Potratna plačana ▼ gotovini t #>**» XVIII.
KRANJ, 21. julija 1934
Uredništvo m uprava se na- j hajata v Kranju štev. t73. j
Telefon itev. 73.
1  Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
potameana Wg§g| 1 Pgfc Štev. 25
• Dopis« sprejem« uredništv* j de torka zvečer. Rokopisi se j a« vračajo. Nefranklrp— |   pisma se u« sprejemaj«.
[ Z« odgovor priložit« ananJttt
i   Govorilne ur« sredniirvc j ob ponedelikik <*& 10. de 11. ki* dopoldne-
Tednik za gospodarstvo, socialno
politiko In prosveto
Kranjsko gospodarstvo in okoliški
kmetovalci
Okoliški  kmetovalci  mesta Kranja smo naravnost gospodarsko interesirani na  razvoju in prospehu mesta Kranja, zlasti  pa njegovega gospodarstva, kot smo v našem listu od 26. maja 1934 pojasnili. Ni  še preteklo mesec dni od lega dne, ko je že občinski odbor kranjske  mestne občine  na seji dne 20. 6. 1934  sklenil povišati tarifo na blagovni promet. Tako je povišana tarifa za tiskovine, pisarniške potrebščine, papir, premog, barvila, bombažno prejo, razne kemikalije  v industrijske svrhe, razna olja in masti, bencin, sodo, škrob. Pod postavko surovina spada nedvomno tudi krompir, katerega uvažamo mi gorenjski kmetovalci v območje mestne občine v znatnih količinah, radi predelave v škrob. Res nam ni direktno veliko na papirju, kemikalijah in svilenih tkaninah, ker so to za nas kmetovalce deloma nepotrošni predmeti, deloma pa so   le pomožni — predmeti za industrijske  svrhe, — toda surovine kot razna olja in masti, soda,  krompir itd. pa  so izrazito naš predmet, ki globoko posega v naše gospodarstvo. Ni nam vseeno, ako te predmete mestna  občina  obremeni, ali ne. Radi tega  nikakor ne moremo odobravati takih pristojbin, — — — ki zadenejo  nas kmetovalce kot potrošnike, raznega olja in masti, bodisi za kmečko žago ali mlin ali pa za kaj drugega. Ker se to blago podraži. Pa tudi nenaravnost smo  prizadeti  kmetovalci, ker se bodo industrijski predmeti podražili in bomo morali zato dosti več pridelkov in mleka zvoziti v Kranj, da pokrijemo vse te poviške. Jasno je, da bo industrija to obremenitev   kot režijski strošek prevalila na potrošnika;  to pa smo večinoma mi kmetje in pa naši kmečki posli kajti poraba obleke, obutve in perila gre na debelo le na kmetih, ne pa v mestih pri finem in snažnem mestnem delu, ki se še po navadi šopiri z inozemskim blagom.
S tem povišanjem blagovne tarife se je zmanjšala kupna moč potrošnika jn zato moramo tako gospodarstvo odločno odklanjati! Kako naj kmet pri tako nizkih conah kmetijskih izdelkov nabavlja drago obleko, obutev, perilo itd.. Če je cena sean že v bližini 25 para za kilogram ?
Vse io pa ima tudi še drugo stran, -da bodo jpmedjpsem tovarne v mestu Kranj s tem obremenjene, okoliške pa ne; to pa povej«a<a konkurenco. Ta konkurenca bo šla lahko za tem, da se cene iz enačijo in bodo imele okoliške tovarne večji dobiček, ali pa pri enakem dobičku ■tovarne v mestu znižajo plače delavstva Tako mestne trošarine zadenejo tudi delavstvo in tovarne. Delavstvo bo tako zopet obubožalo.
Okoliške tovarne pa delajo za veli ko plačilo; predelujejo namreč večjim skupinam proti plačilu surovino; radi mestne trošarine bodo okoliške tovarne konkurenčne in bodo mestnim odvzele delo. Trošarine bodo tako padle, padel tudi delavski in tovarniški zaslužek, ali pa bo moral naročnik tovarnam v mestu piačati *eč, kot \ okolici, in kdo bo to rstorfl?
Vsak povišek takih davščin je utemeljen, ako je znosen, to je da ga zmore potrošnik — kupec, na drugi strani pa, da gre ta povišek v take občne koristne in res potrebne svrhe, na katerih je interesiran potrošnik sam.
Da poviška ne zmore kmetovalec, je jasno, ko letošnja cena pšenici kaže 1*05 Din v Banatu; ta cena je namreč merodajna za vso državo, kajti pri takih cenah kmečkih pridelkov kmetovalec oblek danes ne zmore, še manj bo mogel v bodoče vsled takih poviškov mestne občine Kranj, ki je tržišče za vso Gorenjsko.
Pa tudi svrha, v katero se naj porabi ta povišek, ni jasna, kajti, kot so pisali nekateri, naj bi šel del tega dohodka za novo osnovno šolo. To sicer pozdravljamo, toda za to svrha so Že pred leti prejšnji občinski gospodarji, kot je znano, poskrbeli za kritje vsakoletne dotacije osnovnošolskega fonda. Čemu naj bo ostali denar iz tega poviška, pa nihče ne pove in če bi bilo gospodarstvo smotreno in načrtno, bi se moralo to vedeti, posebno ker letošnji proračun mestne občine Kranj izkazuje le 60.000 primanjkljaja, ki pa je že davno krit z višjimi dohodki iz drugih virov, tako, da po sprejetem proračunu nalagati nove davščine brez točnega gospodarskega smotra nikakor ne gre. Še najmanj pa gre to naprtiti revežu potrošniku, ki bo moral znositi pač veliko več mleka in krompirja v Kranj, da bi mogel nabaviti perilo, obleko itd.
Občina Kranj je gospodarsko tako važen faktor za okoliško mestno prebivalstvo, da bi morala gledati na znosnost in skladnost svojih davščin z obstoječimi življenskimi prilikami in cenami svoje kmečke okolice. Pa tudi v interesu mestnega prebivalstva!
Vprašanje naših hranilnic
Zadnje čase se pogosto slišijo razne govorice, da se namerava od gotove strani nekako koncentrirati naše zadružništvo, vse nekam centralizirati, da bi bilo enotno vodstvo, enotna revizija, da se ukinejo nekatere ,,nepotrebne" hranilnice itd.
Z oziram na te in podobne govorice si dovoljujemo podati nekaj misli.
Naše zadružništvo je zrastlo iz naših gospodarskih potreb. Tako, kakršno je, je po veliki večini sad gospodarskega razvoja. Naše zadružništvo je naš narod rešilo oderuhov, je dvignilo vso našo narodno gospodarsko in socialno kulturo, je sploh omogočilo, da je naš narod živel neko samostojno, njemu lastno gospodarsko življenje. Domač in tuji kapitalizem bi bil Slovence popolnoma usuž-nil, ko bi ne bilo našega zadružništva. Pokojni dr. Evgen Lampe je nekoC izrekel tele besede: „Mi smo na Koroškem v narodnostnem o žiru toliko izgubiti, ker se je tam vodila le nacionalna politika,  ne pa tudi obenem gospodar-
ska, ki bi bila gospodarsko osamos^ji-la koroške Slovence".
Našemu kmetu vzemite njegovo zadružništvo, pa ste ga uničili gospodarsko, moralno in nacionalno!
Slovenci živimo v malih razmerah. Mi nimamo domačih kapitalistov. Vse naše narodno premoženje po ogromni veČini obstoja iz imetja malega človeka. Da smo se pa povspeli vendar sorazmerno zelo visoko v svojem gospodarstvu, je pripomoglo ravno naše zadružništvo. To je zbralo ves denar, ki ga je hranil naš mali človek in to je bil kapital, s katerim se je pri nas delalo. Slovenci smo sorazmerno revni, pa smo vendar posojali velike milijone na jug. Pri nas je pred krizo vsak vinar, ki si ga je kdo pritrgal od ust, romal v hranilnico in po hranilnici je šel v promet in tako koristil narodnem gospodarstvu. Na jugu pa so bili kmetje ponekod milijonarji, pa so hranili denar doma v nogavicah in za strešnimi tramovi. Večina naloženega denarja je bilo le po bankah, ki so pač podpirale le kapitaliste; zato se tam denarno zadružništvo ni moglo dvigniti in se je vse narodno gospodarstvo razvijalo le v kapitalističnem smislu: narod, kmet, delavec, ni imel od tega ničesar. Na jugu naše države med Hrvati in Srbi ni bilo smisla za varčevanje in nalaganje v hranilnice, zato so vodilno vlogo igrale banke v vsem gospodarstvu, zadružni kredit je bil pa silno slabo organiziran.
Ob izbruhu sedanje gospodarske krize bi bilo slovenskemu zadružništvu silno lahko pomoči. Ko bi bili merodaj-ni gospodarski krogi imeli le malo smisla bi pri nas ne bilo finančne krize in ne takega pomanjkanja gotovine, radi katerega je zastalo vse gospodarsko življenje. Ne moremo soditi ali je bilo pomanjkanje dobre volje ali pomanjkanje zmožnosti več krivo, da je naše zadružništvo ostalo brez opore in so postale naše hranilnice nelikvidne... Kdo tu nosi veliko krivdo, bo pač morala nekoč pokazati zgodovina...
Razne banke so dobile velikanske kredite pri Narodni banki; kakor smo čitali so dobili pri njej velike kredite tudi posamezni kapitalisti, pri katerih je lani izgubila težke milijone; našemu zadružništvu, kjer bi bila lahko narodna banka popolnoma varno naložila svoj denar, pa ni dala nič, ali skoro nič.... Samo par milijonov je bilo treba kratko ročno posoditi našim zadrugam ob pri-četku krize, pa bi bil naš narod ohranil zaupanje v hranilnice in bi bili pri nas brez velikih pretresljajev prebredli to finančno krizo.
Naš narod je vsled te krize izgubil zaupanje v denarne zavode in tako se žalibog tudi pri nas denar več ne vlaga v hranilnice, ampak se hrani doma. Tako se denar odtujuje prometu, gospostvu in tako ni mogoč noben gospodarski napredek. Če bo šlo tako naprej, bomo Slovenci gospodarsko uničeni. To se pa ne sme zgoditi!
Le naše zadružništvo more naš narod vzgojiti, kakor ga je prej, da varčuje, da z malimi prihranki pomaga našemu skupnemu gospodarskemu napredku. Treba bi bilo torej pomagati ravno malim, podeželskim hranilnicam, da pridejo do likvidnega denarja,  da bi mogle v
polni meri izplačevati svojim vlagateljem, pa bi narod zopet dobil zaupanje v denarne zavode, bi zopet vlagal svoje prihranke in kmalu bi ponehalo silno pomanjkanje gotovine.
Centralizacija hranilnic bi pa ubijala to zaupanje. Sedaj ljudje sami vodijo denarne zavode po deželi, sami vidijp, kam gre denar, s katerim sami gospodarijo. Ljudstvo vidi pri domači hranilnici svoje najboljše gospodarje, za to jim zaupa. Pri naših hranilnicah po deželi skoro povsod sodelujejo tudi duhovniki Tem tudi v gospodarskih zadevah najbolj zaupa naš kmet, ker ve, da ti niso korupcionisti. Že 40 let deluje naša duhovščina pri naših rajfajznovkah, pa po ogromni večini popolnoma brezplačno. Režija naših podeželskih hranilnic je silno majhna.
Če pa centraliziramo ali koncentriramo naše zadružništvo v velikih denarnih zadrugah, potem se bo redilo nekaj dobro plačenih tajnikov ali blagajnikov, polno uradništva, režija se bo podražila, narod izgubljal zaupanje v zavod, ki bo postal le bolj kapitalističnega značaja in tako bi vsled tega silno trpelo naše denarno gospodarstvo. Tako bi postale velike hranilnice brez malih podeželskih samo dragi denarni zavodi, ki bi služili le birokratizmu in kapitalizmu. Taki denarni zavodi bi se odtujili našem narodu in narod njim. Za to smatramo, da je za naše narodno gospodarstvo potrebno, da imamo mnogo malih hranilnic, ki zbirajo denar ic ga posojajo doma potrebnim za male obresti, ker režija ne podražuje obrata.
Danes, oziroma do danes je imel kmet ki je potreboval posojilo, doma zavod, kjer je dobil potreben denar. Tam so ga poznali, ali je vreden in potreben posojila ali ne, zato podeželske hranilnice niso same doživele kakih večjih izgubi ker so posojale male zneske in debrp znanim ljudem. Če se pa koncentrira na še denarno zadružništvo, pa bo moral naš človek daleč od doma po posojilo, birokratizem bo onemogočil marsikateremu potrebnemu, da bi dobil posojilo, špekulanti bodo pa znali dobiti v roke narodni denar in tako bo naš kmet še bolj propadal...
če se naše denarno zadružništvo koncentrira, bo dobila ves narodni denar v roke naša ..gospoda", kmet in mali Človek bo pa prejemal le kake drobtinice. Kako pa gospodari ..gospoda", vemo dobro. —   —   Saj imamo mnogo
lepih zgledov,--kako skrbi tako
..koncentrirano" denarno gospodarstvo za kmeta! Pri nas so ravno male hranilnice ohranile za kmeta nizko obrestno mero; tam, kjer je pa denar koncentriran v velikih denarnih zavodih, ki jih vodijo razni ..finančni strokovnjaki", tam so pa kotišča največje korupcije in ode-ruštva.
Sicer pa, če so gotovi krogi mnenja, naj bo v vasi in okolišu le po ena hranilnica in posojilnica, vprašamo, zakaj so in Še delujejo ti krogi za ustanavljanjem novih hranilnic? Ali zato, da se podpira taka koncentracija, ali zato, da narod v razcepljenosti pozabi, da zna sam mnogo botge gospodariti? In zakaj takih načrtov ti narodni prijatelji ne (povedo ljudstvu takrat, ko sani ustanavljajo denarne zavode?
Stran 2
»GORENJEC«
Ste v. 25
Menda se misel o koncentraciji denarja ne nanaša le na zavode, kjer ti »narodni prijatelji" nimajo kaj iskati ? 1 Ce hočete, kar koncentrirajte svoj denar, I našega pa v interesu ljudstva pustite na miru, če se z nami mortte strinjati v tem, da ljudstvo rešmo kapitalističnega oderuštva.
Našemu narodu jr — kot je iz gornjega razvidno — nepotreben nauk, da naj vi. ga mort bitni denar le v zaved svojega zaupanja, če nočejo biti kdaj z istim denarjem gospodarsko ali diuga*e tepeni.
--o-
Politika rdečih
Hudo je, če se pride na dan z ugotovitvami, ki prekrižajo načrte. Tako je tudi v taboru rdečih završalo, ko smo pred kratkim razgalili njihove »zasluge« v prid delavstva. Posledica tega odkritja je bila, da je nastal med delavstvom šepet, nato pa glasno godrnanje: Kam nas vodijo naši kaplarji in generali?
Pa tudi med šarži že vrši, saj niso med njimi sami kimavci! Tako se zagrizena rdeče diktature morajo posvetovati, kako še naprej vod<ti boj za »socialistično« plačana mesta na račun delavstva.
Vso to tovariško ljubezen so gotovo kranjski marksisti na zaupnem sestanku dobro predebatirali in bodo na bližnjem shodu gotovo delavstvo presenetili z veselo novico: Ker mi sarzi itak shajamo s plačo, čeprav ne najboljše, kot kapitalistični direktorji, bomo za delavstvo v zbornici delali čim ceneje in tako znižali delavcem odtegljaje. Za ta shod, ki je v prvi vrsti naperjen proti Gorenjcu in s tem proti množici delavstva, pa gotovo zbirajo še drug materijal. Med tem je na dnevnem redu tudi svoboda govora in boj proti terorju. Pri tem bodo po-pojasnili, da niti vsi rdeči, ki mislijo s svojo glavo, niso prišli do besede na razpravi o proračunu Delavske zbornice, »ker bi se razprava preveč zavlekla.« Da pa druga delegacija ne sme priti do besede, je umljivo kar samo po sebi. Zakaj pa komandiramo — ne? Saj delavec vendar ne sme slišati nič drugega, kot generali povedo, sicer ta delavec utegne tudi sam vsaj kaplarju pojasniti, da ni prisegel na ustavo rdečih in dal svoje glave v njihovo zastavljalnico.
Čisto prepričani smo, da bodo na tem zboru glede novega zborničnega knjigovodje, ki bo imel komaj dobrih 40.000 Din letne plače, rekli, da je nujno potreben, plača da ni za tako delavsko mesto previsoka. Utegne pa se zgoditi, če bo šlo v račun štabu, da bodo izjavili: saj je 40 000 Din določenih za tri leta, in bodo gotovo rekli, da samo ta proračunska pos+avka velja za tri leta, ostati proračun pa le za eno leto, kot je to glede proračunov v redu. Zakaj pa bi s 40.000 Din ne bilo izjeme vsaj en-enkiat? Pa vsaj za ljudi, če ne že tudi v resnici? Potrebo itak slabo plačanega knjigovodje bodo utemeljili tako: Mi se borimo za skrajšani delovni čas. Najpre-je moramo kapitalistu za to dati dober zgled; sedaj je sijajna prilika za to. Knjigovodstvo zahteva skoraj 3 ure dela na dan. To pa je že dovolj tudi za kapitaliste, torej mora biti tudi za nas, ki gremo z dobrim zgledom naprej. Enaka utemeljitev bo tudi lahka glede plače. Le to je ta šment, da plača delavec sam, ki ne plača — sebi! To je boj proti kapitalistom i
Na shodu bodo tudi povedali, da so rdeči silno disciplinirana armada, le nekaj je še takih vmes, ki radi morebitne spremembe političnega položaja ne ubogajo in so nedisciplinirani. Morebiti bi bilo radi discipline prav, da se po teh trmah lopne, vendar pa previdno zamolči, zakaj niso hoteli glasovati za proračun, kakor to niso storili mnogi nerdeči.
Tako bodo na shodu, za katerega je že sedaj veliko zanimanja, razložili svoje gospodarstvo v prid delavstva in osramotili »Gorenjca«. Le po njem I
Utegne pa se zgoditi seveda tudi čisto drugače, da bodo rdeči zgubili sploh to barvo. V tem oziru bi nas zanimalo, kako bodo rdeči zaščitili svoje tovariše v neki kranjski tovarni, ki zaposluje kar redno „za poskus" delavne moči in jih dosledno preizkušeno vrže na ces*o, mesto da jih sprejme v službo. Vendar pa upamo, da bodo to tovarno pustili na shodu pri miru in bodo rajši v interesu delavstva — saj ni denarja za brezposelne in za zfiščito takih volonttrjev — rajš' lopnili po Gorenjcu. Ali bomo ploskali takemu reševanju delavskega vprašanja!
Prav posebno bomo ploskali govornikom, ko bodo pred strmečimi poslušalci podali obračun podpor brezposelnim v Kranju in navedenim volonterjem v znani kranjski tovarni.
Da pa bo tudi Gorenjec mogel podpreti take govore, vabimo govornike, da nam v interesu svojega pozitivnega dela v prid delavstva pošljejo statistiko pod por za brezposelne. Brezposelne in volon-terje v Kranju, ki so prejeli kako podporo od rdečih, pa vabimo, da pridejo tudi nam povedat, kolikokrat so prejeli take podpore in pa višino zneska, da bomo lahko tudi te podatke priobčili v slavo marksistov.
Trbojske volitve
Tršan Franc iz Sv. Valburge 37 se je pritožil zoper občinske volitve, ki so se vršile dne 3. 6. 1934 v občini Smlednik. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo. Radi pomanjkanja prostora prinašamo to sicer zanimivo razsodbo le v izvlečku.
Na ugovor, da so bile volitve razglašene komaj 13 dni pred volilnim dnevom mesto 30 dni preje, se upravno sodišče ni moglo ozirati, ker ni bil priložen razglas občinske uprave o dnevu obč. volitev in tudi radi tega ne, ker bi ta nepravilnost, če tudi bi bila resnična, ne bila vplivala na izid volitev. Od 936 volilnih upravičencev je glasovalo 557, torej 60 procentov. Sicer pa sta bila pritožitelj Tr&an Franc kot odbornik in nosilec liste Bohinc Jernej kot predsednik občine Smlednik v stanju, da pazita na potrebne zakonske formalnosti v pred-volitvenem postopku.
Izmenjave predsednika volitvenega odbora niti zakon niti uredba ne prepovedujeta. Res je bil odlok dostavljen Rupretu Vinku, šolskemu upravitelju v Smledniku, ki je bil imenovan mesto Bohinca Jožefa za predsednika, šele 2 dni pred volilnim dnem, dočim bi moral biti po uredbi imenovan pet dni preje, vendar ta prekasna postavitev ni mogla vplivati na potek in izid volitev.
Na pritožiteljevo trditev, da so za 8 volilcev, ki so bili odsotni, glasovali drugi, ki so oddali glasove za Burgarjevo listo ter da je predsednik odklonil zabe-ležbo, četudi so to zahtevali člani volilnega odbora, je upravno sodišče ugotovilo, da iz volilnih spisov ne izvira, da bi bil kdo glasoval za odsotnega volilca ter da ni verjetno, da predsednik ne bi bil hotel protokolirati tozadevnih ugovorov članov odbora, kajti iz zapisnika o poslovanju volilnega odbora v času glasovanja je razvidno, da je predsednik vzel na zapisnik celo povsem neutemeljene ugovore članov volilnega odbora. Je pa tudi malo verjetno, da bi bili člani volilnega odbora ugovarjali ukrepom, ki so bili v prid njihove (Bohinjčeve) kandidatne liste. Iz posebnega glasovalnega seznama te liste namreč izvira, da so glasovi, katerih veljavnost ospo-rava  pritožitelj,  razen enega vpisani v
seznam Bohinjčeve liste. Pa tudi če bi bila pntožiteljeva trditev resnična, bi teh 8 glasov ne vplivalo na izid volitev, ker razlika znaša 209 glasov.
Napake pri imenih volilcev v glasovalnih seznamih je predsednik popravil s tem, da je prečrtal imena volilcev, ki niso vpisani v volilnem imeniku, ali ki so bili vpisani v obeh glasovalnih seznamih. Predsednik je utemeljil vse te popravke. Število tth je pa tako majhno, da ne vplivajo na izid volitev tudi tedaj če se popravijo vse v prid Bohmčeve liste.
Res je tudi, da so se dogodile napake v tekočih številkah splošnega glasovalnega sezniima in posebnih glaso-valnh seznamov, vendar so te napake nebistvene. Sicer pa jih je predhodnik popravil. Da je to storil v od.sotnosii obeh članov volilne komisije, ni njegova krivda, ker sta oba odšla iz volilnega lokala pred zaključkom brez upravičenega razloga. Te malenkosti in vrh tega še popravljene nepravilnosti nimajo bistvenega vpliva na izid volitev tudi zato, ker pritožitelj sam ne trdi, da so zapisniki odnosno seznami ponarejeni in da bi bil radi tega izid volitev napačen.
Upravno sodišče ni moglo vpošte-vati trditev pritožitelja, da so pristaši Burgarjeve liste pristašem Bohinjčeve liste onemogočili prihod na volišče in izvršitev volilne pravice z zastavljanjem poti v volilni lokal, ker pritožitel ni navedel, kdo je zastavljal pot v volilni lokal in kateri volilci radi tega niso mogli glasovati.
Volilni zapisniki in glasovalni seznami niso podpisani od vseh članov volilnega odbora in zapisnikarja, vendar so nepravilnost zakrivili člana volilnega odbora Tršan Franc in Dolinar Jože ter zapisnikar, ki so se predčasno odstranili iz volilnega lokala brez utemeljenega razloga. Pritožnikova trditev, da so se odstranili radi tega, ker je predsednik volilnega odbora samolastno postopal, nima opore v volilnih spisih. Iz zapisnika je razvidno, da predsednik ni zabra-njeval protokolacij proti sebi, čeravno so bili zadevni ugovori proti njemu povsem nt osnovani 1. glede sočasne pri sotnosti predstavnika Burgarjevo liste in njegovega namestnika, 2. glede dejstva, da je namestnik predstavnika Burgarjeve kandidatne liste hotel odnesti svoje pri vatne zapiske; dalje ni ničesar razvidno iz volilnih spisov, kar bi dalo povod, da se sumi v objektivnost in korektnost predsednika volilnega odbora. Pritožitelj ne navaja nobenih konkretnih činjenic, iz katerih bi izviralo samolastno postopanje in pristranost predsednika.
Tako je razsodilo upravno sodišče Neutemeljenost pritožbe je bila torej zadostno razvidna že iz pritožbe same in volilnih spisov. Prihodnjič bomo pa skušali popisati volitev tako, kakor jo je videla vsa javnost v smleški občini in kakor se je dejansko vršila.
f Lojze Jereb
Zadnji petek je umrl na Sp. Brniku akademik Lojze Jereb. Smrt ga je rešila dolgoletnega trpljenja. Umrl je naš Lojze v času, ko bi kot absolvent univerze-jurist stopil v krog narodnih delavcev. Za to svojo nalogo se je usposabljal ne le na šolah, ampak tudi doma. Kristalna je bila njegova ljubezen do domače zemlje in do ljudstva. To nam je tudi v dejanju dokazal. Bil je med ustanovitelji brniškega prosvetnega društva, pri katerem je bil tudi predsednik. — Občudovali smo ga, ko je sredi zmešnjav našega javnega življenja vedno videl pravo pot in čas je pokazal in še kaže, da se nt motil. Obiski pri njem v bolniški sobi
so bili za nas visoka šola ljubezni in dela za narod.
Odpočij se v naši slovenr.ki zemlji, ki si jo z vsem srcem ljubil. Tvoj svetli zgled bo ostal vedno v naših dušah!
Društvo kmetijskih strokounlahou za dravsko banovino
ima svoj redni 27. občni zbor v Mariboru v nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. v hotelu „Orel". Pričetek točno ob 9. uri dopoldne. Vsi absolventi kmetijskih šol, tudi nečlani ter prijatelji društva so vabljeni. Za redne člane je udeležba obvezna. Kdcr namerava referirati, mora predložiti referat do 30. t. m. v pregled tajniku Martelancu v Kranju.
Berite
in širite Gorenjca!
Kaj je vendar tak gospodar mislil!
Tako se nehote človek vpraša, ko čita dan na dan o novih požarih, obenem pa tudi, da so bila pogorela poslopja globoko pod vrednost zavarovana. Še pred nedavnim smo čitali o požaru, ki je povzročil 200.000 Din škode, zavarovano pa je bilo vsega za 8000 Din.
Res je, človek kar ne more verjeti, da bi čez noč prišel ob drago in ljubo mu posest. Zato tudi gospodar velikokrat ne more verjeti, da bi mogla njegova poslopja s premičninami vred postati v hipu plen ognjene sile. In prav radi te napačne vere, ki njeno pogreš-nost vsak dan dokazujejo novi požari, nima svojih poslopij ali sploh nič zr.va-rov-mm aH pa oločro prenizko.
Pri zavarovanju se obrnite na našo domačo Vzajemno zavarovalnico. Ona ima v vsakem kraju vestnega, poštenega in uvidevnega poverjenika, ki vam bo glede zavarovarovanja svetoval le ono^, kar more biti za vas koristno.
GOSTILNA na glavnem trgu v Kranju se takoj ugodno proda. Potreben kapital Din 80.000—. Poizve se pri Rebolju.
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalno moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake
bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem , ta pot jc pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo ki Jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno I
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost. raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Postno zbirališče:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
TEDENSKE NOVICE
IZ UBEDNIŠV1I
Naše gg. dopisnike prosimo, da nam pošiljajo ne samo zelo zanimive, ampak predvsem nakratko obdelane članke in dopise, ker jih sicer ni mogoče v celoti priobčiti, oziroma morajo izostati drugi važni in zanimivi članki. S tem bomo ugodili želji mnogih gg. dopisnikov in čitateljev.
IZ UPRRVE
Naše stalne naročnike prosimo, da nam nakažejo zaostalo naročnino za prvo polletje in jih obenem vabimo, da ostanejo listu zvesti tudi še v bodoče.
Kranj
Skupina poselske sveže v Kranju javlja, da ima svoj redni sestanek v nedeljo 22. julija popoldne ob 4 h v delavskem domu. — Sestanka se naj zagotovo udeleže vse članice.
V Struževem bodo imeli v nedeljo dne 29. julija t. I. običajno letno žegnanje.
Izredni občni zbor S. P. D. Kranj
se vrši 31. julija ob 1/i9. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega doma z dnevnim redom .Vprašanje Šmar-jetne gore". Z ozirom na važnost tega vprašanja je udeležba za vsakega člana obvezna.
Predavanje o regulačnem načrtu mesta Kranja se vrši danes v petek ob l/29 uri zvečer v hotelu »Stara pošta«. Predaval bo g. prof. Vurnik. Strokovnjaško predavanje agitira že samo za udeležbo. Saj bomo na predavanju slišali načrte o preureditvi mesta in načrta za bodoči razvoj. Pri tem bo nas zanimalo vprašanje kolodvora, bolnice, parkov, kopališč, javnih stavb itd.
Pozor kopalcem! 19. t. m. popoldan se je kopalo v Savi večje število otrok in nekaj odraslih. Otroci so brodili po vodi in je po nesreči plavajoč zašel v tolmun, dečko, ki se je že začel potapljat, kar pa je opazil na produ stoječ drug deček in zaklical hitro na pomoč. Neki mladenič je takoj skočil v vodo in rešil fantka sigurne smrti, ker bi bil sicer kmalu zašel v globoke savske tolmune in vrtince. Pristojno oblast opozarjamo, da oskrbi za primerne varnostne naprave, starše pa, da nadzirajo kopajočo se mladino.
V Slovenski Lurd-Rajhenburg bo 14. avgusta pripeljal posebni vlak množico romarjev iz vseh strani Slovenije, ki se bo v veličastni baziliki poklonila Lurški Devici. Po opravljenih po-božnostih 15. avgusta zjutraj pa se odpeljejo romarji na celodnevni izlet v Zagreb. To bo eno najlepših letošnjih romanj. Kdor le more naj se pridružil Podrobna pojasnila dobite, če se takoj prijavite na naslov: Romarski list .Po božjem svetu", Ljubljana, Tvrševa c. 17.
Smrt prof. Franca VVatzla je v
Splitu vzbudila mnogo pozornosti in sočutja. Splitski časopis Nova Doba mu je posvetil kar cel članek. Truplo pokojnega g. profesorja je ležalo v mrtvašnici splitske bolnice. Pri pogrebu se je zbralo okrog 30 duhovnikov in redovnikov iz Splita, ki so spremljali pokojnega na mrtvaškem sprevodu v stolno cerkev, kjer je bilo truplo blagoslovljeno, in nato na kolodvor. Radi nenadnih zaprek je železniška uprava odposlala krsto takoj iz Splita s tovornim vlakom, kasneje pa je spremljevalec dal v Karlovcu odklopiti voz z njegovim truplom in ga dal priklopiti osebnemu vlaku.
Zidarska dela pri predelavi Andraži če ve hiše so ponovno ustavljena. Delavci žalostno gledajo, ko bi radi delali, pa ne morejo.
Ne! Nikakor ne poceni prazen ječmen, temveč biti mora Kathreiner Kneippova sladna kava, ker samo ta ima fino aromo! Dobi se le v originalnih zavitkih!
Urjič
Osebna vest. Starešina tuk. finančne kontrole Leopold Brate je po službeni potrebi prestavljen v istem svojst-vu k finančni kontroli v Radovljici. Njegovi tovariši in prijatelji so mu priredili poslovilni večer in triiški moški pevski zbor mu je zapel v slovo nekaj primernih pesmic, a njegov tovariš se je v i-menu vseh njegovih tovarišev poslovil od njega kot šefa v prav lepih poslovilnih besedah. Da je bil starešina tuk. fin. kontrole res priljubljen v Tržiču, je dokazal poslovilni večer, na katerem so se zbrali vsi sloji meščanstva. Ta večer nam bo ostal v najlepšem spominu, a vam gospod starešina, naj bodo v zadoščenje besede, ki se bile izrečene od vaših tovarišev in prijateljev v slovo.
Meščanstvu v Radovljici, kakor tudi njegovim kolegom v istem poklicu, ča-stitamo, da ste dobili državnega uradnika in vašega šefa v resnici takega, ki bo vam in drŽavi v ponos.
A kakor ima vsak človek prijatelje in sovražnike, jih je imel tudi g. starešina Brate v Tržiču, katerih pa je v resnici le trojica in to samo zato, ker je Brate povsem pošten in pravičen in ti ga niso razumeli; so se pač s pravico in poštenjem skregali in to vedo vsi Tržičani.
Tebi pa, g. Brate, kličejo tvoji tovori ši še enkrat: z Bogom.
Poročena sta bila v ponedeljek 9. t. m. ob pol 12. uri pri sv. Juriju nad Bistrico g. dr. Kammcrlander Viljem iz Gradca in gdč. Sugg Elizabeta, hčerka solastnika tržiške predilnice in tkalnice. V ta namen je bila narejena k starodavni podružni cerkvici posebna cesta, da so se mogli svatje z avtomobili pripeljati do cerkve. Razumljivo je, da se je zbralo pri sv. Juriju vse polno ljudi iz Tržiča in Bistrice, ki so hoteli videti enkrat lepo in imenitno poroko. Toda le redki so bili tako srečhi, da so mogli prisostovati obredom v izredno okusno okrašeni cerkvi, ki je bila za toliko množico ljudi vsaj trikrat premajhna. Poročne obrede s sveto mašo je izvršil domači g. župnik Anton Vovk. Med sv. mašo je prepeval prav prisrčno mladinski zbor pod vodstvom g. kaplana Cerkovnika izbrane cerkvene pesmi ob spremljevanju harmonija. Po poroki so se poročnemu paru poklonili športniki z različnimi Športnimi pripravami, gasilci iz Bistrice, konjeniki in premnogi prijatelji ter znanci. Zlasti to je povzdignilo pestrost, da je bilo zbranih pri cerkvi veliko narodnih noš, katere so zlasti povzdignile pestrost starih gorenjskih svatovskih običajev. Vsekakor je bila to imenitna poroka, od katere so odnesli najlepše vtise tudi številni inozemski gostje. Pokazala pa je tudi spoštovanje tukajšnega prebivalstva do imejiteljev predilnice, ki pravzaprav Tržiču in okolici režejo vsakdanji kruh. Mlademu paru naj Bog blagoslavlja življensko poti
Crboje
Iz trbojske občine. Novoizvoljeni predsednik občinske uprave je prevzel poslovanje z izrecnim pristavkom, da sprejme poslovanje na podlagi revizije, ki naj se izvrši čim preje. — Želja je bila kmalu izpolnjena. Banovinski revizor se je mudil z revizijo dva dni. Navzoča sta bila prejšnji predsednik občinske uprave in novoizvoljeni g. Jožef Bur-gar. Vse so pregledali ter ugotavljali razne postavke. V končno rešitev je g. revizor še vzel s seboj nekaj spisov in
knjig, kot so povedali udeleženci. — Revizijskega sporočila dosedaj še nismo prejeli.
Čudno se pa nam dozdeva, da revizija ni dosegla tudi bednostnega in brezposelnega fonda. Vse to je bilo že preje oddano na okrajno načelstvo v Kranju. Ali nima pravice do vpogleda tudi v te račune novoizvoljeni predsednik občinske uprave s svojimi odborniki? Ali je morda res na mestu ugibanje, kje so jemali denar za razne avtomobilske vožnje ob obojnih volivah, za vino in žganje, ki so z njimi postregli svojim trudnim dopeljanim volilcem? Imeli so zadnjič kar vinotoč v gozdiču blizu ,,moškega" znamenja, da so se lahko ondi krepčali. Kdo je vse to plačal? Ali je res bednostni fond priskočil tem tako utrujenim in seveda ..brezposelnim" pri tolikem trudu in naporu na pomoč?
Predoslje
V nedeljo, dne 15. julija je pel prvo svojo sv. mašo čast. g. novomaš-nik Orehar Anton. Za to priliko je bila župna cerkev v Predosljah nad vse okusno okrašena. Na koru so se predaški pevci kar postavili! Pevce je spremljal tudi močan orkester. G. novomasnika je spremljalo k oltarju okrog 20 duhovnikov, novomašniški govor pa je imel g. dekan iz Št. Vida Val. Zabret, ki je pred 34 leti opravil zadnji slovesno novo mašo v Predosljah. Kakor čujemo, je g. novomašnik nastavljen za kaplana v Mengeš.
Cerklje
. Da je občinsko gospodarstvo v dob-rig tudi v Cerkljah, kot je zadnjič poročal Gorenjec, temu je treba samo pritrditi. Naj za danes omenimo samo naj-odličnejši uspeh, ki ga beleži občinsko gospodarstvo v zadnjem času. To je naše moderno kopališče. Že ameriška brzina, s katero se kopališče gradi, je občudovanja vredna. Komaj dober mesec se o tem govori, in 15. julija bo vse gotovo, kot je bilo rečeno. Pa letos 15. julija, ne leta 1£35.
In dalje, če pomislimo še na druge skrbi in trud, ki ga tako podjetje zahteva. Že prostor je težko določiti in še težje dobiti. Saj vemo, kakšni so dandanes ljudje: v roko sta že segla in li-kof pila, pa te zadnji hip na cedilu pusti. In nič ne pomaga, ne obljube in ne grožnje. Da se tudi občinskim gospodarjem kaj takega lahko pripeti, kdo bi dvomil. Prvotno je bil določen prostor sa kopališče na posestvu Vinkota Kural-ta (p. d. Pavleta), a pogajanja niso uspela. Iz zadrege je zaskrbljenim gospodarjem pomagal posestnik Sluga (p. d. Puč) iz Grada, ki jim je ponudil svet zraven Pipana za ceno 3500 Din. Nekaterim ni všeč, češ da je prostor tik ceste neprimeren za kopališče. Toda ti godrnjači pozabljajo, da vse monumentalne zgradbe stoje na čim bolj vidnem prostoru. Če se bo vsako leto tam okrog zasadila še koruza, bo tudi za dostojnost in javno moralo dobro preskrbljeno. Pa tudi gospodarske koristi bodo iz tega nepregledne. Koruza se bo pocenila od 1*12 Din na 050 Din. In gotovo bo volivni uspeh pri prihodnjih občinskih volitvah še lepši, če se bo moglo reči: Volite župana N. N., ki je dobavljal kmetom kukuruz po isti ceni, kot župani sosednih manj naprednih občin.
Ogenj. V Lahovčah je v sredo, dne 4. julija okrog pol 23 gorelo. Prizadet je posestnik in mesar Franc Ambrož. Pogorela so gospodarska poslopja. Slutijo, da je zažgala zlobna roka. — Naša fara ima v požarih gotovo rekord.
Smola. Nekateri ljudje imajo povsod smolo; ducat izobčenih cerkljanskih gasilcev že. Stvar pa je taka:  Na dva-
kratni oglas v Gorenjcu je kar deževalo povpraševanj in obetala se je sijajna kupčija. Zato se gasilcem ni kar nič mudilo s prodajo. Pa glej, strela v neba! Pred cerkvijo je bilo ono nedeljo oklicano, da izobčenje ne zadene ne le fanta v gasilskih hlačah, ampak tudi hlače same. Lahko si mislite, koliko razočaranje. Morda pa se jih bo usmilila kopališka uprava in bo kupila gasilske obleke kot uniforme za kopališko uslužbenstvo, pa tudi za kopališke kostume bi se na vse zadnje dala stvar uporabiti.
Rahlo
ViSek podivjanosti. V soboto zvečer sta gnala dva otroka posestnika Ju-nezovca — Petra Grašiča iz Strahinja krave s paše. Pa pridrvi nenadoma od kdovekod zloglasni junak noža Janez in se prične usajati na kravami. Mesaril je kar tri krave. Bil je natreskan in takrat je ves živinski. Poslali so takoj po živi-nozdravnika in orožnike. Živinozdravnik g. Bedenk je takoj tu in nudi prvo pomoč. Orožnikov ni bilo. To je bilo Janezu jako po volji. Še isti večer so frčale rože raz oken, snopje iz kozolcev; vpitja« groženj in bogokletstev je bilo do groze. V nedeljo so se zglasili orožniki in zadevo vzeli na protokol. V javnost spravljamo to naklansko sramoto samo iz namena, da bi oblasti napravile že enkrat konec temu neprestanemu divjanju. Take in slične stvari se ponavljajo teden za tednom in nočnega kalenja miru je na debelo. V prisilno delavnico s takimi ljudmi, sicer ni upanja, da bi se poboljšali.
Odgovor »Pohodavcu"
Nestrpni nacionalist nas je ovadil ponovno v predzadnji števiki »Pohoda«, ki zabavlja nad Bojem, katoliško duhovščino in celo nad papežem. Borci so v Kranju postavili v pravo luč ta napredni narodnjakarski živelj — kar nacistom ne ugaja, ker bojevniki ne poznajo nacionalizma le pri cvičku, kot ti nacisti. V nacionalizmu dopisnika »Pohoda« prekaša sleherni pastir v gorenjskih planinah. — Dopisnik Pohoda bi kot narodnjak moral vedeti, da 6. januarski manifest ne vsebuje nobene določbe zoper katolicizem in papeža. Zato ta nacist deluje proti temu manifestu. Sicer pa, če dopisniku papež kot verski poglavar ni všeč, naj si poišče kakega Bf(ihrerja" ali boginjo in tudi toliko oboževana podkev mu je na razpolago. Očita nam tudi dopisnik avtonomaštvo. Glej ga, iznajdljivca! Za koliko let si pa za nami? Ali se ne govori že delj časa o najširših banovinskih samoupravah? Menda si mislil reči »punktaštvo«, kot je to pri ljudeh tvoje branže v modi?
— — Ako si se tudi ti udeležil, —  ni nobena  posebna zasluga,
— kajti navadno sploh ne vidiš cerkve od znotraj. — Država ima več koristi od onih, — — ki pa so drugače dobri državljani ter so že v Avstriji delali za Jugoslavijo, kot pa od takih, ki se ob vsaki priliki trkajo na nacionalna prsa, kadar je pa treba res udariti, — se potegnejo v ozadje in gledajo, kdo bo dobil premoč, da bi si hitro dali umeriti suknjo najnovejšega kova.
— V Naklem ni bilo zborovanja kmečkih fantov in deklet, ki datira še iz strankarskih časov, ampak zbor stanovske kmečke organizacije. Tista privatna hiša, kjer je visela ob priliki zborovanja drž. zastava, je Vidov dan praznovala, dočim so nacisti delali ter niso bili niti pri maši, pri kateri pa je lastnik te privatne hiše bil ob 6 zjutraj. Tvojo učenost moramo korigirati tudi v tem, da Vidov dan ni spomin samo na kosovske junake, ampak na vse, ki so padli za našo svobodo. -Skušaš napasti tudi funkcionarje naše
GORENJEC«
Štev. 25
zadruge. Pazi, da te ne zgrabi lastna beseda za grlo I Tudi na gostilničarje si se spravil. — — Mogoče je, da si postal zadnje čase precej kratkoviden. Zateči se k prvemu Dalmatina«, ki ga boš srečal, da ti preskrbi očala, če k zdravniku ne vidiš. — Dežela ni mesto,
to si zapomni enkrat za vselej! Ako ti ne ugaja pri nas — saj menda veš, kje pelje pot iz Nakla. Ako pa ne veš, ti rade volje pokažemo in ti damo še posebej za bencin, da ne boš preblizu ostal. Takih nacistov pač zavedni državljani ne rabimo, kvečjemu prej ali slej državni pravdnik.
Gospodarstvo
Žitni trg: Cene pšenici so zaenkrat neizpremenjene, vendar so za dobavo pozneje zelo čvrste, to pa iz razloga, ker je Priviligirana izvozna družba dobila nova sredstva za nakup pšenice ter bo ostal še nadalje v veljavi njen izvozni monopol. Družba je že pričela z nakupovanjem pšenice in sicer kupuje predvsem za Avstrijo. Glede Izvoza v Nemčijo še ni nič gotovega.
Pri koruzi so kupčije malenkostne. Cene popuščajo.
Krompir: Cene zgodnjemu rožniku 80 v nadalje popustile ter notira danes okolica Pragersko 32 do 34 para za kg.
Banovinska mlekarska šola v Škofji Loki. Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki se otvori novo šolsko leto dne 15. septembra 1934.
Pogoji za sprejem so: praksa iz mlekarstva ali dovršena nižja kmetijska šola, zdrava ter krepka telesna konsti-tucija in moralna neoporečnost.
Vzdrževalnina za vso oskrbo s šolnino znaša mesečno Din 500 za po-edinca.
Pravilno opremljene in kolekovane prošnje za sprejem se morajo vložiti pri ravnateljstvu zavoda v škofji Loki najkasneje do 15. avgusta 1934. Prošnjam se mora priložiti: 1. domovnica, 2. šolsko spričevalo, 3. spričevalo o praksi, 4. rojstni list, 5. nravstveno spričevalo,
6. dovoljenje staršev za obiskovanje mlekarske šole (samo pri mladoletnih),
7. zdravniško spričevalo s posebno izjavo zdravnika, da je prosilec krepke telesne konstitucije, popolnoma zdrav in da nima infekcijoznih ali herediternih bolezni,
8. izjava plačnika, da bode vzdrževal iz lastnih sredstev prosilca na zavodu, od-nosno dekreti oblastev, s katerimi se prosilcem podeljujejo štipendije za vzdrževanje.
O ostalih formalnostih, ki so potrebne za sprejem, bode obvestilo ravnateljstvo zavoda interesirane prosilce neposredno.
R A Z G L A S davčne uprave v Kranju
V smislu § 16 zakona o izpremem-bah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih SI. list 17/149 ex 1934, so stopila z dnem 20. februarja 1934 v veljavo določila glede obdačbe hišnega služabnlstva. Ta določila se glase:
„Davek na dohodek hišnega slu-žabništva znaša na leto 50— Din za vsako osebo. Za dokaz o plačanem dav-služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkasneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo.
Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, ne glede na osebo, čas zaposlitve in višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte v obče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kazen za petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani znesek pa si lahko nadomesti od uslužbenca.*
V smislu čl. 15 pravilnika k cit. zakonu se prodajajo predmetne davčne karte v prodajalnicah davčnih znamk (trafikah).
Ker doznava podpisana davčna uprava, da še mnogo poslodavcev ni nabavilo predmetnih davčnih kart in ker se začne v prihodnjih dneh tozadevno naj strožja kontrola, jih tem potom opozarjamo, da to nemudoma store ter da se na ta način izognejo neizbežnim in neprijetnim posledicam kazenskih preiskav ter izreku zelo občutne petkratne kazni.
• mali oglasi
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Za novo malo ljudsko zavarovanje
iščemo zastopnike. - Ponudbe pod •Vesten« na upravo Gorenjca.
tnstrukcije išče dijak osmošokc. Gre tudi na dom. Ponudbe na upravo Gorenjca.
Opremljena soba se odda gospodu ali dijaku Poizve se v upr. Gorenjca.
V tovarno čevljev sprejme nekaj stroj nih delavcev in delavk Prešern, Kranj.
Vajenca za pečarsko obrt, zdravega in krepkega z dežele, sprejmem. Hrana in stanovanje. Vinko Oselj«, pečar, Kranj.
Moderno tiskarsko podaje, specialno urejeno ta izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
I Maria Tfcfc. fraftfa ? Kranju
Gasilske čete. pozor!
Vljudno sporočam, da imam na zalogi ali po naročilu izdelane gasilske čepice, pasove in druge potrebščine po novih predpisih Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Vzorce za čepico in pas pri meni na vpogled. Čepica in pas stane cca Din 80. ANTON ŠPORN, izdelovanje oblek ter gasilskih potrebščin Kranj, Savsko predm. 57
nudi po najnižjih cenah dobro priz-znana vina štajerske in druge vrste.
Kmetijska iknjn zadrugi t Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol  in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih oenah.
Prodaj« svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodtte člani te zadrege I
HIŠO
v bližini mesta takoj ugodno prodam. Naslov v upr. »Gorenjca*.
VINO    pristno, po konkurenčni V ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ul. 11
KIS Zfl VLAGANJE
kumare in sočivja, garantirano pristnega dobite najceneje v delikatesi
A.Terčon, Pri Puščavniku
V enem dnevu
Vam razvijem film in naredim slike in to v najboljši izdelavi na A*>fa Lupex papirju. — V zalogi imam vse vrste Agfa plošče, papirje, filme, kemikalije i. t. d. Agfa Box aparati so še vedno samo po Din 100.
Pouk brezplačen!
D rogeri ja
B. Šinkovec Kranj, Glavni trg
Ali že veš, da so opanke, sandale in kapucin čevlji najboljši in najcenejši le pri znani tvrdki
Fr. Strniša, Kranj
Ako ne veš, pridi, kupi in prepričan boš!
Če hočete biti v resnici dobro postrežem, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem. Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, očal, toplomerov itd. - Kupujem vsakovrstno zlato in srebro kakor tudi vse druge stare oz. starinske predmete. — SI. augustom se preselim v hišo g. Gorjanca poleg Stare pošte (prej trafika Golob).
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
..PETRO" Ti V
SAMO^NAVU^LEC-Sri DbTROLUFB MT V -jsLuslj---_v r-       . ..__
Specijainl lastni Izdaiek dobavlja v vsaki množini in dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Usnjarska in Čevljarska zadruga
ftund
r.^.jo.   v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nasl
A. ŠINKOVEC sU Kranj 12, vrvarna
Priporočam vrvarsko blago lastnega izdelka: Štrange, uzde, vrvi v vsaki dolgosti in debelosti, razne mreže, sukanec,  motvoz in tkanino (vreče) za čebelarje. —
V zalogi imam vedno veliko izbiro bičev, bičevnikov, žime, morske trave, cvilha in vreč, domačega platna, platna za ponjave (plahte), vzmeti za postelje i. t. d.
V izdelavo prevzamem vsako količino prediva.
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obre-stujejo po dogovoru m se
■Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tiska
4331
85
9578