liaigovori z našlmi naroCnikl Povračilo škode, prizadejane od vojske živini, prcnosnim sredstvom in zasebni lastninl. J. V. — Upamo, da Vam bo zadoščala navedba glavnih določb iz tako zvanega predpisa o povračilu škode, prizadejane od strani vojske In mornarice po službeni potrebi. Objavljen je ta prodpis v »Službenem vojnem listu« z dnc 18. maja 1939. Po tem predpisu nadoknadi država škodo lastnikom živine in prenosnih (prevoznih) sredstev, ako se pii službeni upotrebL v vojskl ali mornarici upropasti ali onesposobi živina ali katero koli prencsno sredstvo, odvzeto v kateri koli namen (da služi za čas vežbe, manevra, poskusne mobilizacije in poclobno) in na kakržen koli način. Enako nador knadi država škodo lastnikom ali zakupnikom zasebnih imetij, ako radi izvedbe vežbe, nastanjevanja all drugih opravil, katera izvržuje vojska in mornarica, imetje določeno dobo ne bi moglo biti izkoriščano ali ne bi moglo biti pravočasno izkoriščeno, pa radi tega ne more dati običajnega donosa ali nastane za lastnika ali zakupnika imetja kakršna koli škoda. Navedena škoda se nadoknadi nezavlsno od povračila, predvidenega v členu 244. zakona o ustroistvu vojske in mornarice ter povračila za upcrabo, predvideneg-a v členu 3. zak«na o nastanjevanju vojake in morncrice. škoda, prizadejana zasebnim imctjem, se ugotavlja in povrača le na zalitevo oškodovanca, škoda za živino in prenosna srcdstva pa po službeni dolžnosti. Odločbo o povračilu izda poveljnik divizijske oblasti, na čije ozemlju je bila škoda prizadojana, odnosr.o aiarešina enakcga položaja. Proti odloCbi o povračilu Skode ima oškodovanec, ako ni zadovoljen z višino dosojcne odškoclnine ali ako je bi| njegov zahtevek zavmjen, pravioo pritožbe na mlnistra vojake ln moroarice, in sicer v rotai 16 dni po objavi odločbe. Pritožbo se odda v odrejenem roku neposredno etarešiai, ki je lzdal izpodbijano odlo6bo, ali priporočeno preko poste, aJi pa oblasti, katera je odločbo oakodovancu objavila. Režitev ministra vojake In mornarice je izvršljiva. Ako ae odakodnina ne prizna v zalitevaiii vižini ali ako se sploh ne prlzna, mora starešina na prvi stopnji in minister napotiti oškodovanca s presežkora zahtevka, odnosno 8 celim zahtevkom na redni civilni spor (na aodišče). — Izplačilo prisojene odškodnine po navedenem predpiau se vrsi po odredbah pravUnika o računovodno-blagajniški službi v vojski in momarici in v mejah proračuna. Ako ae ugotovi, da je obveznik privedel in prijavil tuje živinče ali prenosno sredstvo kot svoje, ne dobi nikake odškodnine. škodo radi onesposobIjenja ali upropa&ienja živine in prenosnih sredstev ocenjuje komisija, sestavljena iz treh častnikov ali vojaških. uradnikov, katera ugotovi tudi vzrok upropaščenja, odnosno stopnjo onesposobljenja ali poškodovanja. — Prijavo za povračilo škode, prizadejane na zasebnih. imetjih, je predložiti pristojni občini ali atarešini vojaške edinice, katera je škodo prizadejala, ali kakemu višjemu starešini do poveljnika divizijske oblasti, a mora se predložiti takoj, najdalje pa v roku dveh dni po odhodu edinice, katera je škodo prizadejala, iz tistega kraja (občine). Prijava se poda pismeno ali ustno na zapisnik, katerega sestavi občinski uslužbenec, odnosno starešina. Prijave, ki niso pravočasno predložene, zavrne starešina, ki je pristojen za odreditcv cenilne komisije, ter na,poti prijavitelja, da se s avojim zahtevkom obriie na redno civilno sodisče. Prijavo zamore predložiti lastnik ali zakupnik aam, ali po pooblaščenem ali zakonitem zastopniku, če pa je odsoten ali zadržan, pa prijavo lahko napravi kak član rodbine ali občina. Starešina, kl prijavo sprejme, mora donosilcu izdati potrdilo o dnevu priiema. — Komisijo za ocenjevanje škode na zasebnem imetju tvorita dva častnika all vojaška uradnika, tretjega člana pa odredi občinska oblast kraja, kjer je škoda nastala, iz vrst avojih predstavnikov. Komisija se sesiane na licu mesta ter po možnosti v prisotnosti oskodovanea ali podpisnika prijave izvrši potrebni pregled radi ugotovitve velikosti škode. Istočasno poizveduje, ali je škoda nastala kot posledica potrebe službe all je bila povzročena radi malojnarnosti, in čigavi. Ako kak član komisije ne soglaša z mnenjem ostalih dveh, ima pravico, da to pristavi svojemu podpisu in mora svoje oddvojeno mlšljenje obrazložiti na koncu zapisnika. Zahtevki ponesrečenega hlapca, Rrivda (hudobni namen, malomarnost) ali slučaj. Z. F. Imeli ste hlapca, ki ae je že v devetem dnevu alužbe pri Vas ponesrečil; plačali ste že stroške bolniSke oskrbe in odvetnika, sedaj pa zahteva od Vas še vzdrževalnino za 12 mesecev, in sicer plačo ter denarni nadomestek za hrano in stanovanje ter trdi, da je bil pri Vaa zaposlen 17 dni. — Merodajno je vprašanje, kako je prišlo do tega, da se je hlapec ponesrečil, ali radi nesrečnega slučaja, ali po svoji lastni krivdi, ali pa morda po Vaši krivdi — in kaka je bila stopnja krivde. Kot krivdo oznaCujemo hudobni namen ali malomarnost. Hudobni namen je podan, ako kdo škodo, odnosno poškodbo povzroči vedoma in hotoma, to se pravi, da je škodljivo posledico dejanja all opustitve predvideval, a je vzlic temu dejanje ali opustitev hotel. Malomarnost pa je podana, kadar se puati v nemar potrebno skrbnost, namreč tisto atopnjo marljivosti in pazljivosti. kakrsno je moči uporabiti ob navadnih zmožnostih. Stopnja malomarnosti je laliko prav različna; zakon razlikuje očividno ali težko malomarnoat in lahko malomarnost. Lahka malomarnost je navaden spregled ali napaka, ki se o priliki lahko pripeti tudi tistemu, kateri sicer ne opusča potrebne akrbnoati. Težka malomarnost pa je nenavadno in radi tega očividno pusčanje v nemar potrebne skrbnosti; gre za spreglede ali napake, ki ae z ozirom na avojo težo ali pogostnost pojavljajo le pri posebno malomarnih ali lahkomišljenih ljudeh. —¦ Ako se je hlapec poškodoval namenoma ali ponesreCil po svoji lastni oftividni malomarnostl, nl upravdčen do nikakih zahtevkov zoper Vas. Enako nimate nikakih obvez, ako se je hlapec ponesreftil po svoji lastni, čeprav lahki malomarnosti, ako je bilo službovanje sklenjeno le za dobo začasne potrebe in še ni trajalo en mesec, ali pa, ako je bilo aklenjeno slcer za drugače določeno ali nedoločeno dobo, a še ni trajalo 14 dni. Ako pa je alužbeno razmerje traJalo te štirinajst dni in nl bllo sklenjeno le za dobo začasne potreb« In se hlapec nl ponesrečfl ne namenoma, ne iz očividne malomarnostl, pafi pa fcs lastne lahke malomarnostl, aH radl nearečnega naključja, mu morate datl poleg denamlh prejemkov potrebno oakrbo tn zdravniSko zdravljenje in potrebna zdravila do štirinajstih dnl. Izdatkl v gotovini za zdravljenje in nabavo potrebnib. zdravll, kakor stroski za negovanje v bolnianici ali pri drugih ljudeh se amejo zaračunatl na hlapčeve denarne prejemke, pripadajoče za čas obolenja. — V slučaju, da je bll hlapec podvržen obveznemu zavarovanju za slučaj nezgode ali bolezni, pa ate morda opustili pravočaano prijaviti ga pii OUZD, ga lahko VI, ali pa se hlapec sam naknadno prijavl pri OUZD ter bo dobil od slednjega vso potrebno zdravnižko poinoč, hranarino in evehtualno rento, kakor Je to predpisano v zakonu o zavarovanju delavcev. OUZD pa bo najbrž zahteval povračilo od Vaa. — Drugačna pa je atvar, ako ae je hlapec ponearečil radi Vaše krivde, pa bodisd da je šlo za kako dejanje ali le opustitev, ki bi jo bilo po gornji razlagi označiti le za lahko malomarno3t. V tem primeru bi morali Vi — ne glede na to, koliko časa je bil hlapec pri Vaa uslužben —- plačati strožke požkodovančevega zdravljenja, povrnitl mu izgubljeni ali tudi bodoči zaslužek, ako postane nezmožen (popolnoma ali deloma) za pridobivanje in mu vrhtega na zahtevo plačati preiskanim okolnostim primemo bolestnino. Ako hlapec opravlja službo pa3tirja in dobiva za to hrano in stanovanje, ne bi bil v nobenem primeru upravičen zahtevati od Vas denarni nadomestek za stanovanje Ln hrano — vsaj ne, dokler je zaposlen kot pastir — marveč kvečjemu ono plačo v denarju, katero je prej dobival kot hlapec in je sedaj kot pastir ne dobiva. Podporo, katero dobiva hlapec od občine, bi se smelo odbiti od manjkajoče plače v denarju, ako mu jo občina daje le radi tega, ker kot pastir premalo zasluži. Stroški, nastali po 20. aprllu 1S32. S. Š. Vprašate, kdo trpi stroške, nastale po 20. aprilu 1932. — AJco gre za dolg, glede katerega pritičejo iolžniku olajšave po uredbi o llkvidaciji kmetskih dolgov, tedaj dolžnik ni dolžan povrniti upn:ku stroškov postopka po zakonu o izvršbi in zavarovanju, pa tudi ne pravdnih stroškov. Vendar velja glede pravdnih stroškov slednja izjema: dolžnik je dolžan povrniti upniku pravomočno prlsojene sodr.e stroške iz pravde o obstoju, višinl ali značaju kmetskega dolga, ki so nastali v Casu od dne 20. aprila 1832 do 25. ceptembra 1936. Znesek teh atroškov se pridteje k glavnlcl. Ce ni dal kmet (dolžnik) s evojim postopkom povoda za tožbo In je tožbenl zahtavek takoj na prvem naroku prlznal, nl dolžan povrnltl upnika stroškov omenjenib. pravd. Višina obrostl zaščitenih ln nezaSčltenlh terjatev. Ista. Vprasate, koliko obrestl st« upravičeni zahtevati od terjatve, glede katere pritift« dolžniku zaščita, odnosno oiajšave jx> uredbl • likvidacijl kmetsklh dolgov, in koliko od terjatr ve, glede katere dolžnikti zaSčita ne pritiče. — Ako pritičejo dolžnlku ba3 omenjene olajšave, ja dolžan plačatl za čas do 23. novembra 1933 dogovorjene šestodstotne obrestl, od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le enoodstotne obreatl, od 27. aeptembra 1936 naprej pa triodstatne obresti. To velja tudl v primeru, ko imate za svojo terjatev vknjiženo zastavno pravlco hkratu za šestodstotne obresti — Ako dolžniku ola}šave ne pritičejo, mora plačatl dogovorjene, šestodstotne obresti za vea čas — v kolikor niso 2* zastarane. Opozarjamo Vaa še na sledeCe: Izterjava zaščitene terjatve. V kolikor uživa dolžnik glede kakega dolga zaščito (v Vašem primeru glede posojila v znesku 5000 din gotovo), Vam ga ni dolžan preje vrniti, preden mu nisto izročili nove zadolžnice akladno s predpisl uredbe o likvidacijl kmetskih dolgov. Šele po izvršeni zamenjavi dolžniških listin zapade v plačilo prva anuiteta, in sicer šele a prihodnjfan 1. novembrom, to je 1. novembra 1939. Ako pa st« postopek za zameno dolžniške listine z novo obveznico sprožUi pred 2. marcem 1939, tedaj Vam je dolžnik dolžan plačati anuitete, zapadle v plačilo 1. novembra 1936, 1937 in 1938. Ako dolžnli vzlic zapadlosti ne plača c e 1 e anuitete, ga morate a priporoCenim dopisom pozvati, da v 13 dneh plača zapadlo, odnosno zapadle anultete, oziroma ostanek; če tega v 15 dneh ne storl, imate pravico iztožiti v s e (torej eventualno 12, ako doslej še nobene ni plačal) anuitete. Razen obresti se zniža tudl glavnica, in aicer na polovico. Ako bi ae Vam posrečilo dokazati, da ja kmet-dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego Vi, tedaj bi se dolžnik ne mogel okoristiti z olajšavami po uredbi. Predlog na ugotovitev boljšega gmotnega položaja stavite lahko sami brez odvetnika, in sicer r>ri nespornem sodniku.