pa bi človeštvo š» lahko živi na zemlji solnce privlačilo nase. Na tem milijon milijonov let. Ako bi pa potu bi te žareče razvaline dveh že nastopil konee sveta, bi to ne planetov lahko zadele ob našo zem-bil konec zemlje, marveč konee ljo ter jo uničile, solnea. ki bi izgubilo svojo ogre-' Na srečo pa ni med asteroidami vajočo moč, svetlobo in toploto. V nobene, ki bi imela "retrogadno" tem primeru bi samo prenehalo smer gibanja, d asi tak pojav v življenje na naši zemlji, bil bi ko- solnčnem sistemu ui nepoznan, uee človeštva, nikakor pa ne ko- Eden izmed najmlajših Saturno-nec zemlje, ali celo konec svete, vili mesecev se giblje v r°trogra-Za lepe milijone let za sedaj zen* dni, t. j. navadnemu gibanju na-lji ne preti nikaka nevarnost, ako sprotni smeri. Tudi osmi in de-se ne bo javil od drugod sovraž- veti mesec Jupitrov in vsi I*ra-nik, ki bi stregle po življenju zem- novi meseci so retrogradni. Aste-lje ter njenemu rastlinstvu in ži- roida Hidalgo pa je naklonjena za vaLstvu. Na srečo doslej takega 43 stopinj. Do manjših udarov
.sovražnika ni na obzorju.
Per več sto leti je že Laplace matematično dokazal, da je solnč-ni sistem stalen in da ne more ni-
koli razpasti sam od sebe. Kata-
prihaja zelo često. Niti ena noč ne mine da bi kak kamen, leteč v prostoru, ne zadel ob zemeljsko atmosfero. Te pojave lahko opažu-j jemo in jih imenujemo htrinke.
strofa bi morala priti tedaj izven solnčnega sistema, iz vsemirnega prostora, iz one neizmerne prazni-1 ne. ki je niti svetloba ne more preleteti preje nego v štirih letih. Xi sicer izključeno, da bi kaka neznana zvezda znatne velikos čeia krožiti v bližini našega soln m 'nega sistema ter bi v bodoče tudi prodrla v njegovo območjo in pov-1 zročila katastrofo. Da bi pa lahko j učinkovala katastrofalno, bi ino-
|V Arizoni, USA. je usedlina, ki
ima skoraj eno miljo v premeru! To jamo si je skopal velikanski meteorit. ki je treščil na zemljo davno pred okritjem Amerike in .se zaril preko 1000 čevljev globo-iko. Nobenega jamstva ni. da ne ' pride do kake zmešnjave med aste-roidami. ki bi imele za posledico usodno trčenje dveh asteroid z obratno .smerjo gibanja.
Asteroide so sicer v primeri z
VELIKONOČNI IZLET
f	- s parnikoxn
. <
tt
K
14. MARCA 1929
SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO
Prtljaga čekirana do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti.
Pričakovati ie velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: —
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Zanimivosti iz Jugoslavij
. .	,	. .„ s večjimi planeti majhne, vendar so
rala biti mnogo kompaktnejša ne-! .	-
zadosti masivne, tla bi lahko pov-
go katerikoli izmed kometov, ki •smo jih Zemljani doslej imeli pri-
Želim vam. da dobro prenesete ta Iiko opazovati. Udar zemlje s ta-
rnali pretres. Lahko noč, gospodje!" — Odprl je vrata. Tedaj — oglušujoč lirušč. Divje bobnenje. Zakričali so v divji bolečini in videli .so. da je nakaj padlo na tla.
Ali so za nekaj časa oglušeli.' — Ko so se čez nekaj časa ozrli okoli, so videli, da drvi vlak še ve-
kim telesom je tedaj takti neverjeten. da ni vredno računati .s to možnostjo. Nevarnost pa bi lahko nastala v drugi, posredne obliki.
V astronomiji obstoja star problem. ki je bil šele nedavno raz-
zročile veliko katastrofo. Največja asteroida je Ceres, ki tehta 8000 krat lriai.j nega naša zemlja. Ako bi se nje gibanje ustavilo, bi se asteroida začela pomikati proti sol ne u. Nje hitrost bi stalno naraščala. Ako hi prišla naša zemlja slučajno v njeno pot. bi zadel Ceres obnjo s hitrostjo izstreljene rakete. Udarec bi bil tako .silen.
dno z isto hitrostjo. Le vrata so
bila široko odprta. Komaj so sijnih mas. spremembe pozicij in hitrosti. Ker v danem primeru pož-
rešen. To te tako zvani problem ......	.. ,
1	da In bila vsa zemlja mahoma v
treh teles m se t-iee gibanja zna-
KAPITALIZACIJA OBRESTI PO
41 %
S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na —
. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
od 4% na 4*4%.
K vlogam se bo pripisalo sedaj %% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti.
Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4%% obresti:
vložeao
vloga z obrestmi v:
5 letih 10 letih 15 letih 18 letih
4%
$100.—
4
$100,—
$121.84,	$124.78,
148.40,	155.71,
180.80,	194.32,
203.54,	221.99.
Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po	pa v 16
letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4^%.
Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijativa za redn0 štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira rteve vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost.
SAKSER STATE BANK 11 j
New York. H. Y.
upali dihati.
V onem trenutku, ko je bledi mož odprl vrata, je prihrumel br-zovlak. Zračni pritisk je na široko odprl vrata, mož pa je izginil. kot bi ga požrla noč.
Možje so .sedeli še vedno z dvignjenimi nogami. Končno je nekdo spustil noge na tla. Zadel je pri tem na neko truplo. Sklonil se je in pogledal. Tu je ležal nepremično skrivnostni človek. Zopet je dvignil noge kvišku. Kam naj dajo sedaj noge?
Tedaj je začel pek jokati. Jokal je kot otrok. Ostali trije so se spogledali, in zdelo se jim je. kot da se vidijo prvič. Njihovi obrazi so bili sivi in stari. Vsi so bili smrtno prestrašeni. Prikazale so se prve luči Liejjnitza. V trenutku, ko so zaškripale zavore in kolesa, se je dvignil s tal mož. o katerem so mislili, da je mrtev, si
razdrobljenem ognjenem stanju.
Ni treba .še posebej omenjati, da
bi bilo v tem primeru uničeno vse namo veličino teles, iim tudi lahko;,- -	i-- i»	> ti
v	w	»življenje na zemlji. Po nekoliko
določimo položaj za kakršnokoli,	,, • -	i-
1	J	t.stoletjih ohlajenja bi zemlja mor-
dobo v bodočnosti. Dasi je žc
znani matematik Suiulman iz licl-slngforsa izumil končno rešitev te-
da zopet po-tala toliko trda. da bi
se polagoma začelo razvijati živ-
.	Ijenje na nji. Naravno pa je,
tra problema, ta rešitev vendar '	.	.
® 1 _ _	. bi se njena površina znatno iz-:
preinenila. Nastala bi nova gorovja in nova morja, po vsej priliki pa bi bilo več celine nego morja. Zemeljsko gibanje bi bilo bolj ekscentrično in med posameznimi j letnimi časi bile daleko večje raz-; like.
tako dolgotrajna, da se v praksi skoraj ne da uporabiti in astronomi >anii priznavajo, da jim ni mogoče z gotovostjo napovedati rek telesa, ki je podvržen privlačni sili dveh drugih teles znatnega obsega. Vendar nas ta problem ne sme vznemirjati dokler gre za ( naše glavne sosede. Med Marsom
in Jupitrom pa je nekak zastor.l Za 12 milijonov frankov sestoječ iz tisočev planetov, izmed je ogoljufal bankir Oliger v Met-j katerih ima večina manjši premer ^ -e napovedai konkurz, «svo-1 nego 100 niHj. Ta drobna telesa ^ vlagatelje. Oškodovanih je pri-j lahko pridejo v nered, tako dn bližnQ 15 tisQ- l jn<ri večinoma j nihče ne more reči, kaj vse se lah-' aUh viagatcljev; več jih je izvr-! ko razvije iz zmšenjave.	j-Uo sa.mlomor.
Manjši planeti imenovani aste-1	______
poglatlil lase s čela, obrisal pot ter)roide. so nastali najbrž po eksplo-j
se zravnal.
Tedaj je vlak obstal. Vzel je svoj klobuk, se globoko priklonil in rekel: "Oprostite, gospodje. ISila je le majhna zabava. Nisem mislil, da bo to za nas več kot samo zabava. Lahko noč. gospod-je!"
Zdromik
obsojen radi kokaina
■prodaje
7j Dunaja poročajo o zanimivem primeru iz zdravniške prakse. Pred kazenskim sodiščem' se je moral zagovarjati zdravnik, ki je svojim pacijenton* prodajal ko-*ain. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca stroge ječe. Izveden-•«i so na razpravi naglasili, da ima »dravnik samo pravico napisati recept za lekarno, ne pa prodajati sokain. Če pa ve, da ima oprav: ta s kokain 1stoui. mu sploh ne sme predpisati tega strupa.

KJE SE NAHAJATA dva brata JOŽE in ANDREJ SEMENIČ, podomače Rokova iz vasi Orehovo pri Št. Vidu nad Vipavo. Iščem ju radi smrti nju brata JANEZA, ki je umrl doma na svojem posestvu 'brez oporoke. Če kdo ve za njn naslov, ga prosim, da mi javi ali naj se pa sama oglasita. — A1o?r 8emen2£, 724 Warman Ave., Indi&napoHs, Ind.	(2x5&6)
"" M . j?- IBr.^l1•Jk^-Mb.
žici ji nekega večjega planeta, ki je KONCERTI ANTONA ŠTJBELJA.
krožil med Marsom in Jupitrom,	-
!;o je naša zemlja bila še zelo mla- 17. febr. Detroit, Mich, da. Vrte se v isti smeri kakor! 23. febr. Johnstown, Pa. drugi planeti in ta koliščina nam j 24. febr. Aliquippa, Pa. zagotavlja tarnost. Udar dveh 28. febr. Hartford, Conn.
"Ne boj
Pravi zdravnik poškodovanemu vojnemu veteranu, ko mu predpiše Trinerjevo grenko vino.
Zaupanje zdravnikov, ki poznajo in priporočajo Trinerjevo erenko vino kot zdravilo za želodčne ne. rede. izgube teka do jedi. nepre-bavnosti ki zapeke, se najbolj jasno vidi iz sledečega zanimivega pisma.
"Kot bv iMKlete spominjali '.z mojih prejšnjih pisem, sem jaz poškodovani veteran iz svetovne vojne, in Se vedno trpim na !K>8ledira.h plina.
Moj zdr.ivnik m» ne predpiše nio drugepa. kot je Trinerjevo grenko vino kot toni-ko. ki mi daje tek do jedi ter urejuje želodec in črevesje. Pravi mi, naj se le tega držim, in ni se trefca bati ničesar."
Cass F. I^orenz
2740 Thom&s St.. Chicago. IU.
Ako vam želodčni nered povzroča glavobol, pomanjkanje spanja, o!i-
TP.? H F TI V
BITTER
WINE
-.i ■> Sr. r-. - ^IS-oassfi
ne in napetost želodca, ter odveč kisline, nečisto kožo. slabp sapo ali kronično izgubo moči, tedaj potrebujete pomoč tega zdravilnega vina z eascaro ir drugimi zelišči. Eno žlico fot ure pred jedjo vam pokaže hiter uspeh. Kupite še danes eno steklepieo, S 1.25. Pri vseh lekarnarjih.
XL prost
Piiite na Jos. Triner Company, 1333 So. Ashland^ Ave. Chirac^ 111.. *a brezplačni vzorec.
Ime .........................
Naslov .................;
Mesto...........Driava.....
.................T.'? ''Trnkih
Življenje vukovarskega čudaka v ' grobnici.
Iz Vukovara poročajo o življenju čudaka, ki prebiva v grobnici na pokopališču ter vzbuja splošno pozornost. Prebivalci iz Vukovara in okolice hodijo trumoma na j K) k opal išče. da bi videli nena-va-dne<ra -samotarja. Po mestu krožijo o njem fantas.tR-ie vesti. Pripoveduje r>e, da je čudak naselil v neki grobnici in zavrača vsako brano. Izgovairja le nerazumljive besede ter si jx>maga s kretnja mi rok in nog.
Dolgo se je govorilo v Vukovarii Ln okolici o tem čudaku, dokler j se ni pojasnilo, kdo je. Tedaj je pa postal mož se bolj čuden in za-! gonoten.
Vukovar ima slikovito i>okopališče pod hribčki, zasajenimi s trtami. Xa |X>kopalisču je tudi grobnica družine Pa nič. Grobnica je velika ter ima <»bliko kapelice. V njej je prostora za več ljudi. Po amerutih stopnjieah se pride v podzemlje, kjer je prostor za krste. V tej grobnici počivajo člani rodbine Pa nič iz Vukovara, ki j«* bila ena najuglednejših trgovskih rodbin v tem kraju. Paniči so bili zelo bogati in znani daleč im-okrog.
Xa sjKrminski plošči v grobnici je napis, ki ga je napravil trgovec llija Panič. ko je bil še živ. (iiasi se: "Ta spomenik je postavil llija Panič. svoji soprogi, ki je preminula 11. junija lota
Kmahi po smrti -svoje soproge Mace je umrl tudi Ktari llija. Pokoj »al i so ga v isti grobnici. Tako je ostal od družine le še sin Vladimir. ki je bil izredno bistre glave ter je {>osečal najboljše šole v inozemstvi.
Po smrti svojega očeta se je pa Vladimir popolnoma spremenil. Postal, je čudak. Najprvo je odločno odklonil ženitev s hčerko najbogatejšega in najuglednejšega meščana v Vukovaru. Tudi za delo se ni več brigal. Svoje veliko (imetje je začel ra-zdajati siromakom. Postal je nenavadno melanholičen. Zbežal je iz svoje hiše v inestiu ter se zaitekel na polje, kje je preživel tedne in tedne. Rad je hranil ptice* na polju ter se igral z vaškimi otroci. Tako se je Vladimir popolnoma zapustil. Hodil je akoli razcapan Ln bos ter se je ogibal ljudi. Sorodniki in znanci so ga ustavljali t«r ga pregovarjali. naj opusti svoje čudno življenje ter se vrne domov. Hotel se je na vsak način otresti nadležnih ljudi. Ker je vedel, da Be Ijludje neradi družijo s čudaki, ki prebivajo v bližini pokopališč, se je odločil, da se preseli v grobnico svojih starisev.
Xekega dne je prišel Vladimir v Vukovar .ter je prodal vse. kar je še imel. Izkup?ček je razdelal med siromake: Xa veliko začudenje vsega Vukovara se je nasled-
e.
nji dan čut lak nasvlil v grobnici svojega očt*ta. Niiliče mu tega ni mogel preprečiti, kajti čudak je vsakomur zabrusil v obraz: "To je grobnica moje družine, ja/. imam pravico do nje in lahko stanujem v nji kolikor časa se mi bo ljubilo. Ko se bom naveličal, jo zapiiMtiiin sam brez vašega vmešavanja.
Tako nihče ni mogel preprečiti čuilakov«'ga sklepa. Vladimir je p:nesel v grobnico posteljo, jo postavil k sarkofagu svojih roditeljev iter je nadaljeval svoje čudaško življenje. Ljudje so se za čudaka odslej še bolj zanimali. Xif»o se ga izogibali, kakor je želvi. Čudak je v grobnici vedno bolj propadel. Izgledal je kakor zadnji berač. Brado je imel že do pasu popolnoma je osivel ter bil zavit le še v cunje. Zavračal je tudi hrano, ki .so mu jo sorodniki pošiljali. Hranil se je s koreninami ter drugimi poljskimi sadeži ter pri samo vodo. Tako je po-polnoma onemogel. Bil1 je izstradan, da ni mogel več VKtati; šelo tedaj je sprejel kosilo, ki mu ga je poslala teta v grobnico.
Radovedneži so ga hoteli oV i-kat.i v grobnici. Približali so se ji. »oda ko so zagledaP čudaka, ki jih je srejio in divje gledal, so se ustrašili in zbežali misleč, da je čudil k zmožen v-ega.
Po mestu se je razširila vest, da čudak nekaj .skriva v grobnici, l judje so pripovedovali, da Vladimir seka v spominsko ploščo v grobnici besedo za besedo. Govorili so. da so to same modre besede ter so «ra proglasili za reformatorja in od rešen i ka sveta. Drugi so zopet govorili, tla Vladimir Vsako noč odpre grobnico, preiskuje okostnjake svojih staršev ter piše knjigo. Gotovo pa je, da se čudek v grobnici ukvarja z nečem. Kaj tlela, nihče ne ve, ker se nihče ne upa v bližino grobnice, čudek nemoteno opravlja svoj posel. Ko je pritisnil mraz. j? čudak privlekel v grobnico pečico, kamero kuri z lesenimi odpadki in drv-mi. ki jih nabere čez dau po okolici.
V Gradežu
so pred dvema mesecema domačini .javno zasramovali vodjo finančne straže, zbrala se je bila. velika množica, ki je kričala in metala kamenje na poslope, kj?r je straža nastanjena. "Popolo" s'ieer poročal o tem ali pozneje so vso reč lepo potlačili. Primorski Italijani morajo veljati napram janosti za najudanejše-privržence fašizma!, Če bi se med Slovenei kaj takega zgodilo, to bi bil kr»k in vik in rimski posebni tribunal bi imel polne roke dela. Na fašističnem zboru v Gradežu je govoril težaški tajnik Cobolli o potrebi pomirjen ja med prebivalstvom.
ZASTAVE
ev,L«N« "Z™^?™™*" \ Sigurno *5% o—j* M REQALUI, PftKKORAMNfC* TrtO-	tlCTOK XATOfeSK,
•OJNICK. ZNA K S, UNIFORME ITD- I SCI QRBKVE fT,


KRATKA DNEVNA ZGODBA
■BMBpBraK^^flP
;
GLAS NARODA, 6. FEB. 1929


amotar iz West Enda.
m KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Za "GIm Naroda" priredil G. E. I
STARDOVNI JAPONSKI OBIČAJ
mm <
(Nadaljevanje.)
Poverila jc» svoj obraz nifd roki z globokim vzdihom. To je bilo v ramie i graosno, — grozno!
in nato, ker s*1 j«* bala, da jo 1k> mogoče slišal Tini, se je umaknila v svojo lastno x>bo na koncu hodnika in tam, v samoti in temi, je borila liirko med /eljo. <la ohrani tajnOKi, katero je skrbno varovala celih štiri in dvajset let ter nagonom, da poravna vse, ki je vstal
v nj«<j. Bj	H I I	I ■ BHT
Kot bie jo je gnala pred seboj njena vednost dolga do Gartha ter jo tepla v globine samO[>on:žanja, a celo tako .sta jo ponos in materinska ljubezen silila. <da za«'iti svojega cina pred vsem, kar je to involviralo, ee bi sedaj priznala greh smoje mladosti, ki jo je poživljal, naj ohrani zase .tajnosti preteklosti.
Navade l«t. namen, za katerega je delala, lagala in se borila, vsemu temu se je morala odreči, če hoče podati resnično ugotovilo. Povest, ki je bila neskončno sramotna, je bilo treba razkriti — in Tim bi moral izvedeti vse, kar je moralo postati znano.
Za Elizabeto je bila to najbolj trpka stvar, s katero se je morala boriti, — namreč dej.stvo, da bo moral Tim izvedeti, kakšne vr-:-tc ženska je bila njegova mati, kako m>vsem različna se je pokazala, kako neenaka krasnemu pojmu, katerega si je ustvarila o njej njegova deška domišljija.
Ali bo kdaj razumel? Ali bo razumel in oprostil?
ir
1 Osem in trideseto poglavje.
ZADOŠČENJE.
Medtem pa so se Herricki in njih gositje, "Andreyev! begunci", kot jih je porneje opisala Mollv, i njo vključeno, zbrali okrog ognja v čitalnici in kramljali o vsem mogočem, dočiin so čakali po-vratka Elizabete iz Timove bolniške sobe.
Ponesrečenci prejšnjega večera pa so bili medtem povečani za dva. Mrs. Selwvn je ostala v postelji celi dan, pod vtisom, da trpi od šoka, dočiin je našel Garth Trent, da tsi je zvinil svojo ramo fer je bil prisiljen ostati v svoji sobi, vsled zdravniških povtl;
Ivo je skušal ščititi Tinia. ko sta padla na tla s podirajočih se :opnj,ie. je padel Trent spodaj ter dobil vso silo padca. Ii>,qI je izvin je no ramo ter otlrge in praske po celem životu.
Značilno zanj je vzdržal popoten molk glede svojih jioškodb ter mirno spremil Saro v svojem vozu nazaj v Greenacres, a ravno, ko je odhajal iz hiše, se je nenadoma onesvestil ter padel na tla. Na lo pa sta oba Ilericka prevzela vrhovno jwiveljsrtvo.
Lavender Lady, ki se je ravnokar vrnila od Trenta, je objavila :
—	Mr. Ti'ent je boljši. Imela sem čaj ž njim, danes popoldne.
—	Da, — je dopolnuil Selvwin, — kar jaz mislim, <la je eden vaših bolnikov napol okreval, Audrey. Trent namerava pri i doli danes zvečer. Jiulson se je ravno vrnil z West Enda z nekaj sveže obleke zanj.
Audrey m- je hitro obrnila proti svojemu možu.	s
—	Sveta nebesa. Miles! Mi ga vendar ne smemo pustiti doli sedaj. M rs. Durwaird ho tukaj z nami!
—	AVell / — se je glasil vprašujoči odgovor Milesa.
—	Well? Vse prej bo kot dobro, — je odvrnila Audrey na k nasilen način. — Ali t-i /*• pozabil, kar se je -zgodilo ooega dne v Haven Woo*!:-. .' Jaz ne bom dopustila, da bi bil Garth še enkrat tako žaljen. On jo bil lahko kaši ran stokrat, — mene ne briga, če je bil ali ne, — on je jnož!
Zelo očarljiv smehljaj se razi i I preko lica Milesa.
—	To se in vedno vedel, — je rekel mirno. — In jaz bi mislil, da ve tudi Mrs. Durxvard to sedaj.
—	I)a, jaz vem to sedaj.
Globok glas, ki je odgovoril, je bil oni Elizabete. Stopila je ne-

gata, človek je iznajdljiv in spre-| ten. Znanost lahko črpa iz napravile zakladnice vse, kar je potrebno človeštvu za srečno življenje. Treba je pa napeti vse sile. da ne pride do veljave lakomnost poedincev ali boj zvitost prenapetih glav. kajti v tem primeru nam napredek znanosti ne more koristiti. Če nam pomaga znanost obvladati prirodo, moramo opustiti j tekmovanje med narodi, kajti .si-jcer.se zapletemo v krvave vojne in civilizacije bo konec. Nedvomno nam prinese razvoj moderne znanosti bogastvo, zdravje in zadovoljstvo. Vprašanje pa je. če nam prinese tudi mir. In od tega vprašanja je odvisno vse.
UNDCMWOOO * bNMRWOOOL N. »
je pripravljanje neke posebne jedi iz riža. liiž je treba v j>osodi dobro stolči s posebnim lesenim betom.
Uspehi moderne znanosti.
Charlie Chaplin se [oženi tretjič
V Lom Angelesu napovedujejo tretje zakonsko zvezo filmskega zvezdnika Charlieja Chaplina. Sloviti filmski komik se je zaročil z Georgino Hate, ki je bila njegova partnerica v filmu "Lov za zlatom". Od druge žene .se je Chaplin ločil predlani. Imel je z njo težke boje, o čemer priča tudi tedaj prekinjeni "Cirkus."
V ••Tam*- uamikb*1 . ^ippine
7. februarja:
Presidente Wilson. Trst
Dresden, B-emen, Boulogne S ur Mtr
S. februarja:
Ma.'estic, Cherbourg
Westphalia Hamburg	___
Contc Orandi. Xaj>oU, Genov*
13.	februarja:
President Harding. Cherbourg
14.	februarja:
Muenchtn. Bremen
16. februarja:
Paris. Havre
George Washington. Cherbourg L»euischland, Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg, Ar.twerpen Augustus. Napoli, Cenova
21.	februarja:
Berlin, Bremen
22.	februarja:
Vulcania. Trst	-
23.	februarja:
Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Hotter-dam
Republic. Cherbourg, Bremen 27. februarja:
Leviathan. Cherbourg 2d. februarja:
Stuttgart. Bremen
1.	marca:
Aquitanla. Cherbourg
2.	marca:
lie «ie Fmnoe, Havre
America. Cherbourg
Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen
Conte liiancainano, Napoli. Genova
Angleški pisatelj Robert Blatcli-ford, ki se aktivno udeležuje tudi politike in je eden glavnih vodi-
zahteval skoro toliko žrtev, kakor vojna. Tudi zračni promiet zahteva vsako let ) mnogo žrtev. Pro-
teljev delavske stranke, je napi- met v večjnih mestih je postal žt
sal zanimivo razpravo moderne znanosti.
Kam prispe znanost njih stoletjih ? — ,-e lila teli ford. S pomočjo radia in televizije se je posrečilo nekemu potniku na parniku "P.orenga-ria" videti na razdalji 1000 milj
o izgledih
v prihod-vprašuje
nevaren. Mnoga me.sta .so že pre-obljudena. A v zraku bo v do-gledneni <"-a>u toliko aeroplanov, kolikor je zdaj v velemestih avtomobilov. Hitro-st prometa in potovanja narašča z neverjetno! brzino.
Nastane vprašanje, kaj nam
nevesto, ki je sedela pred oddaj- obeta bližnja bodočnost, kakšna niin aparatom v Londonu. Pred]presenečenja nam pripravlja mo-dobrimi KO leti so .smatrali pola- derna znanost? Živimo v dobi pranje podmorskega kabla za ne- prorokov. Naša fantazija se lahko kaj nemogočega. V zadnjih 60 le- nemoteno rabinahne. Nobeno pro-tili je zr.ano.st neverjetno na|»redo-|rokovanje in pretirano, kajti člo-vala. Beseda "nemogoče" je bilajveški duh ne pozna noh-ne meje. črtana iz njenega leksikona. Zdaj|Če more človek v Kalkuti slišati izdelujemo obleke iz umetne svile.jin videti'opero, ki
potujemo s hitrostjo 200 milj na uro, sedimo doma za miz0 in poslušamo koncerte v daljnih ni"-stih človek lahko sedi pri večerji na Dunaju ali v Berlinu, pa .sliši koncert iz Amsterdama,, smeh žene iz Edinburgha ali govor državnika iz Newyorka. Gradimo ogromna poslopje iz železobetona in razmišljamo, kako bomo gradili palače iz otekla. S pomočjo
opazna v sobo t« r je »ta!a ravno izven majhne skupine ljudi, ki Rontgenovih žarkov lahko vidi
se zbrali okrog ognja in njena vitka postava se je odbijala na značilen način od rdečine svita ognja.
Nenaden ^tresljaj je šel .skozi celo sobo. Ozračje je ]>ostalo napeto in električno, — kot svarilo pred prihajajočim viharjem.
Oba moška sta se dvigniLa na nojri, a njiben na govoril, kajti instinktivno s(« je vsakdo obračal proti vitki postavi, zaviti v temo.
Za Milesa. neskončno rahločutnega, je bilo nekaj simboličnega v postavi žensk? stoječe tam — izven prijateljskega kroga pole^ ognja, osamljene pri mizi. kot stoji jetnik pred sodnikom.
Svetloba ognja je .skakala preko njenega obraza ter razkrivala Lledieo tor mrzlični ogenj njenih oči.
Za trenutek je molče stala ter zrla na krog okoli nje. .
-— Jaz vam imam nekaj povedati, — je rekla ter nagovorila Mih-sa. govoreča bolj sama s seboj.
Mogoče je spoznala sočutnega duha. ki mu je bil lasten v tako veliki mer; ter m* vsled tega nezavestno obračala nanj. Seavyn je hotel zapustiti sobo. a ona ga je ustavila.
—	Nt. ne i»ojd:tc, — je rekla hitro. — Ostanite, prosim, vi vsi. Jaz hočem, da slišiti vsi, kair vam imam povedati.
Govorila je zelo mirno, kot da se je izšolala ea ta trenutek.
—	Stvar se tiče Garth Trenta. — ali vsa^ pod tem imenom ga poznate. Njegovo resnično ime je Maurice, — Maurice Kennedy, tei je moj bratranec, mlajši sin lorda Grisdale. On je živel tukaj ]>od namišljenim imenom, kajti . . . njen glas se je tresel nekoliko ter se nato zojH-t ojunačil, — jaz sem uničila njegovo življenje . . . Edina pot, kako morem to popraviti, je, da vam povem resnična dejstva glede one episode na indijski meji. ki je dovedla do odpusta Mauri-ta iz armade. On — bi ne smel biti nikdar kasiran radi strahopet-nowtij
Prenehala je in z nenadnim, instinktivnim gibanjem se je Sara ^oprijela roko Sehvyna, dočrm je otiter sik prekinil trenutno molčečnost.
—	Ne, — je ponovila Elizabeta. — Mauri ee bi ne smel biti nikdar kasiran. Brl je popolnoma nedolžen obtožbe, dvignjene proti tjemu. Resnični grešnik je bil Geoffrey . . . moj mož. Bil je Geoffrey, ki je bil poslan ven na poizvedovalno ekspedicijo iz forta — in nje-
►vi živci so odpovedali, ko je bil presenečen od sovražnika Mauri i obdržal pokonci svojo glavo ter ga skušal pomiriti, a ob onem je moral biti Geoffrey naravnost blazen, — prevzet od nenad-pantke, s svojimi možmi vred. Xe sodite ga prestrogo, — in njen je imel nekaj p»oseč-ega na sebi — kajti spomniti.se morate, da »živel dnevo in noči strašnega napora in da je prišel napad svarila... v temi. On ni imel časa, da razmišlja, da se ojunači.
B*niMU
človek na stekleni plošči lastno lo banjo. Drzni letalci so preleteli ogromna prostranstva med Ameriko in Evropo. Imamo ladje, ki plujejo pod vodo in topove, ki streljajo na razdaljo 10 milj.
Kdor .se zamisli v napredek moderne znanosti, mora priznati da je v njem celo nekaj groznega. Koncem preteklega stoletja .se je mnogo govorilo, da se mora človeštvo vrniti k naravi. Mnogi odlični možje so sovražili železnico in sploh vse stroje. Toda k naravi se ne moremo več vrniti. Napredka znanosti in izumov ne moremo ustaviti. Razvoj železnic je
jo v prizore v San Franciseu. zakaj bi ne črtal iz svojega slovarja besede "nemogoče?" Nobenega dvoma ni, da bo znanost z enako ali pa še z večjo brzino napredovala Kontrola človeka nad naravnimi .slikami je šele v povojih. Zdaj stojimo na pragu novih presenečenj in Senzacij on al n i h odkritij. Promet in potovanje se bosta neverjetno izpopolnila. Proizvodnja živ-Ijenskili potrebščin in bogastvo vseli vrst se bo zelo pomnožila. Človeštvo bo zboljšalo zdravstveno stanje najširših slojev, podaljšalo si bo življenje in povečalo udobnost, pa tudi razkošje. Postanemo bogati, mogočni in kuitivira-ni.
Toda nastane vprašanje, kaj bo potem? Ali se začno ljudje na višku kulturnega razvoja prepirati in pobijati? To vprašanje se mi zdi važno, kajti napredek znanosti lahko prepustimo znanstvenikom in izumiteljem, mi pa moramo izrabiti vse može \sti iu pridobitve moderne dobe, da preprečimo krvave vojne. Narava je bo-
NOVI RAZKOŠNI PARNIK
STflTENDflM
30,000 ton (Reg.)
PRVO POTOVANJE IZ NEW Y0RKA 27. APRILA
Novi parnik Statendaiu je najbolj razkošen moderen parnik, zgrajen za udobnost i>otnikov. ki zahtevajo najboljše. Vse okusno, preprosto, bleščeča se čistoča, domača kuhinja ia dvršena služba prevladujejo.
Prostorne sobe z dvema in štirimi posteljami imajo odprte umivalnike s tekočo gorko in mrzlo svežo vodo. Polejrtejni j«' in> vsem parniku udobno razpostavljenih nekaj kopališč. Posebni elevatorji s,, ]lU razj>olago za vse razrede.
Prostori za one, ki potujejo v turistovsk.-m tretje kabinskem ali tretjem razredu prekašajo vse, kar je bilo kdaj pripravljenega na ka-
ki-m parniku.
REDNA TEDENSKA ODPLLT.JA V ROTTERDAM preko BouIogne-sur.Mer s sledečimi znanimi pamiki
STATENDAM	VE END AM
ROTTERDAM	VOLENDAM
NEW AMSTERDAM RYNDAM
DIREKTNE ŽELEZNIŠKE ZVEZE Z VSEMI l>EI.I JUGOSLAVIJE Za informacije vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali —
Holland America Line
21 STATE STREET
N E \Y YORK
VSEBINA:
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, ki so
pretresli svet Sovražniki športa v starem veku
Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Edison Poganka
Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambique
Vročinski rekordi prejšnjih Stoletij
Granate iz vsemlrja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi v vinograda
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj se ne izplača
CITAJTE Slov. - Amer. Koledar

za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA. 82 Cortland St New York
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih ekšpedicij
Z letalom preko Severnega tečaja
Nr.bMova biamaža
Novci in papirnati denar \ Združenih državah
O dednem pram in zapuščinskem davku
Ivan Zorman
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovin) Kakšna razlika Potovanja v Evropo
Cvetke z livade za mlade in stare
M i
Najvišja poslopja sveta
Žaljivke In zbadljivke
Koliko prednikov tw*a vsafa človek
7. marca:
Dresden, Bremen, Boulogne Sar Mer S. marca:
Bersngaria Cherbourg
9. marca:
Cleveland, Hamburg, CherboinT New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Na poli. Genova
13.	marca:
President Harding, Cherbourg
14.	marca:
Muenctien, Bremen
Paris, Havre «,Velikonočni Izlet)
15.	marca:
Olympic. Cherbourg
1fl. marca:
Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Conte Grande. Napoli, Genova
19.	marca:
Westphalia Hamburg
20.	marca:
Leviathan, Cherbourg
21.	m»i :a:
I*residente Wilson. Tra* Berlin. Bremen
22.	marca: Aquitania, Cherbourg
23 maroa:
Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli, Gcnov-a 26. marca:
Columbus, Bremen Republic. Cherbourg. Bremen
28.	marca:
Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Me* Rotterdam
29.	marca:
lie dc France. Havre Berengaria. Cli-rpnurg
30.	marca:
Vulcania. Trst
Hamburg. Hamburtr. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antweriwn Ryndam, Boulogne Sur Mer Rotterdam
26. junija:
Paris, Havre (IZLET)
26. julija:
lie de France. Havre (IZLET)
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot *a potovanj« na ogromnih oarniklh:
Paris 15. febr.; 14. marca; lie de France 1. mar.; 29. mar.
(Od polnoči.)
Najkrajša pot po želeanld. Vsakdo Je v posebni kabini ■ vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. laredno nlaks
y^rifaJU kmt»r«t«koU »oofclaa««n**aaff*ata aU
FRENCH LINE
19 BUte Street, Hew York, W. Y.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih Ustih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnita ln priporočamo redno le prvovrstne brzoparLike.
Tudi nedriavljanl z&morejo potovati y stari kraj, toda preskrbeti <1 morajo dovoljenje all permit Is Wasbingtona, bodisi za eno leto ali fl mesecev lu se mora delati produ Jo vsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. O., na generalnega naseLniškegm komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 192« se nikomur več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji caselniSkl o-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem. kakor kdo ▼ profinji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svujo lasts* odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKE GA KRAJA
Od prvega Julija Je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ime-rlškl državljani dobiti svoje žen* ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mole s katerimi so bile pred 1. junijem lt»28. leta poročene, izven kvota.
Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so uprsvlčenl sta-riši ameriških državljanov, m ožja ameriških državljank, U so se po 1. junija 192S. leta poročili in po-Uedelcl, oziroma žene ln neporo-fienl otroci Izpod 21. leta onih c*-drfavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo ▼ kvoto brea
vsake prednosti ▼ isti, p* •prejema nlkaklh proieoj m
rfkansk* viae je.
se n*
STATE BANK
IS Cartlaatt Stre* NIW lOSK