thelma in louise
irena ostrouska
Susan Sarandon, Geena Davis
24
La passion de Jeanne d'Arc Trpljenje device Orleanske (Cari Theodor Dreyer, 1928)
La bête humaine Človek-zver (Jean Renoir, 1938)
Ninotschka Ninočka (Ernst Lubitsch, 1939)
The Great Dictator Veliki diktator (Charles Chaplin, 1940)
Some Like it Hot Nekateri so za vroče (Billy Wilder, 1959)
La religieuse Vernica (Jacques Rivette, 1966)
Straw Dogs Slamnati psi (Sam Peckinpah, 1971)
Amarcord (Federico Fellini, 1973)
Marquise d'O (Eric Rohmer, 1976)
Thelma and Louise Thelma in Louise (Ridley Scott, 1991)
Susan Sarandon, Geena Davis
Slovenski film
Tistega lepega dne (France Štiglic, 1962)
Theima in Louise Thelma and Louise
ZDA 1991 128 minut
režija Ridley Scott produkcija Ridley Scott, Mirni Polk scenarij Callie Khouri fotografija Adrian Biddle glasba Hans Zimmer montaža Thom Noble scenografija Norris Spencer kostumografija Elizabeth McBride igrajo Geena Davis, Susan Sarandon, Harvey Keitel, Michael Macisen, Christopher McDonald, Stephen Tobolowsky, Brad Pitt, Timothy Carhart, Lucinda Jenny, Jason Beghe, Sonny Carl Davis, Ken Swofford, Shelly Desai, Carol Mansell, Stephen Polk, Rob Roy Fitzgerald, Jack Undine, Noel Walcott
Ko sem še enkrat pregledala seznam povsem naključno, v trenutku izbranih filmov, sem ugotovila, da me nekako ganejo ženske junakinje (viktimizirane, še rajši pa herojske), zato je tudi razumljivo, da se mi je najmočnejši identifikacijski trenutek zgodil ob Thelmi in l.ouise. In čeprav ta ni edino merilo izbire, še zlasti ne pri filmu Ridleyja Scotta, ki ponuja prav toliko vsebinskih dvoumnosti ali (črno-belih) intepretativnih možnosti kot ugodja ob zgodbi. Prvi dvom: posilstvo in Louise, ki ustreli obskurno moško žrtev, potem ko ta skuša (ali uspe?) posiliti njeno prijateljico Thelmo in ji on neprevidno odvrne "Suck my cock". V zaporedju njunih domnevno nasilnih dejanj je potem razstrelitev kamiona voznika, ki ju je povsem običajno nagovarjal in pa zajetje policista, ki mu, preden ga zapreta v prtljažnik avtomobila, svetujeta, naj v prihodnje lepše ravna z ženo (čeprav ne vesta, kaj je z njo pravzprav počel). Thelma in Louise sta pač junakinji tiste ameriške resničnosti, pred katero sta zbežali v pravljično potovanje brez konca: sive vsakdanjosti dolgočasnih ženskih vlog žene ali ljubimke, z vso kramo ženske maškarade, da bi se iz podobe všečne ženske kot po čudežu prelevile v neko drugo, le da se jima ta druga izmika. In v to maškarado sodi tudi ugajanje ali ugodje, vključno z neogibnimi verbalnimi nadlegovanji, ki kar "so" (to pomeni, da jih je treba vzeti v normalno naravo moško-ženske ekonomije). Užitek je še vedno postavljen v območje prepovedanega: Thelma stori resnični prekršek, oboroženi rop, potem ko jo po ljubezenski sceni z naključnim avtoštoparjem (Bradom Pittom) ta okrade, ona pa se je z njim imela "prvič dobro v življenju". Toda nove - neodvisne, dejavne - Thelme ne vidimo v živo, pač pa v že predelani resničnosti, na video posnetku, ki ga zgroženemu, zadrtemu možu predvaja očetovski detektiv (Harvey Keitel). Medtem ko Thelma producirá svojo novo podobo sodobnega ameriškega dekleta, pa Louise malce preprosto zavrže staro: že se želi našminkati, a na koncu resignirano zabriše šminko iz avtomobila. Drugi dvom: je to bilo res ali samo pravljica. Proti svojemu koncu se Thelma in Louise vozita v irealno modro-rumeni ameriški puščavi in tik pred koncem se poljubita, da lažje poletita v nebo. Ko se ženska junakinja tako dokončno znajde v brezizhodni ujetosti med dvema podobama, tisto prej in ono, ki bi lahko bila, je njeno zgodbo seveda najlažje skleniti s smrtjo - s pretvezo, da je ta le simbolična združitev dveh (podob in junakinj). Po vsem tem mi je tudi jasneje, zakaj sem izbrala ta film: kot da bi bil ves ta komentar pravzaprav dialog in monolog. Ampak, če bi me kdo vprašal, s katero sem se identificirala, bi gotovo izbrala Louise.
25___