šiev. 15 Cena 15 din PTUJ, dne 15. aprila 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšegti ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk: tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik \nron Bauman Uredmšto in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pn Komunalni banki Martbcr podružnici Ptuj, štev 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din soproga indonezliskega predsednika v soboto, 9. aprila 1%«, se je ob opoldanskih iirali na poti iz Zapreba v Avstrijo v Ptuju na ^radu zadržala soproga pred- sednika indonezijske republike ga. Hartini Sukamo s svoiini spreuistvom, v katerem sta bila tudi indonezijska veleposlanika v Jugoslaviji in v Avstriji. Iz Zagreba je prispela ga. Siricar- uo v spremstvu soproge Lea Matesa, šefa protokola predsed- nika republike Zdenka Stanibu- ka in drugih. V iMujii se je hitro razv(Mlelo o pričakovanem obisku visoke gostje iz Indonezije, zato so prišli na grad odrasli in otroci, mnogi pa so na i)ločniku ulici? na grad pričakovali kolono av- tomobilov — in so gostom ma- hali v pozdrav, ti pa so jim ori- srčno odzdravijali. .\a gradu so visoko gostjo go. Sukamo spre- jeli in pozdravili: po<;lpreSlovenske g-orke«; in >Restavracije na gradu« Franc Krivec goste na kosilo. Med kosilom se je pred re- stavracijo na gradu povečalo število odraslih in otrok iz Ptuja, ki so želeli pozdraviti go. Sukamo in njeno spremstvo in na lastne oči videti naše go- ste iz daljne Indonezije, ki je kot dežela otokov znana io svojih tropskih sadežih in di- šavah po celem svetu in leži med jugovzhodno Azijo in Av- stralijo. Meri 2,5 milijonov ki- lometrov in šteje okrog 85 mi- lijonov prebivalcev. Večina zbranih je vedela, da je prišel v .Jugoslavijo na l-dnevni obisk na svoji poti po azijskih, afri- ških, evropskih in južnoameri- ških državah v misiji dobre volje predsednik Indonezije g. Ahmed Sukamo in je bil gost predsednika Tita. Gospa Hartini Sukamo je prispela v Jugoslavijo že 2. aprila, pred- sednik Ahmed Sukamo pa v sredo, 6. aprila. Po obisku kra- jev Hrvatske in Slovenije in po končanih državniških razgovo- rih je predsednik g. Sukamo odpotoval iz Zagreba z letalom v petek, 8. aprila, ga. Sukamo pa v soboto, 9. aprila, s svojim spremstvom iz Zagreba po obi- sku Ptuja proti Šentilju v so- sedno Avstrijo. V restavraciji na gradu in v družbi jirodstavnikov iz Mari- bora in Ptuja se je visoka gostja prijetno počutila in se je ob slovesu tudi vsem prisrč- no zahvalila za le[> sprejem, gostol Iiibiiost in |e naročila no- zdrave prebivalstvu tukajšnje- ga območja. Pred restavracijo je go. Su- kamo počakala izpred množice odraslih in otrok delegacija pionirjev iz Ptuja s šopkom. Pionirki Zorici Rozenfeld je ga. Sukamo po kratkem nago- voru in izročitvi šopka prisrčno stisnila roko ter se zahvalila ptujskim pionirjem za izkaza- no pozornost. Otroci so jo ob- stopili med poslavljanjem od predstavnikov iz Ptuja in med približevanjem vozilom ter so ji skupno z ostalimi navzočimi mahali v slovo z željo za srečno nadaljnje potovanje. Po ulicah v smeri novega mostu čez Dra- vo se je zbralo prebivalstvo F^tuja in ga. Sukamo je vsem oriiazno odzdravi jala iz vozila. Tako je Ptuj lepo sprejel vi- soko gostjo iz Indonezije in vpisal ta obisk med visoke obi- ske v svoji zanimivi zgodovini. Ta je pustil prebivalstvu Ptuja prijetno priznanje, da je z 1 "ti zgradilo na gradu lokal, ki je primeren in sposoben za spre- jem visokili gostov iz vseh stra- ni sveta in njihovega sprem- stva. ko jih prijielje pot po Ju- goslaviji kot prijatelje tudi v ta del naše lepe domovine. Sama restavracija pa je s ^em visokim obiskom dosegla dra- goceno priznanje, zlasti pa s tem, da ji je bilo že ob tej pri- ložnosti napovedanih več obi- skov delegacij iz drugih dežel, ki nrihaiaio k nam na prija- teljske in poslovne obiske. v T Ga. Sukamo s tov. Kuharjevo, St ropntkovo, veleposlanikom, tov. V ognncem m Krivcem ter sprem- stvom pred kosilom v restavraciji na gradu v Ptuju Predsednik Tito in predsednik Sukamo ob slovesu Zadnji Sukarnovi razgovori s predsednikom Titom so vzbudili v svetu splošno zanimanje, posebno ker sodijo našo državo za eno prvih pvobomic politi'ke miroljub- ne koeksistence. V uradnem spo- ročilu so poleg dvostranskih sti- kov med deželama poudarili pred- vsem vlogo izvenblokovskih držav v svetovni politiki, nujnost s)po- razuma o razorožitvi in prepo- vedi atomskega orožja. Kot iz- redno važen moramo vzeti del sp>oročila, v katerem poudarja, da morajo na prihodnje konference na vrhu povabiti tudi predstav- nike majhnih dežel. Če gledamo obisk indonezij- skega gosta iz mednarodnega zornega kota, vidimo, da je naša politika na zdravih temeljih, kaj- ti mi smo odločno za popušča- nje napetosti in za enakopravne odnose v svetu. Vse to po bomo dosegli, če bomo pripomogli k na- raščanju vloge izvenblokovskih držav in predvsem tistih dežel, ki potrebujejo'mir, da dosežejo svoj notranji razvoj. Azijsko-friška konferen- ca v Konakriju Ze nekajkrat smo poudarili iz- redno vlogo novih azijsko-afri- ških neodvisnih in odvisnih de- žel. Zadnja 'konferenca azijsko- afriške solidarnosti v Konakriju je to našo domnevo samo še potrdila, saj so predstavniki šte- vilnih dežel poudariili pK>trebo po boju proti kolonializmu in impe- rializmu, obenem pa so zahte- vali, da jim svet omogoči hitrej- šo rast, tako da bi nekdanji od- visni in izkoriščani narodi postal; enakovredni. Boj za osvoboditev dobiva v zadnjih mesecih vedno bolj kon- kretno obliko in zato so takšna srečanja izredno pomembna. Na- rodi ne rastejo ločeni drug od drugega, temveč se že v samem začetku dogovarjajo o sodelova- nju in enotni po?^iki. V Aziji in Afriki bi radi preprečili prenos hladne vojne iz Evrope na ta kontinenta. To lahko dosežejo samo s skupno akcijo, ki bodo v kali zatrle antagonizme med temi deželami ter ix>udarile nujnost enotnega nastopa. Prostovoljci za AIrir Sporočilo alžirske vlade, da namerava sprejeti prostovoljce za boj proti Francozom, je ustvarilo nov položaj. S tem bodo dali .svojemu boju mednarodni pomen, kajti s tem bo alžirsko gibanje postalo splošno afriško gibanje proti 'kolonializmu. Nekateri fran- coski časopisi so že ugotovili, da bi Alžirci radi dosegli interven- cijo čet OZN. Morda je to tudi res. kajti na vseh dosedanjih za- sedanjih Generalne skupščine so Alžirci vedno propadli zaradi sta- lišča, da je upor notranja zadeva Francije. Politiki v Parizu so se vedno trudili, da bi omejil; upor na svoj notranji problem, če pa bo dobil sedaj upor prizvok med- narodnega boja proti kolonializ- mu bodo seveda težko še naprej nagovarjali svoja stališča. Alžir je del Afrike in če se ljudje dogovarjajo v Konakriju ;n Akri o konkretnih oblikah boja proti kolonializmu. ne izpuščajo Alžira. ker je to za tamkajšnje ljudi svetel mer odpornost: in boja za svoje pravice. Kaže. da bo leto 1960 v zgodovini afri- škega kontinenta izredno po- membno. Vrsta zadnjih dogod- kov, številne nove neodvisne dr- žave, prelivanje krvi in utrjeva- nje alžirskega osvobodilnega gi- banja so dejstva, ki ne bodo zbledela ta!ko hitro. Prihodnji teden od 18. do 25. aprila bodo na našem pod- ročju otroci rojeni leta 1959 dobili drugo injekcijo cepiva DI-Te-Per, tako se imenuje ce- pivo proti davici, mrtvičnemu krču in oslovskemu kašlju (la- tinsko: Diphtheria, Tetanus, Pertussis). Ali so cepljenja danes še potrebna ? To vprašanje dostikrat sliši- mo in ga največkrat zastavljajo starši, včasih pa tndi zdrav- stveni delavci. Starši, ki se jim otroci smilijo in jih zato želijo obvarovati pred vbodi injekcij- ske igle, zdravstveno osebje, ki ve, da smo pri zdravljenju mnogih komplikacij nalezljivih bolezni z modernimi kemotera- pevtiki in antibiotiki dosegli lepe uspehe in močno znižali smrtnost. Strah nepoučenih staršev pred cepljenjem je pretiran in ima svoj vzrok v nekajminut- nem joku, s katerim otrok reagira na vbod igle, in v krat- kotrajni lokalni, redko pa tudi splošni reakciji na cepljenje. Takšno usmiljenje je napačnft in otroku v škodo! Na nesrečo je to spoznanje vedno prekas- no in pride takrat, ko otrok že zboli za nalezljivo boleznijo, ko mora v bolnišnico in ko je izpostavljen pri preiskavah in zdravljenju še dosti številnej- šim vbodom, čeprav ni jamstva za ozdravljenje. Pa tudi prt ozdravljenju zapuščajo mnoge nalezljive bolezni trajne okva- re, kot n. pr. davica na srcu, oslovski kašelj na pljučih, po- liomielitis pa večjo ali manjšo hromost. Bolezni tudi ni mo- goče vedno ugotoviti že na za- četku in zato je nevarnost, da se bo zdravljenje začelo pre- kasno. Upanje na ozdravljenje se v takih primerih močno zmanjša. Ne sme nas uspavati ugotovitev, da smo mnoge na- lezljive bolezni že močno zni- žali, ker smo te uspehe dosegli ravno zaradi tistih staršev, ki so svoje otroke redno in pra- vočasno pripeljali na cepljenje. Nerazumevanje staršev in od- tegovanje otrok cepljenju nas povrne lahko nazaj v tiste čase. ko so otroške nalezljive bolezni neusmiljeno gospodarile in za- htevale veliko žrtev, kar se šc danes dogaja v državah, kjer ne izvajajo cepljenj. , Dne 11. aprila 1960 je bil plenuin Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj, kateremu prisostvovali: tovariš Švagcr in tov. Siinnic 'Z Okrajnega sindikalnega sve- Maribor, ^sekretar Obč komiteja ZKj ' ^".i tov. junko Vogrinec in Vabljeni predsedniki 12 sindi- kalnih podružnic. pleniimii so obravnavali Zaključke l\\ plcniima Central- sveta ZSJ o koriščenjii r>rostega časa. nedeljskem in iftneni midihu ter kiilturnem in i^Portnein živi jen ju naših de- '"\nili ljudi. Bila je širša r^z- Prava v zvezi z gradnjo delav- ^kf^Pa doma v Ptuju, ustano- vitvijo delavskih klubov v Ptu- Kidričevem in Majšperkii. »stanovitvijn počitniške sk^jp- ?9sti in Otvoritvijo letnesra Kina v Ptuju. Priprave za l.maj in počitniško skupnost Poseben poudarek je bil dan volitvam novih delavskih sve- tov in pr()slavam 1. maja. ka- tere naj bi bile v vseh delov- nih kolektivih v duhu 10. oblet- nice delavskega samoupravlja- li ja. Po uvodnem poročilu nreri- sednika tov. Jožeta Segiila in razpravi je plenum Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj sprejel sledeče sklepe: plenum se strinja s pred- logom predsedstva, da se pri- stopi h gradnji delavskega do- ma v Ptuju in da se pozove sindikalne podružnice, da nji- hovi člani sodelujejo v prosto- voljnih akcijah in da vplivajo na organe delavskega samo- upravljanja in celotne kole- u- vc za zbiranje sredstev a gradnjo delavskega doma; ^ plenum se strinja in pri- poroča DPD >Svobodain< v Ptuju. Kidričevem in Majšper- kii, da se ustanovijo delavski klubi, ki jih je potrebno pri- merno opremiti. Prav tako po- ziva sindikalne podružnice, da zbirajo prispevke za ustanovi- tev in opremo teh klubov; # plenum poziva sindikalne podružnice, da še nadalje \klju- čujejo svoje člane v DPD Svo- bode<, v športno dejavnost in druga društva. Zato je potreb- no, da v vsakem izvršnem od- boru konkretno zadolže tovčiri- ša, ki bo odgovarjal za sode- lovanja z društvi; # vso skrb posvetiti dehn- sko-športnim igram, ki se na čimbolj razvijajo v sleherni sindikalni podružnici, naj m-^d seboj tekmujejo in razvijejo športno dejavnost: 9 plenum je sklenil, da se ustanovi v Ptuju iioč'itniška skupnost in da se prične takoj delati pri organizaciji letnega oddiha za člane sindikata. Sin- dikalne podružnice naj v zvezi s tem takoj zberejo prijave in jih pošljejo na Občinski sindi- kalni svet: (Nadaljevanje na 3. strani) Pionirka Zorica izroča ge. Sukamo šopek Grajsko dvorišče je bilo polno vozil in ljudi STRAN f PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 15. APRILA 1960 Vesti iz ormoškega območja Na ormoškem področju je osredotočena zdravstvena služ- ba v Zdravstvenem domu v Ormožu in v Zdravstveni po- staji v Središču. Oba zavoda imata več zdravstvenih enot (skupno ll), v katerih dela 2"? zdravnikov, dentistov, farma- cevtov ter srednjega in nižjega medicinskega osebja in še pet ljudi v administraciji. Mreža zdravstvenili ustanov je na občinskem področju do- kaj dobro razvita, resen pro- blem predstavlja le pomanjka- nje zdravstvenih delavcev in prostorov ter tudi opreme, ker se obseg dela zdravstvenih za- vodov vedno povečuje. V vseh ambulantah splošne zdravstvene službe je liilo v lanskem letu opravljenih nad 41.000 zdravstvenih storitev (Zdravstveni dom Ormož, am- bulante: Ormož, Ivanjkovci, Tomaž, Miklavž in Kog: '51.273; Zdr. postaja Središče: 9860). Zanimiva je primerjava cen storitvam po posameznih ambu- lantah. Tako jo zaračunala am- bulanta Ormož povprečno za storitev lani 105 din (predlani pa 155 din), Ivanjkovci 252 din (252 din), Miklavž 250 din (250 din), Kog 440 din (478), Tomaž 560 din (545 din). V ambulanti Središče je stala povprečna sto- ritev 140 din, kar je najnižja cena, kljub temu pa je ambu- lanta izkazala lani okrog 148 tisoč din presežka dohodkov nad izdatki. Tudi ostale ambu- lante so izkazale presežke do- hodkov nad izdatki, in sicer Ormož 596.000 din. Ivanikovci 564.000 din. Tomaž 58.000 din, Miklavž 290.000 din in Kog 17.000 din. V sklad zdravstvenega zava- rovanja kmečkega prebivalstva bo prispevala občina letos okrog 14 milijonov dinarjev. ♦ V ormoški občini je pet ne- popolnih osnovnih šol (Podgor- ci, Vel. Nedelje, Kog, Ivanjkov- ci in Runeč), ki imajo kombi- niran pouk v 7. in 8. razredu; šola lluni s petimi oddelki ter štiri popolne osnovne šole (biv- še nižje gimnazije). Ob zaključ- ku prvega polletja v letošnjem šolskem letu so dosegle posa- mezne šole naslednje učne uspehe: Podgorci 89 ®/n, Velika Nedelja 86,8 «/o, Hum 8'>,7 ®/o. Središče 85,^ Vn, Kog 81,9 "/o, Ivanjkovci 81,8 Runeč 81.®» «/o, Tomaž 78,7 "/o, Ormož 76 ""n in Miklavž 74,9 »/o. !>olski obisk povprečno za vse šole znaša 96,6 «/«. Na splošno najbolj neugodno vi)liva na vzgojno delo pomanj- kanje šolskih prostorov in ka- drov. Mnogo obstoječih prosto- rov več ne ustreza zdravstve- nim, higienskim in pedagoškim zahtevam sodobne šole. Po- manjkanje prostorov je prisi- lilo nekatere šole do tega. da uporabljajo razne nešolske prostore za učilnice, nekatere šole pa do uvedbe treh izmen pouka. Podobno kot s prostori je z učnim osebjem. Na šoli Runeč manjka polovica učiteljev, šole Velika Nedelja, Miklavž in To- maž pa so zasedene komaj 60- odstotno. Občina upa, da bo rešila vprašanje pomanjkanja učiteljskega kadra s štipendi- ranjem. * Občina Ormož štipendira le- tos v administrativni šoli 5, v babiški šoli 1, v srednji eko- nomski šoli 2, v srednji medi- cinski šoli 4, v srednji kmetij- ski šoli 11, v srednji vzgojitelj- ski šoli 1. v učiteljišču 29, v višji fizkulturni šoli 2, v višji pedagoški šoli 5, na agronom- ski fakulteti 2. na ekonomski 2, na farmacevtski 1. na filozof- ski 1. na medicinski 3, na na- ravoslovni 1, na pravni 1 in na veterinarski fakulteti 2 štipen- dista. Skupno štipendira torej občina 68 štipendistov. Mesečno plača občina za štipendije 279 tisoč dinarjev, oziroma letno 4,786.000 din. Nov petletni načrt Izdelava novega petletnega go- spodarskega načrta je postala pe- reča — tako rekoč leto dni pred rokom. Kot je znano, bi naj pet- letni plan trajal od 1957. do 1961. leta. Toda spričo velikih gospo- darskih uspehov bomo osnovne postavke sedanjega perspektiv- nega petletnega plana dosegli že letos in ne 1961 , kot smo pred- videvali ob sprejetju tega pet- letnega načrta. Tako bomo letošnje leto pri- če dveh pomembnih dogodkov: desete obletnice delavskega sa- moupravljanja in izpolnitve dru- gega petletnega načrta v štirih letih. Ta dva dogodka ne sovpa- data samo časovno, temveč je med njima bistvena zveza: delav- sko samoupravljanje je bilo tista izpodbuda, ki je uresničila pre- senetljive gospodarske uspehe zadnjih let in omogočila izpolni- tev petletnega plana v štirih le- tih. Za zdaj je novi petletni per- spektivni plan še v obdobju štu- dija in proučevanja ter določa- nja osnovnih proporcev gospo- darskega razvoja. Uspešna izpol- nitev sedanjega plana bo vseka- kor osnova za še večji gospodar- ski napredek. Toda dosedanji dinamični go- spodarski razvoj je ob svojih ve- likih dosežkih sprožil tudi neka- tere tipično razvojne probleme, ki jih bomo skušali prav v novem petletnem perspektivnem načrtu odpraviti. Gre namreč za dolo- čena neskladja med nekaterimi gospodarskimi vejami, ki bi uteg- nila v bodoče zavirati skladen gospodarski razvoj. To neskladje je na primer zdaj očitno med po- ljedelstvom in živinorejo, med vse intenzivnejšo kmetijsko pro- izvodnjo in tehnično nezadostno opremljenostjo tržišča s kmetij- skimi pridelki. Veliko sredstev bo potrebno vložiti tudi v moderni- zacijo vseh vrst prometa, da bi ga vskladili s splošnim gospodar- skim napredkom. Podobna ugo- tovitev velja za trgovino, gostin- stvo, turizem itd. Čeprav še niso znane podrob- nosti o petletnem perspektivnem načrtu, pa je kljub temu moč za- ključiti: njegove smernice in okviri bodo omogočili, da se bo naše gospodarstvo razvijalo sklad- naje in še hitreje in da bo naša industrija še posebej dosegla vi- soko tehnično in organizacijsko raven. Predsednik Tito odlikoval železničarje Predsednik republike Josip aroz-Tito je ob proslavi 40- letnice stavke železničarjev odlikoval večje število želez- ničarjev za zasluge v delu, važnem za družbeni napredek in socialistični razvoj dežele. Z Redom dela I. stopnje so bili odlikovani Franjo Culjak, Jože Hribar, Bogomil Legiša, Janez Primar in Janez Zupan- čič. Red dela II. stopnje je dobMo 46 železničarjev, Red dela III. stopnje 657, kolajno dela pa 750 že-lezničarjev. Z Redom zasluge za narod II. stopnje so odli^kovaTii Idria Burzič, Lija Djordjevič in Mi- lan Mar. da imamo gmotne pogoje za realizacijo pla- nirane spremembe v sestavi kme- tijske proizvodnje v korist živi- noreje. v prvih dveh mesecih letošnjega leta so znašale investicije družbenega sek- torja brez obratnih sredstev blizu 68 mi- lijard ali za 12 milijard oziroma za 21 odst. več, kakor v istem času lan- skega leta. Skupni denarni dohodki prebivalstva so znašali 189 milijard ali za 27 odst. vei kakor v prvih dveh mesecih lan- skega leta. Najbolj so narasli dohodki vasi od odkupa — za kakih 20 odst., vtem ko je plačni sklad narasel za 15 odst., sklad socialnih prejemkov pa tudi za 15 odst. Pričakovati je nadaljnje zvi- šanje stopnje naraščanja dohodkov, ker še zmerom ni prišlo do polnega izraza zvišanje plač na podlagi kompenzacij za zvišane najemnine. Kej so se v tem času povečali zlasti neblagovni izdatki, so kupni skladi pre- bivalstva narasli v primerjavi z lanskim letom samo za 4 odst. Zato je tudi bla- govni promet na drobno v prvih dveh mesecih narasel približno za 4 odst. Blagovna menjava s tujino je v prvih dveh mesecih letošnjega leta narasla v obeh smereh primerjavi z lan- skim letom približno za 33 odst. \ rednost izvoza je znašala v febru- arju 11.5 milijarde deviznih dinarjev, tako da je v prvih dveh mesecih 15 od- stotkov presegla lansko raven. Po se- stavi izvoženega blaga je industrija še zmerom naš največji izvoznik. OBVESTILO Obveščamo cenjene odjemalce, da je znižana cena premoga za 10''I, od 1. 4. do 30. 6. 1960 Na zalogi imamo dovoljne količine vseh vrst premoga in se toplo priporočamo. Naročila sprejemamo pis meno, telefonično na štev. 150 in osebno. Izkoristite povečan regres! »LES« Ptuj Poslovalnica pri sejmišču Izšla je 3. številka revije »OTROK IN DRUŽINA« z nekaj stavki in vprašanji iz revije lahko opozcirimo na. njene zanimivosti: Kako žive naši izvenzakonski otroci? Ali se nam je posrečilo že zgolj s pravnimi predpisi iz- enačiti tudi materialne pogoje teh otrok? In ali je pcložaj izvenza- konskih otrok mogoče res pop>ol- noma izenačiti? Otroci se radi zadržujejo ob slikanicah, listajo po njih ter j''h prav nič ne meti, če so jih že ne- štetokrat ipregledali. Lepa, pre- prosta, otrokovemu pojm^ovanju primemo naslikana slika nam je labko zelo dober vzgojni pripo- moček, če ga znamo izkoristiti. Naši večji otroci pa radi pre- birajo strip. Strip pa Jahko posta- ne mladini škodljiv. Zakaj in kdaj? Šolsko vodstvo in še posebej šolski odbor se morata zanimati za ustanovitev in dobro poslova- nje šolsike kuhinje. Posebne na- loge na tem področju jim nareku- je dejstvo, da bo z letošnjim le- tom prenehala mednarodna po- moč, ki so jo v obliki živil do- slej prejemale šolske mlečne ku- hinje. Še praznik pomladi! In zmago- slavni pionirski pohod aili kolo {>om"adanskega rajanja. Otroške predstave (nastopi za starše in odrasle) bedo tem boljše, čim manj se bodo počutili otroci na odru osamljene. Učitelj naj ne ostane samo voditelj, temveč se naj njegova vloga spremeni v vo- dilnega igralca. In iz pisma, ki je bilo naslov- ljeno na revijo »Otrok in druži- na«: Pred dnevi mi je v čakalnici pri naši zdravnici prišla v roke ena izmed številk revije »Otrok in družina«. Tokrat sem bila za- dovoljna, da nisem prišla taikoj na' vrsto, prebrala sem skoraj celo. Tako me je pritegnila s svo- jimi članki in dooisi, da sem pro- .si.la sestro, naj mi napiše naslov Čudim pa se, zakaj ni ta revija bolj raizširjena, saj bi ne smela manjkati v nobeni družini, naj- manj pa tam, kjer imajo otroke. Pridobila sem še koTegico, da se naročiva. Revijo »Otrok in družina« lahko naročite v upravi revije, Ljublja- na, Miklošičeva c. 16/11. KOT PRED 400 LETI 20. crprila bo nizozemsk a kočija s tulipani iz Turčije prispela v Ptuj Turistično društvo Ptuj bo sprejelo v sredo, 20. aprila 1960, okrog 11. ure dopoldne, nizozemsko odpravo spomin- skega prevoza tulipanov iz Turčije v Rotterdam, kakor je to bilo prvič pred 400 leti. Za to visoko obletnico tulipano- vih cvetov na Nizozemskem, so pripravili organizatorji sedaj podoben prevoz tulipanov iz Turčije s kočijo, ki jo vlečejo 4 konji. Dnevno prevozijo v izmeni konji, ki jih ima odprava s seboj, okrog 100 km. Na poti proti Mariboru bodo poto- vali tudi skozi Ptuj, kjer jih bodo počakali odrasli in otroci in jim priredili prisrčen sprejem. Iz Vratnega na Hrvatskem se bo odprava odpeljala 20. aprila t. 1. s kočijo proti Borlu in Ptuju okrog 8. ure zjutraj. Za odrasle in šele bo vsekakor zanimivo videti ponovitev dogodka kot je bil pred 400 leti z vsemi takratnimi zna- čilnostmi in kostumi. Po prispetju nizozemske jubilejne odprave v Ptuj bo ta imela za seboj že okrog 1800 km, skupna pot, ki jo bo pre- valila, pa je okrog 4500 km. V Rotterdam bo prispela sredi maja 1960. V zvezi s tem ponovnim jubilejnim prevozom tulipanov iz Turčije v Rotterdam bo v tem mestu v času vrnitve od- prave že odprta velika mednarodna cvetlična razstava, ki bo trajala do septembra 1960. Za sredo, 20. aprila si bo gotovo rad vsakdo prihranil toliko časa da bo lahko pričakal nizozemske goste na poto- vanju skozi Ptuj, ki so že na poti po Jugoslaviji v vseh krajih deležni velike pozornosti in občudovanja, kakor jim ga namerava izikazati tudi zgodovinsko mesto Ptuj. Tudi na Vildonu v Halozah je že prav toplo Izpeljava nove kanalizacije po Ljutomerski cesti Pomota Potniška ladja, ki počasi obra- ča, je komaj dober meter odda- ljena od pomola. Tisti hip priteče PK) pristanišču zajcasneli pvotnik; kovček zažene na palubo ladje se s čednim skokom ujame za rob ograje. Ko se ves upehan pvoteg- ne na paiubo. z nemajhnim pono- som reče potnikom m momarjero- ki so njegov podvig napeto opa' zovaii: VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC ki še nima.jo v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe. VABIMO, da čimprej Izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posre- dovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne knjižne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljani, Erjavčeva 14'a. PREŠERNOVA DRUŽB.A Kai ie travogojni plodored? Ing. Egon Zoreč ^ Travogojni plodored je zelo važen za živinorejo. To je plodo- red z deteljnimi in travnimi me- šanicami. Detelje sicer obogate zemljo z dušikom, ne dajo pa to- liko ostankov humusnih sno,'i, kot jih puščajo močne ruše trav. Spričo velikega pomanjkanja gliv- ja in velike potrebe po organskih snoveh v zemljo postajajo ti pre- ostanki rastlin vedno večjega po- mena za tvorbo humusa na polju. Znano je, da v travniški zemlji, ako jo preorjemo, kljub izčrpa- nosti vsaka rastlina nekaj let do- bro uspeva, dokler niso izrabljene vse snovi podorane travne ruše. S preoravanjem travnikov smo prisiljeni pridelovati v večji meri potrebno hrano na polju. V plodo- redih imamo lahk» deteljno me- šanico kot enoletno, dve-, tri- ali izjemno tudi štiriletno. V glav- nem uporabljamo dvoletno tri- in štiriletno lahko uporabljamo v tretjem aH četrtem letu za pašo. Ta poljina bi odgovarjala nekako pri nas menjalnim travnikom. Praksa kaže, da se pri nas prav dobro obnese plodored z dvoletno deiteljo, ker nam da.je izvrstno beljakovinasto krmo, a zemljo pa obogati na dušiku in humusu. Strniščno "n prvoletno krmo upo- rabimo za svinje poleti zeleno, za zimsko krmo pa suho, ker v njej prevladuje.jo detelje, drugoletno z več trave pa kot poletno zeleno krmo za krave in deloma kot se- no. V tel mešanici je v domači detelji poleg laške ljulke na laž- .jdh zemljah nekaj semena franco- ske pahovke, na težjih pa pas,ie trave ah mačiega repa. Sedaj se priocroča tudi travniška bilnica. Tako mešanico trainih detelj ime- nu iemo travno deteljo. ■if- Okvirni šestletni plodored bi bil: 1. okopavina, 2. ozimnica, 3. c^kopavina, 4. jarina z deteljo, 5. deteljina, 6. deteljina. ^ A drobni plodored pa: 1. krompir. 2. pšenica, rž. ječmen, proso, 3. koruza, pesa, sladkorna pesa. 4. oves. ječmen, pšenica z deteljino, 5. deteljina in 6. dete- ljina. # Po krajevnih in talnih raz- merah ter po gospodarski potrebi se v ta podrobni plodored vne- sejo točne površine posameznih rastlin. N. pr. pri 30 ha polja s poljinami po 5 ha je razvrstitev sledeča: na prvem razdelku 5 ha krompirja, na drugem 3 ha pše- nice, 1 ha rži, 1 ha ječmena, na tretlem 2 ha koruze, 1 ha pese, 1 ha sladkorne pese. 1 ha krom- pirja, na četrtem 3 ha ovsa, 2 ha .ječmena z deteljino, na petem in šestem po 5 ha deteljine. Na dru- gi pridelek pridejo predvideni strniščni sadeži. ^ V žitorodnih okolišiih je pri- meren sedemletni plodored z dvo- letno deteljo, med deteljino in okopavino vrinemo še eno poljino žita, tako da je okvirni plodored sledeč: okopavina, žito, okopavina, jamica z deteljino, deteljina, de- teljina, žito. ^ Ta dva plodoreda podaljša- mo, ako imamo več travniške In pašniške površine in ako ne že- limo pridelati toliko deteljine. Na- pravimo si n. pr. osemletni plodo- ded: jarina, deteljina, deteljina, okopavina, žito, okopavina, žito, okopavina. Devetletnega pa ima- mo, ako vrinemo še enkrat žito med detel.jo in okopavino. ^ Pri današnjem razvoju avi- noreje je v interesu, da se i^-i nas čimbolj razširi šestletni ali pa sedemletni plodored s travno deteljino. Način gospodarjenja s plodoredom, ki ima dvoletno trav- no mešanico — imenujemo travo- poljni način goiS(p>odarjenja. Manj za šalo, bolj zares! ^ Iščemo 2 ali 3 moške, ki bi brezplačno pomagali hišnim svetom in hišnim lastnikom hiš v Prešernovi ulici izpod same- ga gradu izkrčiti razraslo gr- movje in očistiti pobočje, ker sami tega nočejo storiti. To de- lo bi naj opravili vsaj do 1. maja, ko bo šlo na grad po juž- ni strani mnogo ljudi in bi bila za Ptuj škoda, če bi še morali turisti gledati sedanjo pušča- vo v bližini lesenega stopni- šča. * ^ Naprošamo starše ptuj- skih in okoliških šolarjev, naj pomagajo Mestnemu komunal- nemu zavodu T Ptuju vzdrže- vati ptujski park in sicer vsaj s tem, da bodo naučili otroke hoditi po poteh, ne pa po cvet- ličnih gredah in po urejenem obrežju novo ceste na most. * Opozarjamo lastnike hiš v Ptuju in na območju občine Ptuj, ki še imajo na svojih hišah napise »iRestavracija«, »Gostilna« itd., pa teh obratov v svojih hišah v resnici že dol- ga leta nimajo, da bodo plačati Občinskega ljudskemu odboru razmerova visoko pristojbino za poslovne napise in table, če teh napisov ne bodo odstranili do 1. maja t. 1. * . . . ^ Slikarje-amaterje, ki radi rišejo svoje zamisli s kredo po stenah lesenega stopnišča pod gradom, naprošamo, naj se pod ■olikami podpišejo, da bmlo lahko osebno povabljeni na prireditev >Prostih slikarjevc. * ^ Iščemo težkega bolnika, ki boleha med drugim tudi na kroničnem odstranjevanju sti- kal, ročajev in verižic, brisač in podobnega v straniščih o- stišč. Za to bolezen je odki^io domače posebno mazilo, ki se dobi le v omejenih količinah in takoj učinkuje. Zdravljenje in zdravilo brezplačno in tudi brez zdravstvene knjižice. * ^ Nočnega udarnika, ki se je v noči od 5. no 6. aprila t. 1. trudil v muzejskem parku raz- rušiti del zidu, prosimo, naj se javi enemu izmed ptujskih gradbenih podjetij, da mu bodo (lali nekaj dnevnega koristnega dela. Ce ne bo sam našel poti tja. mu bodo lahko pot poka- zali organi I.M. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 4. 1960 rOVRTNINA: krompir 20, čebula 40 do 50, česen 100 do 120, rdeča pesa 50. solata endi- vija 120, korenček 40 do 50, peteršilj 50 do 60, hiščen fižol 50, kislo zelje 50, radič 150 do 200, motovileč 200. por 50, re- grat 200, hren 100, zelena 50, čebulček 200, špinača 140 do 200. SADJE TN SADE7.T: jabolka 30 (lo 80, suhe slive 70, ore- hi 200 do 220, suho sadje 50. ZITARICK IN MLEVSKI IZ- DELKI: ajdova kaša 100, pše- nica 50, koruza 50. proso 40, koruzni zdrob 50, ajdova moka 60. koruzna moka 40, prosena kaša 80. MLEKO IN MLEČNI IZDEL- KI: mleko 50 do 55, smetana 160, sir 40 do 50, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: ko- koši 400 do 600. piščanci 400 do SOO, jajca 12 do 15 din za kos. Povsod moraš izkazovati vdte- štvo — pa najei gre za pešca, avtomobilista ali motorista ali kolesarja. PTUJ. DNE 15. APRILA 1960 PTUJSKI TEDNIK STP AN 3 Trsglčna smrt 24-letnega Martina Stuheca v nedeljo, 1«. aprila 196«, se je pripetila pri Štuhečevih v Dobravi pri Ornio/.u štev. 7 Ic/ka nesreča / možnarjem, ki jc /alitevala življenje 24-letne- pa sina .Martina. Pokojni si je že v soboto, dne '). t. ni., pripravil niožnar, da bi /, njim v nedeljo zjutraj stre- ljal po stari navadi ob teh dneh. Možnar je nabil z doma izdelanim siiioilnikom. V nede- ljo, K), t. 111., zjutraj okrog 8. ure je pri hiši prii)ravljal mož- nar za streljanje. Nenadoma je i)očilo, zagnalo možnar v zid. naboj pa je zadel Martina v desno stegno in ga močno poškodoval. Ob 10. uri je že bil poškodo- vani Martin Štuhec v ptujski bolnišnici. Na zunanji in no- tranji strani desnega stegna je imel močne poškodbe. Naboj mu je raztrgal mišice, napravil 25 cm veliko rano, zlomil kost, pretrgal žilo dovodnico in od-. vodnico in povzročil težko krvavitev. Prisebni poškodova- ni Martin je prosil zdravnike, naj mu rešijo nogo. S transfu- zijo krvi in operacijo so storili vse, kar se je v tej nesreči dalo storiti. Po operaciji je poško- dovani zopet prišel k zavesti, se pogovarjal z ljudmi, ki so bili okrog njega; ob 17. uri po- poldne, štiri ure po operaciji, se je njegovo stanje poslabšalo in je podlegel posledicam za- radi pretežke krvavitve. Nesreča mladega Martina, ki je bil poln veselja in življenja in je moral zaradi tako nepri- čakovane in nepredvidene ne- sreče kljub opozorilom na ne- varnosti streljanja z možnarji in drugim v tem času v prerani grob, naj bo resno opozorilo in opomin vsem polnoletnim in nedoletnikom, naj se ne igrajo z eksplozivom in ne povzro- čajo nesreč, ki večkrat zahte- vajo mlada življenja. Starši pa naj ne dovolijo, da bi se nji- hovi sinovi kazali junake s stvarmi, s katerimi ne vedo ravnati. Tragična smrt mlade- ga Stuheca opozarja tudi trgov- ska podjetja na previdnost pri prodaji eksploziva in snovi za njegovo domačo izdelavo, pri jirodaji karbida itd. Za mladino so nevarne stvari vedno vabljive, zalo pa morajo biti odrasli in izkušeni ljudje toliko bolj budni, da pravo- časno preprečijo nevarnosti, ki pretijo mladini. KRAJEVNI PRAZNIK V IVANJKOVCIH 13. aprila pred petnajstimi leti je sovražnik v Ivanjikovcih ustre- lil več žrtev. Ivanjkovčani vsako leto tega dne praznujejo krajevfni praznik, ki so ga tudi letos poča- stili s kulturnimi pKceditvami. V soboto so p-edstavniki SZDL in ZB podložili vence na spomenike in spommsko ploščo padlih borcev, zvečer pa so kurili kres. Na osred- nji prireditvi, ki je bila v nedel.io. so v zadružni dvorani nastopili učenci osnovne šole in DPD Svo- bode ter uprizoril« enodejanko »Koraki« -ze- Novo jezero Polnitev akumulacijskega jezera v hidroelektrarni Peruča m Split. Na gradbišču velikega jezu za hi- dročentrali Peruča in Split so pri- čeli s poln jen jem ve'likega aku- mulacijskega jezera, ki vsebuje 520 milijonov kub. metrov vode. Jezero bo dolgo ckoli 22 ki'cme- trov. V kratkem bodo pričali tudi z montažo turbine v sekundarni hidrocentraa ob jezu. Pričakujejo, da bo ta hidrccentrala pričela obratovati že konec letošnjega leta. Krajevni praznik v Središču PRAZNOVANJE SO VZAJEMNO PRIPRAVILE VSE POLITIČNE IN MNOŽIČNE ORGANIZACIJE ^ Praznovanje krajevnega praznika so pričeli že v sobo- to zvečer, ko so TVD Partizan, šola, mladi gasilci, moški pev- ski zbor :n godba prispeval, nekaj kakovostnih točk v spo- sia"n'>stri^ akademije. v nedeljo dopoldne so se v po- častitev krajevnega praznika na tur- nirju pomerili središki šahisti s KG Središče ter sindikalne šahovske eki- pe. Zvečer pa ie dramska skupina pro- svetnega društva v Središču pripra- vila svojo prvo premiero v letošnjem letu. Dramo Mateja Bora .,Zvezde so večne" so središki igralci v režiji Zinke Kupljenove naštudirali prav za krajevni praznik. Predstavo ,so si razen polne dvorane občinstva ogle- dali tudi zastopniki okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Maribora. Dan krajevnega praznika — 11. april — je pozdravila središka godba z budnico, ob devetih dopoldne pa so se prebivalci Središča zbrali ob spomeniku NOB, kjer je bila žal- na svečanost. Ob govoru predsednika ZB v Središču Branka Dogše in ob zvokih žalostinke je prebivalstvo Središča obudilo spomin na svoje, ki so darovali svoja življenja za svobodo. Po komemoraciii je odšla velika povorka ljudi z godbo na čelu pro- ti kino dvorani v Središču, kier je bila takoj zatem slavnostna seja družbeno političnih organizacij. Slovesnosti ob krajevnem orazniku v Središču so se ude- 'ežili tudč zastopniki ObLO in nolitičn'h organizacij občine f^rmož Najteže je prenesti tiste udarce usode, ki nas zadenejo. * Dober spomin imaš, če že da- nes pozabiš, kar te je trlo včeraj. SINDIKATI SINDIKALNI koledar ^ v ponedeljek, dne 18. sirila, bo ob 15. uri ustanovni občni zbor sindikalne podružnice Kmetijske zadruge Ptuj in Rogczn:ca v pro- storih Zadružnega doma v Rogoz- nici. ★ ^ V ponedeljek, 18. aprila, bo cb 16. uri seja komisije za cddih in telesno kulturo na Občinskem sindikalnem svetu. Na seji bodo razpravljali o or- ganiizaciji 'etnega oddiha, ustano- vitvi pcčatniške skupnosti ter na- daljnji organizaciji letnih delav- skih športnih iger. ★ ^ V času od 18. do 23. aprila bo pri Okrajnem sindikalnem svetu v Mariboru seminar za novoizvolje- ne predsednike sindikalnih po- družnic iz ptujske občine, katere- ga se bodo udeležili predsedniki naslednjih sindikalnih podružnic: Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo, Tovarne avtoopreme Ptuj, Grqdbeneqa podjetja »Drava« Ptuj, Strojnih dellavinic Ptuj, To- varne stroji. Majšperk, Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, To- varne perila »Delta« Ptuj, Tekstil- ne tovarne in barvarne Ptuj. V četrtek, 21. aprila, bo na Ob- čmskem sindikalnem svetu skup- na seja komisije za gospodarska in komunalna vprašanja in tarifno politiko. Na seji bodo razpravljali vpra- šanje komunalne dejavnosti po družbenem planu občine Ptuj, o združevanju sredstev gospcdarskih organizacij in o sistemu nagraje- vanja F>o delovnem učinku. ★ ^ V petek, 22. apri.a, bo ob 8. uri skupno pos^vetovanje predsed- nikov sindikalnih podružnic, pred- sednikov delavskih svetov in di- rektorjev gospodarskih organiza- cij z območja ptujske občine. Po- svetovanje bo v veliki dvorani Občinskega komiteja ZK. Glavna razprava na p>osvetovanju bo v zvezi s političnimi in gospodarski- mi pripravami na voJitve novih de- lavskih svetov in upravnih od- borov. TZ PROCR-VMA OSS V soboto, 26. marca 1960, je bil v Ptuju zaključen ipouk na šoli za vodilni kader v obrti pri Obrtni zbornici LR Slovenije. — Šolo je obiskovalo in uspešno končalo 24 slušateljev. Predavatelji so bili iz Maribora in Ptuja, — Posnetek z zaključka šole. UPOKOJENI ŠOLSKI UPRA- VITELJ JANKO SEL — PETINSEDEMDESETLETNIK Bivši dolgoletni šolski upra- vitelj v Lovrencu na Dravskem polju in v Cirkulanah v bivšem ptujskem okraju, Janko Sel, bi biva sedaj kot upokojenec v Mariboru, je obhajal te dni r5-letnico rojstva. Rodil se je 5. aprila 1885. leta v Staršah ob Dravi kot sin vaškega kovača. Kljub takratnim težkim prili- kam za slovensko mladino v bivši Avstriji, je študiral na mariborskem učiteljišču ter ob- čutil vso težo težkega življenja revnega slovenskega dijaka pod tujo oblastjo. Ko je I. 1906 dovršil učiteljišče v Mariboni. je prevzel službo učitelja v Lovrencu na Dravskem polju. Po smrti tamkajšnjega takrat- nega nadučitelja Šorna pa je postal njegov naslednik. ~ V času, ko je bil v prejšnji Jugo- slaviji dr. Korošec prosvetni minister v Beogradu in ko so prav posebno kruto preganjali slovensko napredno učiteljstvo, je bil tudi on premeščen po zloglasni »službeni potrebi« k takratni Barbari v Haloze^ — Po okupaciji Slovenije po Nem- cih leta 1941 so ga ti takoj zaprli in odpeljali v taborišče na Borlu, kakor mnoge druge učitelje iz ptujskega okraja. V času NOB je po svojih močeh podpiral borce za uašo svobodo, zlasti one iz Drav- skega polja. V takratnem svo- jem stanovanju na Taboru v Mariboru je nudil prenočišča borcem in kurirjem, ki so vzdr- ževali zvezo med Dravskim po- ljem in Pohorjem. Tudi danes še kljub starosti pridno sodeluje pri delu za splošnost. Želimo nui, da bi še mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu užival svobodo! M. L. Plenum Obč. sindikalnega sveta 'Huditlievanje > I struni, 0 plenum zadolžuje pred- sedstvo Občinskega sindikaln - ga sveta za formiranje počitni- ške skupnosti in za urejanje letnega oddiha: ^ plenum je priporočil sin- dikalnim podružnicam, naj še nadalje organizirajo razne ne- deljske izlete v bližnjo in dalj- no okolico po svojih možnostih; 0 plenum meni, da je nuj- no, v najkrajšem času cxipreti letni kino, da se omogočijo let- ne kino predstave, ker je kapa- citeta sedanjega kina premajh- na in bi tako z otvoritvijo let- nega kina omogočili obisk šir- šemu krogu ljudi; # ])lenum poziva sindikalne jiodružnice gospcKlarskih orga- nizacij, rezova družinica, je bil lep raz- 9 ed. Mesto je stalo jx>d njo kot fia dlani. Breze so spremljale živ- ljenje v Mestu od jutra do veče- ra in še pcnoči je tam dok v Mestu?« je večkrat pomislila Brezica in za- vzdihnila kakor mlado dekle, ki misli na fanta. Iz Mesta je priha- jat k brezovi družini skrivnosten šui^i. ki se je začenjal z dnevom :n ni prenehal niti pozno v no-č Brezica je prisluhni a glasovom, ki so prinajali do nje: godbi Iz radijskih sprejemnikov, hupanju motornih vozil — sploh vsemu živ-žavu mestnega življenja. Bre- zica je zahrepenela: »Oh, zakaj ne morem z mesta, da bi kaj vi- dela da bi kaj doživela? Zakaj smo drevesa zakrireninjena v zemlji, da ne moremo nikamor? Zakaj nisem vsaj zajček ali mi- ška ali ptica, da bi si od blizu ogledal? lepi svet?« Tako je hrepene a mlada Bre- zica in je bila žalostna. Nedaleč od gozdička pod Mest- nim vrhom na je živela druga brezica, ki oa ni bila brezica. ampak mlada deklica, sedemnajst- letna Micika. V mali hišici je sta- nova'a s starši, n čeorav ni bila drevo, je vendar mislila, da ne more nfkamor. S^ se ji ni slabo godilo, o ne. Starši so lepo skr- beli zanjo in jo vzgojili tako, da je bila prav pridno in prikupno dekle. Še nekaj let m k hiši bi prišel mlad zet, ki bi vzel Miciko za ženo. Tako sta mislila cče in mati Ampak Micika je mislila drugače. Rada bi šla po svetu čim- prej. že danes, da bi si ogleda a življenje in da bt kaj doživela. Ker doma je tako dolgočasno. Nekega dne je prišla M'cika pod gozd in sedla na mah ped Brezico. Micikine oči so se sa- njavo zagledale v daljavo in glo- bok vzdih se ji je izvil iz prsi. To je videla Brezica, ki je rasla nad njo in jo vprašala: »Micika. kaj si tak žalostna? A i nimaš prijatelja ali prijateljice?« Micika je odgovorila: »Kaj ne bom žalostna, ko pa sem tako sama! Tam doli v Mestu je živo življenje, tam bi bila rada, tu pod Mestnim vrhom je tako pusto.« Brezica ji reče: »Kaj se boš žalostila, saj si človek, saj imaš noge. kdo ti brani, da bi šla po svetu ?« »Že, že,« pravi Micika. »ali jaz sem preprosto dekle, ne upam si v svet: ra^zen tega me ne puste ctarši. Pa bom vseeno š a. Ne le v Mesto, na morje bom šla in tam živela kot gospodična. Bcm že dobila nekoga, ki bo skrbel zame in me imel rad. Živela bom z njim tako, kakcr živi bogata go- spoda iz Amerike. Imela bom le- pe obleke, lepe čevlje, plesala bom m se zabavai'a.« Tako je go- vorila Micika in odš.a. V gozdu pod Mestnim vrhom žive tudi škratje. To so mali mo- žički, mogoče ped en j visoki, dol- ge brade imajo, na glavi pa rdeče čepice. Eden od njih je bH po- sebno zvit in je znal tudi čarati. Rad se je smejal in hehetal, zato se je imenoval škrat HehetSIo. Ta je izpcd grčave korenine prisluš- koval pogovoru med Miciko in Brezico in jo nagovoril: »Brezica, Brezica, kaj se pvogovarjaš z ljudmi?« »Pogovarjam se, ker mi je do'g- čas.« pravi Brezica. »Zakaj ti je do.gčas? Bi tud: ti rada po svetu kakor Micika?« »Pa še kako rada,« pravi Bre- zica, »pa kaj, ko sem drevo in ne morem nikamor.« »Hetiehe, temu se da poma- oati,« odvrne škrat, »jaz znam čarat;, rečem sam-* hokus-pokus ■n že ^'hko nre.š.« »Kaj bi ti dala, če mi to na- praviš,« pravi Brezica, »prinesem ti spcminček s poti.« »Pozabila boš name,« pravi He- hetalo, »ali jaz ti vseeno napra- vim, da boš sla.« Brezica se zaupno skloni k škratu m mu pošepne: »Pozno zvečer, ko bosta oče in mati spa- la in sanjala pridi in napravi svoj hokus-pokus. Napravi mi to, moj ljubi Hehetalo!« In tako je tudi bilo. Pozno zvečer je odčaral škrat Hehetalo milado Brezico iz zem- .je. Brezica se je napotila po sve- tu. Malo nerodno je hodila, ker ni imela pravih nog, ampak le ko- renine. Pa je šlo. Malo po zemlji, malo po zraku je odbizela preko fX)lj in gozdov, preko rek in poto- kov, preko dolin in planin, dokler ni prišla do morja. Pred jutrom je že bila v prelepem parku blizu Dubrovnika ob Jadranskem morju. V parku so bili imenitni hoteli :n vile, kjer so stanovali bogati tujci. Brezica se je malo ogledala, po- tem S' je poiskala pripravno me- sto med dragim drevjem. Zarila je korenine v zem'jo in zadre- mala. Bila je trudna cd dolge poti. Bil je ž= vp'rk ko se je prebudila. Bilo je kaj videti. Okrog nje je raslo čudovito drev- je, čisto drugačno kaikor doma pod Mestnim vrhom. Datljeve palme so rasle tam, bodičaste opuncije, rožičevci, ki so z njih viseli dolgi Gtroki rožičev, med njimi so bile smoikve s sladkimi plodovi, pinije so bile tam in res- ne temne ciprese, oljke, katerih 'istje kupujemo pri nas le na trgu. Rožmarin in lovor pa sta se bohotila ckrog nje kakor pri nas najnavadnejše grmovje. Zapihal je veter z morja in v gaju je završalo. Začudilo se je obmorsko drevje in grmičje, ko je zagledalo mlado Brezico. Bilo je res nekaj nenavadnega. Breza je vendar drevo severnih pokra- jin, ki raste še pri nas; ob morju pa je tuje. »Od kod s: se vzela, Brezica,« jo je vprašala datljeva palma, »snoči te še n: bilo, danes pa si že tu. Če to ni čarovnija, potem ne vem, kaj bi bilo.« Brezica, že malo ojKgumljena, ker jo je še kar prijazno nago- vorila žlahtna datljeva palma, re- če? »Najprej da se i^edstavim Nisem Brezica, ampak gospodična Betula oendula. to je latinsk- ime CSadaljevanje na i. strani) ?TP A.V 4 PTUJSKI TEONI K PTC3. DNE 15. APRILA 1960 Sbrbi ptujsbih maturantov Tudi v Ptuju na gimnaziji ix)do letos junija zakljrlmi izpiti če- trtcžolcev (prej ■csmošolcev) po novem. I>oma?o na''cgo bodo na- pra-vih d;jaki med zsključkcm .e- tt, zagovarjali pa jo bodo pred komisijo. Pred njo b:do tudi pi- sali iz slovenščine. Teme za domačo nalogo so si dijaki že iTbrali .z tistih gimnazijskih pred- metov, ki jih najbolj zanimajo. Pobude za teme so dobili cd pro- fesorjev, ki so jih tudi opozorili ns vire m literaturo. Uspeh na- loge se bo p:kazail v tem, kako ma dijak uporabljati vire in li- teraturo, če zna pravilno ocenje- vati pcložaj, če pravilno gleda na družbo, kako obvlada pravopis in kako se izraža v knjižnem jeziku. Na ptujski gtmnaziji je skupno 31 četrtošolcev; 18 deklet in 13 dečkov. Sprememba oblike in vse- bine zaključnega izpita jih je ne- koliko priuadela in so jo sprejeli z rezervo. Prepričani so bili, da bodo še letos zak jučni izpiti po starem načinu, zato so se tud, v tej smeri pripravljali. Že pri ob- ravnavi tem za domačo na'lcgo po novem pa se je pokazalo, da so se dekleta navdušila za druge teme kot dečki. Po letošnjih četrtošcl- cih, ki bodo opraviljali zaključni .zpit po nrvem, ne bi smeti skle- pati, da bo g ede izbire tem v bodoče vedno enako. Lahko bi rekli, da so se letošnji dijaki cb tej spremembi pač tako znašli. Dekleta so se od!o5ila za nalogo iz biologije, medicine, agrono- mije in ekonomije, dečki pa v glavnem iz fizike in biologije. 8 dijakov se je od'očiilo za teme, kot n. pr. prmen Kidričevega, Naši oczdovi. Čebelarstvo, Vinogradni- štvo itd. Večina dečkov je zajela tvarino Iz fizike. Tudi za te teme imajo dijaki razmeroma ma''o lite- rature v tukajšnji Študij.-jki knjiž- nici, kolikor pa ie tam ni. si po- magajo celo s Študijsko knjižni- co v Mariboru, s strokovnimi knjiž- nicami pospcdarskih organizacij, profesorjev in kmetij.skih ter dru- gih strokovnjahov. Ti jim tudi radi pomagajo, ker vedo, da si cb prvem poskusu samostojnega obširnejšega dela vsak začetnik težko sam pcmaga. Časa za domaČo nalogo ravno nimajo preveč. 15. 5. t. 1. jim preneha razredni pouk. Za obde- lavo teme jim ostane samo 14 dni. Večinoma so že začeli z de- lom. 2e zbirajo literaturo in po- trebne podatke in se {>osvetujejo s tem ali drugim, kako bi bilo naj- laže obdelati jedro in potegniti pravilne zaključke. Profesorski zbcr ptujske gimna- zije je prepričan, da se bodo tudi letošnji maturanti pri zaključnem izpitu izkazali, kar je že tradicija dijakov ptujske gimnaizije, sami dijaki pa so optimisti in pravijo, da bedo s svojim delcm ohrabrili svoje naslednike tretješolce (prej sedmcšrfce), da je led prebit in da je prinesla sprememba pri za- ključnih izpitih dijakom sicer no- ve skrbi, ki pa niso tako težke kot stpra oblika mature. Šolska reforma je prine.sla več sprememb za dijake in novo obli- ko zaključnega izpita, bo pa ver- jetno tudi na svoj način vplivala na zeiključen maturitetni obred absolventov. Letos bo še veljal stari obred, do prihodnjega leta pa bceselo v novi tedeni 10.00 Se pom- nite. tovariii... Tone Segula: Napad. 10.30 Kita lepiih melodij (iz soli&tične in operne glasbe), ll.oo Lahka glasba. 11.30 Silvo Matelič: Utrinki Iz današ- njih dnii (jeportaža). 12.00 Našii poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo I. del. 13.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spbreda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. del. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Zbori in samospevi Vasilija Mirka. (Izvajajo: Slovenski oktet. Božena Glavak, Peter Bedjanič). 15.46 Klavir v ritmu. (Izvaja Michael Danziinger). 16.00 Humoreska tega tedna — Mihadl Solohov: O kolačku in koprivi. 16.20 Rudolf Matz: Posavski ples. (Orkester Slovenske filharmonije dirifrira Bogo Leskovic). 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe. 17.30 Radijska igra — Paul Hiihnerfeld: Sam sebi so- vražnik (ponovitev) Režija: Hinko Košak. 18.15 Stevan Hristič: Suita iz baleta Ohridska legenda (Orkester beograjske filharmonje dirigira Zivojin Zdravkovič). 18.30 Melodije za vsako grlo. 18.45 Kmečka godba igra. 19.00 Obvestila, re- klame lin zatoavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik in športna poročila. 20.05 I/berite meilodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado). 21.00 Skice iz živ- ljenja Richarda Wagnerja -VI. oddaja Trista in Irolda. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaple- šite z nami. 23.00 Poročila in pregled tiiska. 23.10 Popevke se vrstijo. 23.38 Murio elementi: Sonata Didone abban- donata (pianist Gunther Radhuber). 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Mala Andreja Kosi iz Tumišča gre rada navzezgodaj na vrt Pomlad na vasi Ko zarja zjutraj vstaja in pozlati slemena hiš, vse tiho je in mimo, le spcmladanski piha piš. Takrat pa, ko zažari dan in videti je svet kakor na dlani, razlega se prek poljan en sam, glasan pozdrav pomladi. Zvečer zatone dan v sen in mrak spusti se na zemljo. Potihne glas pozdravov vseh, le zvonovi v dalji še pojo... " Tik Marija, Apače Molk je argument, ki se ga ne da ovreči. Če .je kdo pameten, da bi lahko dal dober svet, je naj- večkrat tudi tako psmeten, da ga obdrži zase. Otrok pozabi narediti nalogo, pospraviti posodo, odnesti smeti, iti k frizerju, celo jesti pozabi, nikdar pa ne pozabi obljube, ki si mu jo nepremišljeno dal pred petimi minutami ali pred petimi leti. Borovčan, Franc Peklar pripo- veduje ... Po dveh dnevih mojepa bi- \anja v Cankarjevi brigadi xmo napadli Stran««ko vas pn Žu- žemberku, kjer so bili Nemci, beloffardisti in C erkezi. Okoli vHsi so imeli bunkerje. Ponoči stuo začeli napadati, \linomet- Mc {rranate so [)adal(' na vas. Neka hiša jo začela poreti. Ko je prenehala naša artiierijH streljan j(Mii. smo začeli jurišati na bunker. Morali pa smo s<' umakniti v brefrove. ker so ' ili bunkerji iz betona in jih nismo mofrii zavzeti. Ranjenih smo imeli veliko. Zanje in za bol- ničarje je bilo hudo. Ranjence stno obvezovali in jih nato pre- našali po dve uri daleč do vo- zov. na katerih so jih kmetje vozili v bolnišnico. Driifro noč smo dobili ojačanjc, zato smo napravili sovražniku tako silo, da je zbežal preko Krko. Vko- rakali smo v vasi. kjer smo tiašli zolo preplašotH" vaščano. Bolopardisti so jim namroČ re- kli, dn bomo vso civiliste po- bili. Ktnalii pa so spoznali, da to ni ros. ampak da bolopardi- .učne ekskurzije v zadruge naše občine, kjer se se- znanjajo z naprednim gcspcdar- jenjem. Doslej je bilo 8 takšnih e^kskurzij. Dne 20. marca je med drugim 10 naših mladih zadruž- nikov obiskalo kmetijsko gospo- darstvo »Dravsko pcije«. Tu so si ogledali veliko sušilnico za suše- nje trave in žit. Nato so si ogle- dali cdprte hleve. Dne 27. marca t. 1. je bilo 14 članov v Cirkula- nah, kjer so si ogledali delova- nje šolske zadruge. Naši odgo- vorni učitelji so uvideli, da so ekskurzije koristne ter jih bodo še nadalje vodili. Načelnica pionirske organizacije Betica Replč ŠTUDENTOVSKA — Rado, le uči se tujih jezi- kov. Kolikor jezikov znaš, to- liko ljudi veljaš! — To jo žo res, neprijetno pa jo biti butoc v več jezikih hkrati. KAKOR ZA KOGA — Kaj misliš, ali res prinaša nesrečo, če črna mačka za kom teče? — To je odvisno od tega, za kom teče. Za miš jo to prav gotovo velika nesreča! TONE SELIŠKAR: Oj, galebi sivi { DTIV IZ TRŽAŠKEGA ZALIVA) Morje je široko, mer je globoko, v morju ribe plavajo, okoli mreže rajajo. Zarja me obžarja, reši me viharja, mesec mi svatu je, vale privzdiguje. Oj, nevesta zala, daleč je cbala, ribo ti ujamem, za ženo te vzamem. Ladja orje vale, velike in male, riba z repom bije, mreža jo ovije. Oj, galebi sivi na peneči grivi! Morje, morje sinje, na obali brinje. Morje srečo tebta, ribo mi obeta, naj šumijo vali, HUMOR ZASKRBLJENOST — Tam za vogalom -fteka ba- raba že pol ure pretepa našega Mihca! — Zakaj pa ne prideš tega ta- koj povedati? — Od začetka je kazalo, da ga bo Mihec nabutal. IZ ZGODOVINE Učitelj: ;>No, Lojzek, kako je bilo ime najpogumnejšemu ju- naku v Troji?« Učenec molči. Učitelj: »Saj sem vam včHek ...« Učitelj: >No, naprej, naprej, Hekto.. .< Učenec: »Hektoliter!< INDISKRETNO >Očka, kaj je to, iudiskretno vprašanje?< >Hm..., to jo vprašanje, ki se nanj no more vodno odgo- voriti.« »Pomisli, očka — naš učitelj nam daje samo indiskretna vprašanja.« Večerna pesem »Tetka, napiši nam pesmico lepo o luni na nebu, ki se smeji,« so me prosili Rok, Ivo in Pepo, »eno napiši nam, dve ali tri!« Okno zastrto sem jim cdgmila: »Glejte jo, dečki, na nebu visi, dames okrogla je, svetla in mila, zdi se m. pa, da vam trem govori: .Vi neugnanci, Rok. Ivo in Pepo, spati že davno bi morali vsi! Kaj nadlegujete svojo še teto? Jutri bo pesmi napisala tri! Eno o Roku. ki delal je zmaja, drugo o Ivu. ki se ne uči. tretjo o Pepu. ki pktno prodaja, mamice se še za kri o Hrri.V (Nadaljevanje In konec) in tfko me imenujte, prosim. Ča- rovnij« pa je res, da sem tu. To n»redil škrat Hehetžlo.« »Ž«iHm ti vse naj'bolje med na- mi, gospodična Betula pendula,« od'vrne datljeva palma, »vendar nt je žal, da si tako lahkomtselno r»vnala. AU nisi odšla brez dovo- Ijtnja staršev? To je pustdov- ščina. Kako se bo končala, bomo videli.« MI«da Brezica, ki je hotela biti s« zaoestno uro ie dobila in ko'-a^de okrog vratu, lase pa .=1 je dala nak-drat! pri na.IbKj^em 1asn'čariu. Z Ameri- k^Ticem .st!? žive a. k=ik'>r tiač žive hooat: tu'» letovi^čarii: dobra je- dila, .sladke oijače. r^ips. zabava. "^'"'vHria io bila s-pfna. Tn^i ona ^O m "—^irosto hišir" pcd Mestnim vrhom. Nekega dne sta sedela v parku, pa pravi Amerikanec: »Glej, g';ej, SiHvana, brezico! Prava brezica, ki raste v severnih pK)krajinah in tudi še pri vas v Sloveniji. Tudi v Severni Ameriki živi, le tu ob Sredozemskem morju je še nisem videl. Kalko je le prišla sem?« »Tako kakor jaz,« odvrne Mici- ka-Silvana, »pobegnila je od do- ma.« »Če je tako,« pravi Amerika- nec, ».sta si sestri. Ti mlada in lepa, ona pa tudi. Samo nekoliko bleda si postala, odkar si tu. Pa saj to mora biti, ker si gospo- dična; gospodične so biede.« Šla sta pozdravit Brezico-Betulo pendulo. »Kako ti kaj gre, Brezica?« jo nagovori Micika-SiJvana. »Zdi se mi, da nisi prav zdrava. Tvoje listje ni več tako svežezeleno in tvoje belorjavo lubje se suši.« »Draga Micika, ali ne veš, da sem zdaj gosprdična Betula pen- dula? Sicer si pa tudi ti bolj bleda kakor doma. Si pač gospo- dična kaikor jaz.« »Da zdaj sem gospodična Sil- vana,« Dravi Micika. In tsko sta se p-govarja'i vsak dan izpraševa i druga drugo za zdravje. Miciki-Silvani in Brezioi-Betuli penduli so minevali lepi dnevi v letoivišču ob sinjem Jadranu. Sil- vana se je do sitega naužila go- sposkega življenja, po katerem je tako hrepenela doma pod Mest- nim vrhom, Betula pendula pa tudi, saj je živela med samim žlahtnim južnim drevjem. Pa njuna .sreča ni trajala dolgo. Breza je drevo severnega ali vsaj zmernega toplotnega pasu. Le tam uspeva, kjer ima pogoje za svojo rast. Micika pa je bila zdravo slovensko dekle iz okolice Ptuja. Tam je uspevala, da je bila kakor rožica. Zdaj pa je začela hirati in bolehati. Bledela je in venela. Kakor Brezica. Nekega dne je Micika-Silvana sama prišla k Bre- zici-Betuli penduli in vzdihnila: »Moje draga Brezica, bolna sem. domov bi šla.« In tudi Brezica je zavzdihnila: »Tudi jaz bi šla do- mov.« Tako je nekega dne rekla Mi- cika-Silvana Amerikancu: »Ljubi .'\merikanec. hvaila ti za vso go- spoščino in zabavo, jaz sem cd vsega tega že bolna. Dej mi de- nar za Dot. da se vrnem v svoj rodni kraj.« Tudi Brezica se .|e isti dan poslovila od svojih juž- nih sestra v parku in rekla: »Drage moje, lepo je bilo pri vas, prelepo. Ali to ni kraj zame. Umrla bom, če ostanem tu. Hvala vam za gostoljubje. Vrnem se v svoj rodni kraj.« Micika je sedla na vlak in se odpeljala. Brezica pa je odbrzela preko planin in dolin, preko rek in potoikov, preko polj in gozdov. Čarovna moč škrata Hehetala je še delovala. Obe sta prišli utrujeni in bolni pod Mestni vrh. Micikini starš' so se razveselili izgubljene hčerke, razveselili in razžalostili. Micika je bila bleda in upad a. Zbolela je in legla. Ležala je tedne m tedne, potem so ji začela lička spet malo rdeti. Tudi Brezica se je spet zakoreninila na svojem mestu med očetom Breenikom in materjo Brezo. Tudi njeni starši so bil'' veseli, da je lahkcm se na hčerka spet doma. obenem pa so bili žalostni, ker je bilo njeno listje vse velo jn njeno lubje suho. Le počasi si je OF>omogla in po- stala prejšnja lepa svežezelena Brezica. Toda škrat Hehetalo n' čustvo- va" z ubogo Brezico. Pokukal je '^za svoie grčaste kTenin'^ in s® škM-željno za-m^^ja': »H^hph®'« Vlado Klemenčič pTt;J. I>NE 15. APRILA 1960 STRAN 5 Novi izumi Zdi se, da je hilo lansko leto ia izumitelje z&lo plodno, ker je bilo samo v vvashington&kem uradu za izume, ki je največji na svetu, registrirajiiih 50.000 novih izum-iv. Toda žal je opaziti, da je med vsem tem obiljem novih izumov zelo malo takšnih, ki bi se jih lahko navaden človek po- služil, da bi si olajšal trud, zlasti v hiišnih cpravilih. Samo eden izmed izumiteljev je poskušali napraviti nov izum, ki bi olajšal pranje kuhinjskega pribora. Izdelal je miizo za štiri csebe. Ta miza ima namesto le- sene plošče plastično premično ploščo. Na njej so vgrajene vdol- bine, (ki Jabko služijo kot krož- riki za glavne jedi, solato in močnate jedi. Po kosilu gospodinja obrne sti- kalo in se plastična plošča F>o- ma'kne naiprej. Na dnu mize je naiprava, ki opere in osuši pre- mično ploščo, tako da je spet {pri- pravljena za uporabo. Zadeva se zdi zelo privlačna, toda kdo bo pral nože, vilice, ž.]ice in čaše. Izumitelj priznava, da tega ni usf>el rešiti na način, ki bi zado- voljil naše go®pod.inje. Neki dirug izumiteJj je poskrbel za pravilno nego in čiščenje zob. Znano je, da med zobmd ostane precej hrane, če jih čistinio s ščetiko tako, da jo pomikamo z leve na desno stran. Da bi nas prisilil na pravilno drgnjenje zob od zgoraj proti dnu zob, priporoča izumitelj iz Balti- rrK>ra uporabo ščetke, ki zaigra, če jo pomaelo izdelati prakti- čen nagobčnik za pse, ker so ga ti v njegovem službovanju več- krat ogrizli, ko je raznašal p>ošto svojim strankam. Ribolov bodočnosti Na naši zemlji je vsak dan za 140 tisoč več prebivalcev in tako bo že leta 2.000 živelo na našem planetu okoli 5 milijard ljudi. Pre- hrana bo predstavljala tedaj težko in sdla kočljiifvo vprašanje. Znanstveniki skušajo že sedaj najti njivo bodočnosti — v morju. Oceani in morja pokr^^ vajo dve tretjini Zemlje in v njih bo dovolj hrane za vse. Dandanes je moč z mrežo uloviti v dveh urah največ 5 ton haringov. Isto količino pa je mogoče uloviti v petih minutah z električnim tokom, z drugimi besedami — vsako mimito tono rib. Poskusi, ki so jih delali v slad- kih vodah z »elektrificiranimi trnki«, so izpolnili vsa pričako- vanja. V ZDA so začeli konstrui- rati zato posebno ribiško ladjo, ki ne bo ime^a mrež, temveč le močne akumulatorje in genera- torje. S kratkimi električnimi sunki bodo prignali ribe v bli- žino ladje, kjer jih bodo z moč- nimi zaporednimi električnimi udarci pobili, posebni sesalci pa jih bodo natovorili v ladijska skladišča. Dobro izvežbana po- sadka japonske ribiške ladje ujame danes v približno 50 dneh 1.000 ton rib. Ribiška ladja, ki jo zdaj gradijo, pa bo opravila isto delo v pičlih 20 urah. Topla voda žene mline Malokje v naši državi je primer, da bi termalna voda poganjala kolesa mlinov. V Vairaždanskih Toplicah, v raizdalji kakšnih 300 m, so nanizani štirje mlini, ki j-ih poganja topla zdravilna voda, ki teče po kanalu od izvira skozi objekte kopailišča do izliva v reko Bednjo. Od teh štirih mlinov ima samo eden leseno turbino. Mhni meljejo tudi pozimi, ko pride pri o«9talih mlinih, katerih kolesa po- ganja hladna voda, do zastoja za- radi zmrzali. Srce tiktaka kot ura Sedemindvajsetletnega Škota Narmana Ateina so operirali na srcu. Srčno zaklopko so mu od- stranili in mu jo nadomestili s plastično. Zato zdaj njegovo srce utrdipa tako glasno, kot tikt^aka budilka. Sicer pa je srce zdaj po- polnoma normalno. Alanovi do- mači so se že povsem navadili na nenavadno tiktakanje, le kdaj pa kdaj, kadar je na televizijskem sporedu razburljiva oddaja, reče sestra bratu, naj zadrži dih, ker jo moti pregJasno tiSctakanje nje- govega srca. Alan pravi, da mu je včasih neprijetno v kinu. ker se gledalci ozirajo nanj. Očitno menijo, da ima budilko s seboj. DOMISLICE Kakor spoznamo po zvoku po- sode, če je cela ali počena, tako spoznamo ljudi p>o govorjenju, aJii so pametni ali omenjeni. ★ Z ženo je prišla ljubezen in iz ljubezni se je rodila žena. ★ Sta dva načina moške ljubezni: možje občudujejo dekleta, ki no- sijo puloverje in druga, ki jih sama spletejo. ★ Skrbi lahko tehtaijo en gram ali eno tono; po tem pač, kako jiih nosimo. ★ Kadar si obupan, govori ljudem o svojih skrbeh. Njihova topa brežbrižnost te bo navdala z novo močjo. Vsemirski potnik Ce bi Sonce... ... ne imelo svoje privJačnosti. potem bi morali našo Zemljo pri- kleniti nanj z enim bilijonom je- klenih drogov, od katerih bi imel v premeru vsak po 6 m, da bi jo držali v določeni razdalji... Ijavo, bi njegovo svetlobo lahko ... »odpovedalo« svojo razsvet- nadomestili s 1600 kvadriljoni nor- malnih sveč (iz te množice sveč bi lahko zgnetli 13 krogel, velikih kakor Zemlja!), ki bi zgorele v eni uri... ... usmerilo vso svojo toploto na Zemljo, potem bi tehle \'rstic nihče več ne brail. Toplota, ki smo je mi deležni, je samio 2700- milijonski del toplote, ki jo Son- ce izžareva v krogu s premerom 300 milijonov kilometrov! ... imelo v premeru samo 40 m, potem bi znašal premer naše Zemije le 37 centimetrov, pre- mer Lune pa komaj — 1 milime- ter! ... ne imelo Zemlje, bi mu po- stalo dolgčas, kajti planet Neptun gai obkroži po enkrat samo na vsakih 165 let, planet Pluto pa komaj na 300 let enkrat... ... vedelo, s kaikšnimi bombami skušamo uničiti naš planet, bi se prav gotovo že davno preselilo na drugam in nas prepustilo ža- lostnemu koncu. Gledanje v vsemirju Na nedavnem mednarodnem kongresu astronavtov je sprego- voril tudi znani pionir astronav- tike dr. Hubert Strughold, eden najbolj znanih strokovnjakov za vsemirsko medicino na svetu. V svojem referatu je sprožil nekaj prav zanimivih trditev. Posebno pozornost je vzbudila njegova raz- laga o tem, kako bodo mogU prvi vsemirski potniki opazo- vati svojo okolico, to je o tem, kako se bodo pri tem lahko posluževali svojih — oči. Strughold je najprej poudaril, da se bodo znašli prvi vsemirski piloti v povsem drugačnih oko- liščinah, kot so jih navajeni na Zemlji. Že to, da zanje v vse- mirju ne bo »dneva« in »noči«, bo svojevrstna sprememba; za vsemirskega pilota bo onkraj sten njegove kabine nenehno »dan«, saj bo lahko neprestano videl Sonce. Kako pa bodo vsemirskemu pi- lotu pri tem služile njegove oči? Povsem gotovo je, da bodo imela vsemirska letala — rakete ali karkoli že — vsaj okenca, ki bo skoz njih mogoče gledati v pro- strane globine vsemirja, ali pa — če prvega ne bo — vsaj nekakšne televizijske zaslone, na katerih bo moč videti vse, kar bo v vidnem polju snemalnih kamer, vgraje- nih na zunanji strani rakete. Vsekakor bo moral biti vsemir- ski pilot pri tem zelo previden, meni dr. Strughold. Že to, kar se- daj vemo o jakosti sončnih žar- kov v praznini medplamentar- nega prostora, je dovolj za resno svarilo vsemirskim pilotom: pro- učevanja strokovnjakov za vse- mirsko medicino so namreč po- kazala, da bi vsemirski pilot že v nekaj sekundah oslepel, ko bi opazoval sonce brez posebnih za- ščitnih očal. Slepeča svetloba bi mu povsem sežgala očesno mre- žnico. Opazovanje planetov bo tudi z nezaščitenimi očmi dosti manj nevarno, vendar ne povsem brez vsake nevarnosti; planeti namreč odbijajo precej sončne svetlobe od svoje površine. Po računih dr. Strugholda in še nekaterih drugih strokovnjakov bo videti Zemljo, glede z razdalje, kjer kroži okoli nje Luna, kar petkrat svetlejša od polne Lune, kakršno lahko opazujemo z Zemlje! Strughold pa je odločno menil, da ne kaže misliti na uporabo temnih zaščitnih očal. Prepričan je — tako je dejal — da nihče od vsemirskih pilotov ne bo moral opazovati nebesnih teles in vse- mirja okoli sebe skozi očala, ki bi vse to pobarvala z določeno temno barvo. Rešitev bi bila v tem — je predlagal dr. Strughold — da bi strokovnjaki skonstruirali pose- ben »ščitnik« za oči, ki bi delo- val podobno kot zemeljsko ozra- čje: zadrževati bi moral nekatere žarke, ki so za oči škodljivi (ul- travioletne in infrardeče), vidno svetlobo pa bi moral propuščati v vseh barvah in niansah. Edino tako bi bilo iz vsemirske rakete moč videti Mars, Venero in druge planete našega osončja takšne, kakršne so v resnici; hkrati pa pilot ne bi bil v nevarnosti, da bi zato oslepel. Hormon mladosti Spričo napredka medicine in iz- bo.jšanih življenjskih razmer se je zlasti v našem stoletju v mno- gih deželah cibčutno prdaljšala po- vprečna življenjska doba. Znan- stveniki proučujejo možnosti za podaljšanje življenja. Mnogi me- nijo, da ni več daleč čas, ko bodo ljudje v normalnih razmerah ži- veli 95 ali celo sto let. Uspeh, ki ga je dosegel profesor harvard- ske univerze VViilliams pri večlet- nih raziskavah in pcskus.h z žu- želkami, je pomemben napredek v prizadevanju, da bi človek ostal čimdlje mlad. VVilliams je spoznal, da bube žu- želk izločajo tako imenovani hor- mon mladosti. Neki žuželki je da- jal dalje časa injekcije tega hor- mona, podaljšal s tem njeno m'a- dostno razvojno dobo in tako za- ustavil naravni biološki razvoj. Potem ko je izločil ta hormon mladosti iz žuželk, je začel snov kemično sintetizirati. Po njegovem mnenju pomeni poskus odločilno stopnjo v raziskavah, ker bo lah- ko morda že v bližnji prihodnosti preizkusil ta hormon tudi na ljudeh. Otok izobčencev Lampur je neznaten samoten otoček nekje na Južnem morju. Rajski otr^e^k, ki pa predstavlja svet zase, svet, ki se je na njem zbralo menda vse gorje, kar ga premore. Lampur je otok iolza, dan m noč preži na njem smrt. Pet SCO ljudi, izobčenth iz č.oveške družbe, živ-ctan na njem, pet sto gobavih nesrečnikov, pregnanih neskončno daleč od svojih dragih S polnim zaupanjem visijo na svo- jih zdravnikih, ki so jim prosto- voljno sledili v samoto, da bi jim pomagali. Leto za letom verujejo nesrečniki v svoje ozdravljenje in živijo v upanju na ponovno srečno svidenje z dragimi svojci. Vsakih dvanajst mesecev prista- ne cb otcčku parnik »Good Hope«, »Dobro upanje«. Pet dni se zale- tavata in odbijata dva svetova — zdravi in bolni. Pn dni smrjo bol- niki sprejemati obiske svojih so- rodnikov in prijateljev. Prihod ladje pomeni zanje vse, edino lad- ja jim lahko vrne svobodo. Toda le redki so deležni te sreče. Nenavadna oddaja Egiptovski tisk je zabeležil pred nedavnim čuden pojav. V zraku nad Kairom je bil tako močan električni naboj, da so posredovale lokalne radijske oddaje tudi ko- vinske žaluzije (rolete) pri trgo- vinah. Marsikoga je premagala radovednost in je hotel pogledati dotaknili žaluzije, jih je oplazil šen zvočnik. Kakor hitro pa so se dotaknili žaluzije, jih je oplazil močan električni udarec. Drobiž iz znanosti in tehnike ■ Preizkusi s krvnim serumom so naravoslovcem pokazali pre- senetljivo . novost, namreč, da naša domača mačka ni neposreden sorodnik tigra in leva, marveč geparda, dolgonoge roparice, ki živi v Afriki in Aziji in velja za najhitrejšega sesalca, saj doseže hitrost čez sto kilometrov na uro. ■ Švedski znanstveniki so ugo- tovili, da zadostuje že dim treh cigaret v avtomobilu in ogljikov monoksid, ki se pri tem razvije, bo občutno poslabšal vozačev vid — seveda, če avto ni prezračeru HI V Zahodni Nemčiji so izde- lali najmanjšo suho baterijo na svetu. Visoka je le 7 milimetrov in ima premer 5 milimetrov, tehta pa pol grama. Pri napetosti poldrugega volta proizvaja do- volj električne energije, da oskr- buje z njo majhen radijski oddaj- nik 4 do 6 dni. ■ Po cenitvah astronoma Stru- vea, upravnika velike zve^darne kalifornijske univ(^ze Berkeley, je v Rimski csti približno 50 mi- lijard planetov, od teh pa jih ima vsaj ena milijarda pogoje za preprostejše oblike življenja. ■ Ali veste, kako veliki so naj- manjši radijski oddajniki? Zdaj so napravili že takega, ki j» manjši od zavojčkov cig?ret in tehta le 200 gramov. Dela s tran- zistorji in ga je slišati na kilome- ter daleč. ■ Norveški inženirji so kon- struirali »snežni scooter«, ki tehta le 125 kilogramov in lahko prevaža tono tovora s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Namenili so ga za polarne raziskave. Orjašlca vrtina Zadnji čas se je že ves svet navadil, da s precejšnjo resnostjo prisiluhne vestem, ki jih je moč prebrati v sovjetskih listih; po- kazalo se je namreč, da je med njimi dosti manj propagandnih »agitk«, kot pa so to še pred leti mislili mnogi — posebno na Za- hodu. Nedavno tega so sovjetski listi spet presenetili bralce z novico, ki na prvi p>ogled ni videti nič manj nenavadna, kot so bile do- slej že mnoge njihove napovedi: po teh vesteh se namreč sovjet- ski strokovnjaki (geologi) priprav- ljajo, da bi v Sibiriji izvrtali v zemljo orjaško vrtino, globoko kar — 20 kilometrov! Ako bo sovjetskim strokovnja- kom njihovo delo uspelo, bo to vsekakor eden najveličastnejših geoLcških podvigov našega stoletja in ipomemben doprincs k spozna- vanju našega planeta. Ne smemo namreč pozabiti, da prav o zem- lji, ki na njej živimo, vemo še Irare malo; do njenega središča je približno 6378 kilometrov, naj- globlje vrtine, kar so jih doslej naredili v zemeljsko skorjo (pred- vsem prt iskanju naftnih vrel- cev), pa niso globlje od — 7 ki- lometrov? S podobnim načrtom so se že pred časom predstavili svetu tudi Američani; z »operacijo MOHO« naj bi nekje sr^i oceana blizu vulkanskih otokov zavrtali v t.a vrtino, ki bi segala vse do tako imenovanega »MOHA« (do geolo- ške plasti, ki je dobila naziv po našem strokovnjaku Mohoroviči*- ču). Tako bi geologi dobili dovolj snovi za proučevanje nastanka ze- meljske skorje in bi morda raz- krili marsikatero uganko s tega področja, ki jih je za sedaj še dosti. Sovjetski stroko^vnjaki pa se torej pripravljajo na podobno »operacijo« v Sibiriji, Trenutno še preiskujejo teren in skrbno pro- učujejo geološko zgradbo tal. pri čemeir imajo na voljo najsodob- nejše naprave in vso mehanizaci- jo. Vsekakor so se de.a lotili z vso resnostjo in lahko pričakuje- mo, da bomo o tem njihovem ve- likem Dodviqu že v kratkem še kaj več slišali. R. U. J O Y C E : Rolcavico James Dunne je s končki pr- stov obvisel na robu okna in se trenutek nato neslišno spustil na tla. Mrzlično je pogle- dal okoli. Hiša je stala v pred- mestju, bila je precej odmaknje- na od ceste, ki jo je visok kamnit zid ločil od zemljišča. Kazalci so se bližali drugi uri in noč j® bila temna. Malo je bilo verjetno, da bi ob tem času kogarkoli srečal. Pravzaprav je bil povsem varen in ko je tiho tekel čez trato, si ni mogel kaj, da se ne bi čudil last- ni hladnokrvnosti. Njega dm, še preden je zaslovel kot ugleden zlatar v mestecu Bramptonu, je zgrešil marsikateri vlom, toda ti dnevi so bili daleč. Za sabo je imel deset let uglednega, zakonom poslušnega življenja. Hladnokrvno je mogel misliti celo na nepremič- no stvar, ki je bila nekoč Richard Strong, zdaj pa je ležala vsa ohlap- na v naraščajoči, temnordeči mla- ki sredi sobe, ki jo je bil pravkar zapustil. Ni nameraval moriti, to- da okoliščine so ga prehitele. Ču- til je, da je bil ves čas igračka razmer. Težave so se pričele, ko 93 je neki stari znanec iz zapora Spoznal.. Sledilo je izsiljevanje. Dunneju je kupčija cvetela, toda izsiljevalčeve zahteve, Ifi so ne- prestano rasle, so njegove dohod- ke prehudo načele. Skušal je zaslužiti z igro, s tem pa se je samo še bolj pogreznil v blato, dokler se ni končno znašel pred polomom. Ko ni več vedel, kaj naj počne, se je lotil starega posla. Richard Strong je bil upo- kojen odvetnik, čigar zbirka sta- rin je slovela tudi izven mesta. Ljudje so verjeli, da ima starin- ske zlate okraske bajne vrednosti. Dunne je takrat prekupčevai z zlatom, starimi prstani, ioroškami in podobnim. Ker je blago topil, bi mogel sadove vloma v Strongo- vo hišo brez nevarnosti spraviti v denar. Priti v hišo je bilo lah- ko. Poznal se sobo, v kateri so hranili okraske in da bi dosegel okno, mu je bilo treba samo sple- zati po dober meter dolgem žle- bu. V Bramptonu se ni nikomur zdelo vredno, da bi se zavaroval pred vlomilcem. Ko si je Dunne nabasal žepe z zlatimi okraski, ki jih je bilo v sobi precej, je videl, da so vredni malo premoženje. Bil je pripravljen za odhod, ko je zaslišal za sabo ti]i. presenečen vzklik. Zasukal se je in ugotovil, da so sobna vrata odprta, pred njim pa stoji sam Strong. »Dun- ne!« — Samo to besedo je Strong izrekel. Dunne je prej gledal za- nimivo izdelan orientalski nož. Še vedno ga je držal v roki in ne da bi pomislil, zamahnil proti Stron- gu; vse je bilo končano. Dunne je odvlekel truplo v sobo, zaprl vra- ta, ugasnil luč, poravnal zavese in odšel po isti poti skozi okno. Vest ga ni niti malo pekla. »Ni- česar drugega ne bi mogel stori- ti,« si je ponavljal. »Spoznal me je in moral sem izbirati med tem in zaporom.« Spomnil se je pre- serxečenega izraza na Strongovem obrazu m se prav zares nasmeh- nil. Resnično mu ni prišlo na mi- sel, da bi si mora) karkoli očita- ti. 2^adi njegove varnosti je mo- ral Strong umreti, druge poti tu ni bilo. »Navsezadnje pa je bilo starcu odmerjeno samo še nekaj let življenja.« Čutil se je varnega. Kdo bi su- mil umora in ropa čemernega, ne- zanimivega zlatarja srednjih let? Pustil ni niti ene sledi. Ne prej ne zdaj ni nikogar srečal Mala glavna cesta je bila prazna in ko si je doma odklepal, je bilo temno kot v rogu. Stanoval je sam. Čez dan je prišla neka ženska m mu pospravila, ponoči pa ni razen njega v stanovanju nihče spal. Spalnica je gledala na dvorišče, toda preden je prižgal luč, je za- prl oknice in zagrnil okno s tež- kimi zavesami. Nato je segel v žep in izvlekel rokavico. Presenečeno je še enkrat potipal po žepu in ko iskanega ni našel, je obrnil vse ostale žepe ter brskal med zlati- mi predmeti, s katerimi so bili napolnjeni. Ni jih vzel ven. Zara- di riečesa nerazumljivega se je bal, da bi jih videl. Žepov ni na- meraval izprazniti, preden ne bi pripravil talilne posode v sobici za prodajalno v pritličju. Naposled je iskanje opustil in z obrazom, na katerem se je odražal brezupen strah, obstal sredi sobe. Druge rokavice ni bilo! V Strongovj hiši jih je našel v že- pu, jih vzel ven ter jih položil na mizo, nakar je pospravil svoj plen. Lahko bi prisegel, da jih je pred naglim odhodom vtaknil na- zaj v žep. Zdaj pa je bilo po- šastno očividno. da ene n.i bilo — in na blagu sta bila všita ime ter naslov! Misel, da bi se vrnil v hišo ter sobo. kjer je tako mirno ne nepremično ležal Strong, ga je navdala z nekakšno praznoverno grozo. Spomnil se je strmečega, čudnega, presenečenega pogleda, ki ga je smrt za vedno ohranila na mrtvečevem obrazu. Pridušeno je kriknid. Stal je sredi sobe, po mrtvaško bledem obrazu so mu tekle kaplje potu. v glavi pa mu je vrelo od negotovosti. »Ne m<'rem tega storiti,« je za mrmral, »ne morem .. .« In nato je priš'a sama od sebe misel na vešala. Ledeno mrzlo telo mu je drgetalo, kot da bi ga stresala vročica. V zločinski pre- tekksti ga je neprestano mučil strah pred vešali. Stokrat močneje kot kdajkoli ga je stara groza zdaj držal? v krempljih. Obotav- ljajoč je odše' na temno, zapu- ščeno ulico. Pot se je vlekla kot v morečih sanjah. Razburjeni do- mišljiji se je zdelo, da se za vsai- kim vogalom skriva prikazen in enikrat je ob pogledu na odvržen kos papirja za zavijanje hripavo zavreščal. Za trenutek se mu je zdelo, da vidi truplo, v temni mlaki... Etospel je na cilj in ves poten ter drgetaje po vsem telesu sple- za! skozi okno. V sobi je bila tema kot takrat, ko jo je zapustil, toda domišljal si je, da lahko opazi na tleh blizu vrat še tem- nejši predmet. Prižgati mora luč, če hoče najt rokavico, stikalo pa je bile blizu trupla. S poslednjimi ostanki volje je zagrnil okno in odtipal čez sobo. Z nogo se je dotatail nečega mehkega in s hripavim vzklikom cdskočil. Srce mu je divje razbijalo. S tresočimi prsti je našel stikalo in sobo je preplavila svetloba. Richard Strong mu je ležal ob nogah. Vet svet bi dal, če bi mo- gel odvrniti njegov strmeč pogled, toda truplo ga je z grozljivo moč- jo privlačevalo in neud.ržljivo pri- tegovalo poglede. Še več. kljub odporu se je sklonil in stegni! roko, da bi prijel za nožev ročaj. »Kvišku roke! Dobri bog! Kvišku roke, podlež!« Vrešče je dvignfl pogled in se zaradi nenadnega živčnega pre- tresa skoraj onesvestil. Vrata so bila odiprta in na pragu je z na- prejenim revolverjem stal Stron- gov sin. Dunne je počasi dvignil roke. Inšpektor, ki je peljal Dunneja na policijo, je bil zgovoren in celo zdelo se je, da je za trenutek po- zaibil na zakon, p>o katerem je ob- toženec nedolžen, dokler mu kriv- de ne dokažejo. VsekaJkor je me- nil, da je Dunne kriv, kar je bilo naipoisled glede na okoliščine pnv vsem razumljivo. »Mar veste,« je dejal, »da bi vas zadnjega sumil? Če vas ne bi našli v sobi ob truplu in s ple- nom v žepu, ne bi nihče pomisliC na vas. Smolo ste imeli, ker niste pravočasne izginili.« Dunne ni odgovoril. Njegova hiša je bila na poti do policije :n prosil je, če sme stopiti po plašč. Temne ure pred svitom so bile hladne. »Seveda,« je rekel inšpektor, »toda šli bomo z vami.« Odpri je stranska vrata in vsto- pil pred ujetnikom v vežo, ko sta dva stražnika sprevod zaključeva- la. Dunne je ugotavljal, da ne nameravajo biti neprevidni, ko se je z nogo dotaknil nečesa na tleh. Skloni' se je. da bi stvar po- bral in nenadoma ga je spreletelo. Nato je inšpektor prižgal luč. Dunne je pogledal na stvar v ro- kah. Bila je rolka^-ica. za katero je mislil, da jo je pozabil v sob: ob umorjencu :n po katero se je vrnil! »Hej,« je vzkliknil eden od .-tražnikcv. »pazi, človek!« Toda Dunne mu je zdrsnil iz rok m padel po tleh. PTUJSKI TEDNIK STFAN 8 PTUJSKI TEDNIK PTT-J, DNE 15. APPTLA l<56n Osebna broniba v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Arnuš Alojz, Gabernik 5 — padec, poškodba leve roke; Za- muda Vlado, Maribor, Koroška cesta 80 — udaril se je in si po- škodoval trebuh; Skok Anton, Sedlašek 125 — nekdo ga je uda- ril in mu poškodoval desno no- go; Matjašič Anton, Sakušak 59 — padec, poškodba reber; Po- točnik Zvonko, Podlože 35 — po- škodba na glavi; Svenšek Karel, Maribor, Gorkega 8 — padec s kolesa, poškodba na glavi; Go- lob Mirko, Krapinski Vidovec 61 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval rebra; Malagorski Franjo, Radoboj 77 — poškodba desne noge; Vuk Jože, Cvetkovci 75 — padec s kolesa, poškodba glave; Zemljič Ludvik, Zlato- ličje 72 — padec v studenec, po- škodbe desne noge; Zavec Ma- rija, Mala Varnica 17 — padec, poškodba desne noge; Cagran Franc, Gorišnica 101 — hlod mu je poškodoval levo nogo; Holcer Slavica, Moškanjci 59 — pes ji je obgrizel glavo; Holcer Marija, Moškanjci 59 — pes ji je obgrizel roko in nogo; Cafuta Štefan. Ma- celj 20 — usekal se je v desno nogo; Vinkler Franc, Stanečka vas 5 — padel je z ograje in si poškodoval levo roko; Vogrinec Terezija, Mihalovci 33 — pes ji je obgrizel desno nogo; Bajčas Stjepan, Strabinje 39 — usekal se je v desno nogo; Vnuk Franc Botkovci 3 — vrezal se je v des- no nogo; Pukšič Franc, Zabovci 78 — avto ga je podrl in mu po- škodoval levo roko; Ranfl Mar- jeta, Gajevci 32 — podrl jo je kolesar in pokodoval desno ro- ko; Toplak Milan. Savci 63 — stroj mu je poškodoval levo ro- ko; Zanič Štefan, Ptuj, Ormoška cesta 5 — padel je z mopeda in si poškodoval glavo. van Simonič, Mihaljekov jarek 12 — padel je z voza in si poškodo- val g.avo; Milena Vogrinec, 2e- tale 65 — popekla se je s kropom; Jože Klaneček, Skcrba 52 — po- škodba glave m desne roke; Ignac Svenšek, Tezno, Rankcva 1 — ne- kdo ga je napadel in poškodoval po telesu; Anton Vcdušek, Ple- terje 43 — padel je in si poško- doval levo roko; Marijana Ose- njak, Skorba 42 — avto jo je po- drl in ji poškodoval giavo; Jansz Fuks, Vintarovci 10 — nekdo ga je napadel in mu {»škodoval gla- vo in desno nogo; Anton Stubičar, Ptuj, Ob studenčntci 12 — poško- doval si je roko; Anton Haupt, Središče 108 — pri delu je padel ter si poškodoval levo nogo; Ma- rija Pcngt-ačič, Dobrava — nekdo jo je cbstrslil v levo roko; Janez Zupanič — padol je pod voz in si pošk-odovai roko; Franc Bauman, Šalovci 47 — opekel se je po gla- vi in desni reki; Rudolf Rakuša, Sela 37 — padel je s kolesa in si pciškodoval glave; Ignac Kuri, Ku- kava 55 — nekdo ga je udaril z motiko po glavi; Janko Leljak. Brezovec 22 — nekdo ga je ustre- lil s puško v ievo roke; Slavko Muršeo. S'ov. Bistrica, Trg svobo- de 6 — nekdo mu je poškrdoval glavo; Jožefa Roškar, Velika Ne- delja 9 — padla je s kolesa in se DOFki-iovala oo t/^iosii. ROJSTVA, POROKE TN SMRTI na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: dečke so rodile: Marija rienzel. Veličane 49 — Petra: Miroslava Švagelj, Ptuj, Trg svobode 2 — Antona; Kri- stina Zivko. Prešernova 22, Ptuj — Bojana: Marija Klajnšek, Sp. Pleterjp 25 — Franca; Ju- lijana Vnuk, Mursko Središče — Milana; Marija Letonja, Ja- dranska 7 Štefana; Marija Samastur, Slape S; Slavica Fi- lipič, Vogričevci 22 — Branka; Marija K rajne. Sveča "il - Jo- žefa; Marija Dornik. Hum 97 — Branka. Deklice so rodile: Elizabeta Vincek, Stojnci 28 — Marijo; Stanislava Horvat, Sobetiiici 19; Marija C"uš. C.oriiji Volovlek. ložpfo; Angela Irgolič, Prešer- nova 20, Ptuj — Metko; Kristi- na Karneža, ?irtale H - Ma- rino; Marija Plojor. Loperšicoti — .Majdo; Ana Brec. Veliki Okič 14 - Marijo; Aloj/ija Pišek, Breg 34 — Branko; Da- nica .'^miijoc. Ormož: Angela Roškar. Gorišnica 111 — Re- nato; Marija Štrman, Gomila štev. 39 — Mileno; Viktoriia Malck. Lancova vas 62 - Da- nico; Klizabeta Zavec, Zagojiči štev. 20 — Ireno. SMRTI: Marija Petek, Nova vas 23. roj. 1889. umrla 11. 4. 1960; Martin fitiihec, Dobrava štev. 7. roj. 1936. umrl 10. 4. 1960; lanez Vrbnjak. Trnovci štev. 2, roj. 1906, umrl 9. 4. 1960; Drago Puh. hCrapina. roj. 1960. umrl "1. 3. 1960; Zinka Štergar. Krčovina 29. i)ri Vurbergu, roj. 1958, umrla 4. 4. 1960. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob smrti našega dragega in nepozabnega očeta, brata in strica JANEZA VRBNJAKA, invalidskega upokojenca iz Ptuja izrekli sožalje in darovali vence, pevcem DPD »Svoboda« Ptuj za ganljive žalostinke in vsem, ki so ga v tako lepem številu spre- mili na zadnji poti v prerani grob in ki čutijo z nami v naši težki bolečini. Posebno zahvalo izrekamo dr. Mitji Mrgoletu za izredno skrb in požrtvovalnost, dr. Andreju Lušickemu in tovarišem zdrav- nikom, ki so mu v času njegove dolgotrajne bolezni skušali po- vrniti zdravje in so mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi bolničar- jema Jožetu in Francu Dolencu za izredno skrb, nego in požrt- vovalnost, prav tako pa tudi vse- mu ostalemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice v Ptuju. PRODAM TAKOJ VSELJIVO HI.ŠO s 40 arov zemlja. Gašljevič Ma- rija, Zg. Hajdina 92. MAJHNO POSESTVO prodam. Ko- kelj, Krčevina 104. VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Kcvačec, Budina 44. DOBRO OHRANJEN RADIO APA- RAT ugodno prodam. Ptuj, Mur- šičeva 12. HIŠA z nekaj zemlje na pro- daj. Vprašajte Vičava 28. MAJHNO POSESTVO in motor- no kolo 6 KS prodam. Rogoz- nica 45, Ptuj. VSELJIVO HISO z nekaj po- pravila prodam. Belovič, Vi- čava, Ptuj. SENO in otavo, 10 din kg pro- dam. Ptuj, Zagrebška 41. KNJI2NO OMARO in pisalno mizo, trd les in furnir, prodam. Zagrebška 3. KUHINJSKO POHIŠTVO pro- dam. Tomše, Ciril-Metodov drevored 1. DOBRO VOZNO KOBILO sred- njih let kupim. Vindiš, Roga- ška 4. hlo DIJAKINJA instruira anglešči- no. Naslov v upravi. GREM PRAT NA DOM. Naslov v OD BELEGA KRIŽA DO HAJDINE SEM ZGUBIL DENARNICO z razn.mi dokumenti, osebno iz- kaznico ter nekaj gotovine. Naj- ditelja prosim, da dokumente vrne ra naslov v osebni izkaz- nior. Opozorilo Opozarjam vsakogar, da nisem plačnica dolgov, ki jih dela moj sin Voršič Fortunat, Senik 1, To- maž pri Ormožu. Voršič Neža, Senitk 1 v ponedeljek 18. t. m., uprizo- ri dramska sekcija DPD »Svo- boda« Ptuj igro »Mrtvi kurent« (Klopi). Predstava bo ob 20. uri v mestnem gledališču. Vljudno vabljeni. VABILO Organizacija SZDL Breg-Ptuj obvešča, da bo imel v četrtek, 21. aprila 1960, ob 20. uri v dvo- rani v kulturnem domu v Ptuju, Zadružni trg, prosvetni inštruk- tor tov. Karel Sepec predava- nje o SMOTRIH IN CILJIH DRUŽBENE VZGOJE. Vabljeni so na predavanje zlasti starši otrok in mladina, ki se zanima za kulturno-prosvet- na in vzgojna vprašanja. Vabi odbor. OBVESTILO Ob zaključku prireditev, orga- niziranih v Ptuju v počastitev 40-letnice stavke železničarjev bo v soboto, 16. t. m., ob 17. uri komemoracija pred spome- nikom padlih borcev in talcev v vozovni delavnici Ptuj, ob 19. uri pa svečana akademija v Že- lezniškem sindikalnem domu (Ormoška cesta štev. 2). Koordinacijski odbor sin- dikata železničarjev Ptuj Opozorilo Opozarjam, da nisem plačnik doilgov, ki jih na kakršenkoli na- čin dela Čuš Alojzija iz Rotmana štev. 35. Čuš Franc Preklic Preklicujem besede, ki sem jih govoril 14. febr. 1960 v gostilni Plevčak v Majšperku proti Cvetku Novaku iz Majšperka 10 in se mu zahvaljujem, da .je odstopil od tožbe. IVAN GAJŠT Sesterže 70, Majšperk Lunine spremembe in vremenska napoved za čas okrog 18. aprila 1960 Zadnja četrt 18. aprila 1960 ob 13.56, lepo m toplo vreme. Naš oče je vse svoje življenje posvetil delu za srečo svojih otrok in srečo drugih. Bil je vedno skromen in plemenitega srca. Rad je vsakemu pomagal in dajal od sebe vse, kar so zmogle njegove življenjske sile. Počitka ni poznal. Leta 1953 je težko zbolel in 9. aprila 1960 je prenehalo biti njegovo plemenito srce v 54. letu življenja. Ostali smo sami brez očeta. V naših srcih bo ostal nanj svetel in nepozaben spomin. Na- daljevali bomo življenje po nje- govem zgledu: kako je treba de- lati, živeti in dajati za srečo drugih. Ptuj, dne 9. aprila 1960. Žalujoča rodbina Vrbnja- kova, sinova Feliks in Jo- žef z ženama in hčerka Elizabeta. Zahvola Ob bridki izgubi našega očeta, dedeka in pradedeka IVANA 2ALARJA IZ PTUJA se zahvaljujemo kolektivom pod- jetij in ustanov iz Ptuja, sorodni- kom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, šopke in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti na ptujsko mestno pokopa- lišče. Posebno zahvalo dolgujemo zdravnikoma dr. B.agoviču in dr Mrgoleju ml. za zdravniško pomor ob njegovi bolezni, nadailje govor- nikom za poslovilne besede ob od- prtem grobu ter g. proštu za '^-iravij^n obred. 2ENA Z OTROKI ZAHVALA DOZ-u za izplačano odškodnino iz na- slova zavarovanja stanovanjskih premičnin, ki daje razširjeno jamstvo v slučaju škode. Pri- poročam to vrsto zavarovanja, ker nesreča nikdar ne počiva. Matoš Arpad Gaspari Peter RoRomel pionirjev Občinsko prvenstvo za pionirje je v polnem razmahu. Prvenstvo pionirjev je zbudilo vekko zani- manja med šolami, katere tekmu- je.io v občinski ligi, tako da so tekme iz kola v kolo zanimivejše in borbenejše. V VIII. koi!u so bili doseženi naslednji rezultati: PTUJ I.—PTUJ II. 5:4 DRAVA—PTUJ III. 15:1,3 Po VIII kolu je stanje tabele naslednje: Ptuj I 8 7 O 1 36:16 14 ■Gorišnica 7 6 O 1 49:24 12 Taksna <-blika tekmovanja je vzbiidila veliko zanimanje med mlad.no. kar vidimo, da se bo v jesenskem de'u tekmovanja šte- vilo ekip nedvomno povečalo. Isto tako bo potrebno misliti na občin- sko prvenstvo za pionirke, katero bi se ravno tako pričelo v jeseni. -ao- TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Splošni zdravniki Dežurstvo sploš' ih zdravni- kov se vrši od 14. do 7. ure po sledečem razporedu: 15. 4. dr. Slobodan Žakula 16. 4. dr. Ladislav Pire 17. 4. dr. Ladislav Pire 18. 4. dr. Nada Pavličev 19 4. dr. Emil Blagovič 20. 4. dr. Franc Rakuš 21. 4, dr. Ladislav Pire Pomožni dežurni zdravniki Pomožni dežurni zdravni^^i vršijo dežurno službo po po- trebi in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: 15. 4. dr. Emil Blagovič 16. 4. dr. Nada Pavličev 17. 4. dr. Nada Pavličev 18. 4. dr. Ladislav Pire 19. 4. dr Slobodan Žakula 20. 4. dr. Fran Brumen 21. 4. dr. Nada Pavličev Pomožna ombulanta Juršinci Pomožna ambulanta v Juršin- cih posluje vsako sredo in vsa- ko soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik Pomo/na ambulanta Podleh- nik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure da- lje. Dežurstvo otroških zdravnikov Dežurstvo otroških zdravni- kov traja od 14. do 19. ure po sledečem razporedu: 15. 4 dr. Aleksander Poznik 16. 4. dr. .A.leksander Poznik 17. 4. dr. Aleksander Poznik 18. 4. dr. Ljuba Neudauer 19 4 dr. Ljuban Cenčič 20. 4 dr. Aleksander Poznik Informaciie in hišni obiski Vse informacije in naročila za hišne obiske snrejfir^-i de- žurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. pozneje na- ročeni hišni obiski se bodo iz- vršili samo v nujnih primerih. Otroške posvetovalnice 15. 4. v Ptuju od 14. ure dalje; 19. 4. v Grajeni, Selah, G'rišnici od 13.30 dalje; 21. 4. v Podlehni- ku, Gruškovju in Dornavi od 13.30 dalje ter 22. 4. v Ptuju od 14. ure dalje. Protituberkuiozni dispanzer Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj po- sluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč, bol- nih na tuberkulozi in zdravlje- njih se vršijo v torek od 13. do 18. ure, v solDoto od 7. do 13. ure. V sredo od 7. do 13. ure so rent- genski pregledi pljuč za vse ostale. Očesna specialistična ambulanta bo poslovala do 18. maja samo ob sredah in sobotah. Novi krvodajalci I>ne 7. aprila so darovali kri prebivalci Rogoznice. Vsem daro- valcem m organizatorjem tov. Ve- la Konradu in tov. Voda Konradu se v imenu bolnikov iskreno za- hvaljujemo. Krvodajalci so: Meglic Marija, Vela Anica, Kostanjeveo Marija, Zuran Mirko, Ciglar ,Tože, Koler Ivana, Zamuda Ana, Brenčič Ma- rija, Simonič Janez, Robim Ivan, Fiirst Ana, Lelek Neža. Arnuš Te- rezija, Svenšek Ivana, Hajduk Ma- ri.ia st.. Hajduk Marija ml., Obran Elizabeta, Ferk Marija, Menoni Marica. _ Robim Justina, Šamprl Marija, Sirec Neža, Horvat Eliza- beta, Bezjak Miliica, Brenčič Alojz, Vela Konrad, Ferk Milica, Šteger Antonija, Petr^ovič Cecilija, Petro- vič Jerica, Grandušek Elizabeta, Hafner Otilija, Terbuo Marija, Cestnik Zofka, Ljubeč Katarina, Robin Franc, Menoni Stanko, To- plak Marija, Petrovič Marija, Sa- kelšek Marija, Kramberger Neža, Hrge Ana, Repič Jožefa. Ostali so še: Knez Jakob, Skrila Rozalija, Vratič Katarina, Krošl Marija, Zajšek Kristina, Rozman Angela, Žerak Barbara, Gerečnik Jožefa. Pernat Ivana, Kajsesber- ger Neža, Zupanič Angela, Seni- čar Jože, Majerič Alojz, Svenšek Ciril, Mohorko Janez, Meško Ma- rija. Rogina Hanika, Forštnerič Cecilija. Rdeč« križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj ŠD Ptuj-Svobcda je v nedeljo igralo v Ormožu proti §S Ormož- Švoboda svojo prvo tekmo v II. okrajni ligi. Dvoboj se je k-nčal z zmago gostov v razmerju 5:3 To pot so za Ptuj nastopili na zad- njih štirih deskah mladinci, ki so izvojevali neodločen rezultat. Sledeče kolo igra ŠD Ptuj-Svo- bcda doma, in sicer v nedeljo, 17. aprila, dopoldne v kavarni »Evropa«. TJasprotnik še ni znan. Brzoturnirja ŠD Ptuj-Svoboda ja april se je udeležilo 14 igral- cev. Zmagal ie Janez Pcdkrajšek, orjanc po 3 itd. ★ Šahovskega tekmovanja po osemletkah v občini Ptuj se je udeležilo 22 m:štev. Rezultati so sledeči: mladinci od 14 do 16 let: 1. PHij I, 2. Ptuj III, 3. Hajdina, 1. Ptujska gora, 5. Breg, 6. Cir- kovci, 7. Lovrenc. 8. Desternik — Pionirji cd 10 do 14 let: 1. Haj- dina, 2. Lovrenc, 3. Markovci, 4. Breg, 5 Vitomarci, 6. Ptuj II, 7. Ptu.i I, 8. Videm. — Picnirji od 7 do 10 let: 1 Ptuj II, 2. Ptuj I, 3. Videm. — Pionirke od 10 do 14 let: 1. Ptuj I — nasprotnic niso imele. — Pionirke od 7 do 10 let: 1. Ptuj II — nasprotnic niso imele. Nm^dPOimet DOMAČI DERBV V KIDRI- ČEVEM Aluminij : Drava 1:1 (0:1) Kidričevo. 10. aprila. Na sta- dionu športnega društva Alu- minij se je zbralo okoli 500 gle- dalcev. največ jih je bilo iz Ptuja, ki so biiriio navijali za enajstorico Drave. Privabilo jih je lepo vreme in pričakovanje velike in bor- bene igre. Obe enajstorici to- krat nista razočarili gledalcev. Tako so prišli na svoj račun domačini in vroči Ptujčani. Domačini so začeli tekmo zelo razigrano ter takoj izsilili kot, ki pa je ostal neizkori- ščen. V nadaljevanju sta ekipi igrali precej na sredini igrišča in le malokrat prihajali pred vrata. V 8. minuti so domačini nekoliko napadali in ogrožali vratarja, vendar ni bilo pra- vega strelca. Tmeli so lepo pri- ložnost za dosego vodstva, ven- dar so bili napadalci zelo ne- odločni. V 17. minuti prvega polčasa igra Drava vedno bolj- še in pogosto napada. V tem času sprejme od levega krilca lepo žogo Artenjak in jo brez pomisleka usmeri v vraita, toda domači vratar je bil na mestu in odlično ubranil strel. V na- daljevanji! sta ekipi še imeli nekaj priložnosti, toda ostale so neizkoriščene. Domačini so bili s svojimi hitrimi prodori izredno nevarni. V 44. minuti nepričakovano sprejme žogo srednji krilec Kovač in jo z ostrim strelom pošlje neubran- ljivo v zgornji kot. V drugem delu igre je bilo pričakovati, da bo vodilna ekipa še povišala rezultat, toda tudi domačini so že v začetku izkoristili napako ožje obrambe in dosegli izena- čenje. Po tem golu sta ekipi z izredno hitro in prcKlorno iuro ugodno presenetili glodalce, toda nista imeli sreče pri stre- lianju na vrata. Proti koncu drugega polčasa so imeli do- mačini še eno izredno prilo/'- nost za dosego gola, vendar je bil ožji branilec Vogrinčič na mestu in je iz gol linije odklo- nil nevarnost. Domača onaj- storica jo bila v celoti zolo dobra in so je v obrambi odli- koval visoki Palfi. Pri moštvu Drave sta bila v najiadu zelo dobra Kovač in Artenjak ter v obrambi srednji krilec Mesr rič, ki je bil stalno na svojem mestu. Sirec ni imel dobrega dneva. Sodil jo prod okoli 500 gledalci Glavič iz Maribora dobro. V predtekmi jo druga ekipa Aluminija visoko porazila dru- go ekipo Drave z rezultatom 7:0 (3:0). V nedeljo igra (Miajstorica Drave v Ptuju z ekipo Fuži- na rja iz Raven. Pričetek tekme ob 15. uri. Pa ZMAGOVITA NEDELJA PTUJSKIH ROKOMETAŠEV v prijatel.i.^kem srt^nanju sta se 10. t. m. v Rušah pKitncrili roko- metni ek;p! »Partizana« iz Ruš in domača ^Drava«. To je bila ne- kakšna preizku.činja pred pričet- kom pomladanskega prvenstva, ki se prične 24. t. m. Tekma je b:la zelo zanimiva, saj .so domačini po- kazali lepo in dovršeno igro, ki jo je dvigala požrtvovalnost in borbenost. Gostje so že v začetku silovito oblega. i vrata domačih in so že po nekaj minutah igre do- segli 6 golov. Vendar se domaa niso zmedi) P :lčas se je konča! 12:6. V začetku drugega polča.sa je uspelo domačim znižat; rezul- tat na 12:11, vendar se je ekipa še pravočasno zbrala in pričela ? lepimi in uspe'imi protinapadi zvi- šati rezultat, ki bi bil še večji, če bi igrali nekoUko bolj ko'Gkti'vno in hitro. Rezultat 23:12 v korist »Drave« je p-vsem realen. Naj- bol.iši mož je bil vratar Rakuš. M'adinc' in mladinke so gosto- vale v Mariboru proti ustreznima ekipama Kovinarja. Mladinke .s-- proti pričakovanju lepo in efekt- no zarpraip. Dirigent in obenem najuspešnejša ie bi'a Potočnikova (7 zadetkov). Pričakovati je torei drber naraščaj za spdanjo ekipo ki tekmuje v republiški ligi. V drugi tekmi sta zaigrali isto- imenski ekipi mladincev. lora je bila ves čas borbena in razbur- ljiva, saj sta sf^ ekipi neor^stano menjavali v vodstvu. Končno je uspelo mladincem »Drave« doseč-' dva gola razlike in si s tem za- gotoviti zmago. Odlikovala sta sp zlasti Grgič m Toolak z o.cniim- V. M ROKOMETAŠI DRAVE SO GOSTOVALI V MARIBORU ^ Mlada ženska ekipa Dra- ve je v nedeljo odigrala prija- teljsko tekmo z ekipo Kovinar- ja iz Maribora. Tekma je bila zelo živahna in je Drava brez velikih težav premagala svoje nasprotnike z rezultatom 8 : i (5:1). Mladinska ekipa Drave je prav tako gostovala v Mariboru in odigrala prijateljsko tekmo z ekipo Kovinarja. Mladinci Kovinarja so bili v prvem delu igre zelo borbeni in brez težav preigravali svoje nasprotnike ter vodili v prvem delu z re- zultatom 9 : 8. Preokret je na- stopil v drugem delu. ko so gostje z malo več borbenosti in požrtvovalnosti nadigrali do- mačo ekipo in končno izvoje- vali zmago. Rezultat 18 : 16 ustreza prikazani igri. SINDIKALNO PRVENSTVO V KEGLJAN.TU SE BLIŽA KONCU v preteklem tednu je bilo na .stadionu SD Drave zelo ži- vahno. Posebno ko so se ves teden vrstile razne tekme v kegljanju na asfaltnem keglji- šču. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj smo videli na kegljišču več ali manj tudi za- četnike v kegljanju. Ostrega boja za prvo mesto in za na- daljnja tekmovanja je bilo mnogo, toda do danes še nima- mo resnega kandidata za drugo mesto. Verjetno bo tudi na le- tošnjem prvenstvu zasedla prvo mesto homogena ekipa sindi- kalne podružnice »Merkur«, ki je na svojem tekmovanju po - drla 391 kegljev, kar predstav- lja zelo lep rezultat in je ekina siguren finalist za tekmovali'?! v Mariboru. Drugo mesto bo verjetno osvojila zelo dobrfl ekipa Tovarne nvtoopreme, ki bo verjetno sodelovala v na- dal injem tekmovanju. Sindikalno prvenstvo v miznem tenisu in v streljanju z zračno puško bo kmalu. Tek- movanje v streljanju z zračno puško bo prihodnji teden in tri prvo plasirane ekipe bodo delovalo dno 24. t. m. na Tinal- nem tekmovanju v Mariboru. Pa