poltnt no oLačana c gotovini DELAVSKA ENOTNOST glasilo sindikatov Slovenije • st. 48/49 # 26.novembra 1954 « leto xiii »cena a> din PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEJ NAŠ VELIKI DAN 9V aš veliki zgodovinski dan, nas 29. november 1943. — To je _ praznik zmagovite, v krvi in ^pljenju rojene Socialistične domovine — domovine delovnih ljudi. Ko se je ob prvem udaru fašističnih hord Hesula stara Jugoslavija, so naši narodi ostali Sa>ni, neenotni, prepuščeni na milost in nemilost divjanju okupatorskih sil in njihovim Peklenskim uničevalnim načrtom. Ne, ne! Niso ostali sami. Delavski raz-recl je ostal tu. In njegovi najboljši sinovi, Prekaljeni v tolikšnih spopadih s proti-Ptdskimi silami, so spoznali, da gre za biti ^i ne biti, da gre za narodnostni obstoj. l°zvali so na upor in ljudstvo jim je sleklo. Kolikšen pogum! Tolikšne moralne moči, tolikšne revolucionarne zavesti in domovinske ljubezni ni pokazal v tem obdobju 'mben drug narod v Evropi in ne v ostalem sr>etu. Noben narod v Evropi in ne drugod m prenašal tolikšnih naporov in dajal tako nJtromnih žrtev za svojo narodno in člove-mihsko osvoboditev in osvoboditev drugih. :'aše ljudstvo je tako rekoč golih rok trgalo Orožje okupatorju, ga bilo na vsakem ko-fl>ku in ustvarjalo pogoje za novo ljudsko °klast, oblast delovnih ljudi. V tretjem letu P^dčloveških naporov in borb so bili 29. no-0Qrnbra 1943 v Jajcu postavljeni temelji i°De državnosti, temelji nove socialistične Jugoslavije. Osnovna revolucionarna ugotovitev II. za-Sedanja AVNOJ je bila: da je oblast v £aši državi prešla v roke ljudstva, se bo poslej upravljalo s am o. Iz te osnovne revolucionarne ugotovitve dedi demokratičen državni ustroj ter fede-mtivna ureditev Jugoslavije. Iz te ugoto-mtve izhaja jasna smer našega socialističnega mzvoja: socializacija vsega našega življenja, P°čenši od gospodarskega do oseh ostalih Otonih področij. , Od tedaj do danes je minilo 11 let. To kratka doba v življenju človeka. A v živ-llenju narodov je to le bežen trenutek. In bendar je v teh nekaj letih v življenju naših Plodov tolikšno ustvarjalno bogastvo, kakšnega ni najti o preteklosti naših in ne ^ zgodovini drugih narodov. In kakor koli je naš pogled vsekdar ^njen naprej, smo na prehojeno pot po-P°sni. Kajti delavski razred in delovno Ijud-dpo Jugoslavije imata čast, da je naša so-pjulistična revolucija ne le razbila oblast * k or iš čev a Iški h razredov na jugoslovanskih ,leh in jim odvzela osnovne ekonomske poslanke, marveč je tudi visoko dvignila s°ojo revolucionarno zastavo v borbi proti Poizkusom izkoriščanja proletariata s strani Božidar Jakac: Maršal Tito ob II. zasedanju AVNOJ, novembra 1943 bi lrokracije tujih dežela in tudi s Pdne birokracije, ki se neobhodno 5 Prehodni dobi. strani poraja Toda gospodarska dediščina izkoriščevalskih razredov je bila kaj klavrna in še ta v osvobodilni vojni močno poškodovana in delno uničena. Zavedajoč se Engelsovih besedi, da nastopa za dosledne revolucionarje najtežji položaj, ko pridejo na oblast, če niso materialni pogoji zreli za uresničitev njihovega programa, se je odločilo naše vodstvo na pobudo tovariša Tita, da v najkrajšem času dvigne našo domovino iz industrijske zaostalosti. Postavljen je bil petletni načrt industrializacije in elektrifikacije, pod- lage za razvoj njenih materialnih sil. Hkrati se je vodil oster boj proti birokratizmu in šablonskemu posnemanju tujih metod. In prav ti dve postavki: borba za razvoj materialnih proizvodnih sil in borba proti birokratizmu sta naleteli na najhujšo kritiko sovjetske birokracije in njej podrejenih. Skoraj šest let je oblast delovnih ljudi, so naši narodi preživljali najbolj surovi pritisk obrekovanj, gospodarskih blokad in vojaških groženj. Preživeli smo jih častno. Pred vsem svobodoljubnim človeštvom smo ostali neoma-deževani, dosledni, zmagoviti. Vsi, ki so hoteli ponižati, ukloniti in podrediti svobodoljubno delovno ljudstvo narodov Jugoslavije, izkoriščajoč tudi njihove gospodarske težave, so se morali umakniti in sramežljivo priznati svojo krivdo. Vsi, oni z Vzhoda in oni z Zahoda. Da. Zgodovina nove Jugoslavije je hkrati tudi zgodovina najmračnejših intrig reakcije, ki je poizkušala preprečiti že njen nastanek in ki poizkuša preprečiti in zavirati njen razvoj. Toda zgodovina nove Jugoslavije je tudi zgodovina zmagovitega ljudstva, ki ve, kaj hoče in ima jasne cilje pred seboj in je v tem hotenju — nepremagljiva. V tem hotenju . nas ne more zaustaviti nihče. Kajti na pravi poti smol To je široka pot dejanske in dejavne socialistične demokracije, katero osvetljujemo z neizčrpnimi viri marksistične znanosti in jo na vsakem koraku preverjamo v življenju. Najpomembnejše na tej poti, kakovostno nov pojav v družbenem razvoju, pa je proces spreminjanja državne lastnine v splošno ljudsko premoženje pod upravo neposrednih proizvajalcev. Ta proces, ki gre vzporedno z ukinjanjem centralističnih, vse panoge družbene dejavnosti obsegajočih organov oblasti, globoko prodira v vse naše življenje in se širi na vsa področja javnega življenja. To je nova doba v socialistični graditvi, kjer neposredni proizvajalec, delovni človek v svobodnih asociacijah v vse večji meri sam sodeluje, upravlja in odloča o sožitju z družbeno skupnostjo, v proizvodnji, zdravstvu, socialnem zavarovanju, šolstvu, komuni, republiki in Zvezi. S tem pa uresničuje revolucionarno zamisel II. zasedanja AVNOJ: da je oblast v naši državi prešla v roke ljudstvu, ki se bo poslej upravljalo samo. In to je najpomembnejše. To zamisel izvaja jugoslovansko revolucionarno Ijpdstvo prvo in prvič v zgodovini človeštva. In to je tisto, kar dviga naši domovini ugled o svetu in zaradi česar je postala simbol svobode in mirnega sožitja med narodi! Naj živi 29. november — praznik delavske domovine! Z0odovinsko mesto Jajce. V stavbi, ki jo vidite na sredini, je bilo II. zasedanje AVNOJ IZ RAZGOVORA S TAJNIKOM LJUBLJANSKEGA SINDIKALNEGA SVETA SKUPNOST V KOMUNI je nezdružljiva z razdrobljenostjo sindikatov IZ PEKER NAM PIŠEJO SLOVENSKI ŽELEZNIČARJI SO ZBOROVALI Pravočasno so začeli Tovariš France Borštnik meni, da je tisti del tez, ki govori o organizacijski ureditvi sindikatov, v nasprotju z načelnimi stališči o vlogi in mestu sindikatov v pogojih delavskega upravljanja, o katerih je govora v prvem delu tez Naš sodelavec se je obrnil na to, da ne bi bolj cepili strokovnih tajnika Sindikalnega sveta v sindikatov, kot so žet Združiti Ljubljiani tov. Franceta Boršt- bi jih bilo treba vsaj tako, kot nika, da bi okrajni in krajevni odbori sindikatov niso potrebni. Oni itak razpravljajo o vprašanjih, o katerih razpravljajo zbori proizva- ‘> ^ m,u povedal nekaj to predvidevajo nekateri odstavki j vsak^ način treba svojih misli o tezah o organiza- tez. P * t b cijski ureditvi in o vlogi sindi-, I V Pekrah so na zadnji seji sindikalnega odbora sestavili program izobraževanja v zimski sezoni. v sindikalnih podružnicah šele Imeli bodo več predavanj iz »aeli razpravljati o tezah N«j e“^‘‘Vi.S;?UP“SiSa*,'„0 povem se to, da se mi zdi, da komunah, socialni politiki itd. Precej njihovih članov se aktivno udejstvuje v »Svobodi«. Na tej seji so že tudi sestavili program za novoletno jelko. Delavsko upravljanje se uveljavlja Plenum Republiškega odbora sindikata železničarjev za Slovenijo je razpravljal o dosedanjih izkušnjah delavskega upravljanja na železnici Ugotovili so, da so se delavski sveti na železnici kljub kratkemu času svojega delovanja dobro uveljavili. Predvsem so se uve-I Ijavili delavski sveti v namenskih katov, o katerih sindikalne or- I Pretežna tez, da se predlog večina odbornikov | manjše podružnice v posairuez-aanizaciie sedai raznravliaio To- Sindikalnega sveta in podružnic. nih krajih, kjer nimajo dovolj fe ie povedal-^ P J ^ ’ ina Področju Ljubljane mesta in j možnosti za samostojno delo, J 1 okolice, se zavzema za enotnost združijo v eno samo. To bi bilo sindikalnega dela in za odpravo zelo koristno in bi precej pripo-dvotirnosti sindikatov. So pa nekateri, ki žele, da bi imela njihova stroka poseben sindikat, na primer bančni uslužbenci, pravo- IZ LJUTOMERSKEGA SINDIKALNEGA SVETA mmu si sgnntii im Moje osebno mnenje in mnenje predsedstva našega sindikalnega sveta; ki je o tezah že razpravljalo, je, da so teze v tistem delu, kjer govore o vlogi in me- Okrajni ljudski stu sindikatov, popolnoma spre- sodni uslužbenci itd. Sicer so pa jemljive. V tistem delu pa, kjer moglo, da bi se vključili v sindi- mer je pred kratkim predal sin-kate tudi vsi tisti delavci, ki do- dikalnemu svetu v upravo bivši slej zaradi take organizacijske viničarski dom. Ta dom bo slu-razdrobljenosti niso našli poti v žil ljutomerskim sindikatom za sindikat. I upravne in družbene prostore. je govora o organizacijski ureditvi sindikatov, pa so v nasprotju s prvim delom, saj spet govore o cepitvi sindikatov po strokah. To pa ni v skladu z našim družbenim razvojem. Že sedaj namreč ugotavljamo, da takšna organizacijska ureditev sindikatov krha enotnost delavcev ter usmerja sindikate ozko na določene strokovne probleme. Teze namreč predvidevajo, da bi pri posameznih vodstvih strokovnih sindikatov ustanovili sekcije, katerih* vodstva bi bila voljena, imele pa bi tudi samostojno finančno poslovanje. Na ta način bi sekcije, čeprav bi bile le pomožni organi vodstva strokov-; nega sindikata, nehote prerastle ta vodstva in postale ovira pri reševanju skupnih ■ problemov sindikata. Prav gotovo pa bi na široko odprla vrata cehovskim težnjam. Zamisel o komisijah je sicer boljša, vendar bi le-te morale biti nestalne, to je, da bi jih sindikalna vodstva ustanavljala le za določene naloge. Niti komisije, še manj pa sekcije ne bi smeli ustanavljati v sindikalnih podružnicah. Če bi še to storili, — take težnje v nekaterih sindikalnih podružnicah že obstajajo, — potem bi napravili velik korak nazaj. Vrnili bi se v čase porajajočega se kapitalizma. Sindikati pa bi postali ovira za nadaljnji razvoj komunalnih skupnosti. Trdijo sicer, da bi se delavci v sekcijah bolj zavzemali za strokovno izobrazbo. Dosedanje izkušnje pa nam kažejo, da je najboljše poroštvo gmotna zainteresiranost delavcev. Strokovna vzgoja delavcev je po mojem mnenju tesno povezana s sistemom nagrajevanja. Zato je nujno, da čimprej do kraja uveljavimo načelo nagrajevanja po učinku in da ukinemo administrativne omejitve. To pa bo nujno vplivalo tudi na storilnost in kakovost proizvodov. Menim, da so pri nas že dozoreli vsi pogoji, da preidemo iz dvotimosti sindikatov na enotnost sindikalnega dela. Po mojem mnenju bo komuna tista, v kateri se bodo zabrisale razlike med strokovno in proizvodno dejavnostjo posameznih delovnih kolektivov. Delavci se bodo uveljavljali v komuni z enotnih gledišč koristi celotne komunalne skupnosti. Strokovne sindikate bi lahko zamenjale občasne komisije pri republiških svetih in Centralnem svetu ter pri okrajnih svetih. Le-te bi proučevale določena vprašanja gospodarske dejavnosti, kadar bi se za to pojavila posebna potreba. O predlogih komisij pa bi sklepalo vodstvo, ki je komisijo ustanovilo. Če pa so še morebiti kakšni razlogi, ki govore za to, da obdržimo strokovne sindikate, potem sem za lili!!! odbor Ljuto- t V njem bodo uredili tudi dvorano s 150 sedeži in delavsko menzo. Dom je zgradila še v času stare Jugoslavije bivša viničarska zveza. Za zgraditev doma so zbirali prispevke več let sami viničarji in si odtrgovali od svojih bornih zaslužkov. Tega se posebno veselijo starejši viničarji — sedaj delavci na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Dom so že začeli popravljati in kmalu se bodo v njem zbirali delavci na predavanjih in razgovorih o vsem, kar jih zanima in s čemer se srečujejo pri svojem delu. fm železniških podjetjih, medtem je stanje na manjših postajah n«' koliko slabše. Pri teh se čuti PrC' malo sodelovanja in pomoči sindikalnih organizacij in vodstev postaj. Razprava na plenumu, ki Jc bil eden izmed najboljših dosedanjih plenumov slovenskih železničarjev, je pokazala, da se želez; ničarji vsestransko trudijo, da h! izboljšali stanje naših železnic 1,1 s tem opravičili zaupanje družbe, ki jim je zaupala upravljanj1 tako važne gospodarske dejavnosti. Posvetovalni sveti, ki so i}‘) imeli železničarji Sindikalna sveta Jesenice in Kranj se bosta združila Na plenarnem zasedanju okrajnega sindikalnega sveta Jesenice so razen drugih zadev razpravljali tudi o združitvi sindikalnega sveta Jesenic in Kranja. Jeseniški in kranjski okraj bosta namreč skupaj tvorila svojo komuno. Ugotovili so, da ni zadržkov, da se ne bi sindikalna sveta združila. Poudarili pa so, da bo treba istočasno ob združitvi okre- red delavski’11 upravljanjem, so bili dobra šol8 za upravljanje in se njihovo de*0 sedaj pri delavskem upravljanj1*1 bogato obrestuje. Med ostalim s« govorili tudi o železniškem pr0" metu, ki ga zadnje čase del**0 ovira pomanjkanje premoga, k*'r se je tranzitni promet močno P0' večal. Plenum je sklenil poslal,1 poziv slovenskim rudarjem, naj si prizadevajo pravočasno zagotoviti zadostne količine premog8 za železnice, ki kot srčna žila povezujejo vse naše gospodarstvo Ko so razpravljali o tarifni pob" tiki in strokovnosti delavcev, s° sklenili, da je v tem pogledu p0.', trebna večja koordinacija mco železniškimi šolami in namenskimi podjetji. Sindikalne organizacije pa naj skrbijo, da se bo mladina v večjem številu vključevala v železniško službo, saj bo sam0 letos upokojenih okrog 30 prometnikov, v šoli pa so le trii0' kandidati in tako bo iz dneva ? dan več praznih delovnih mes* Sklenili so, da tarifnih _______ ________________ prav. kov letos ne bodo popravljali ko' je to hotela generalna direkcija (za 3°/o je po tarifnih pravilniki0 prekoračen plačni fond), tem ve* bodo za 3°/o linearno znižali tarifne postavke. Za pravočasi*0 ilni- piti in utrditi delo krajevnih sve-i pripravo novih tarifnih pravil**1; tov, ki bodo po združitvi prevzeli kov so predlagali, da se že sedaj precej nalog od sedanjih okrajnih pri Republiškem odboru postav' svetov. tozadevna komisija. -fm » ».-s*. Prebivalstvo Istre in Slovenskega Primorja je v nedeljo dne 21. novembra navdušeno pozdravilo v svoji sredini predsednika Tita, ki je govoril na slavnostnem zborovanju v Kopru. Prav posebno prisrčno pa so tovariša Tita pozdravili istrski pionirji K ČLANKU »NE TAKO!« V članku »Ne tako« se nam je v zaunjem stavku dogodila neljuba pomota. Pravilno se stavek glasi: V podjetju »Alko« so z nedovoljeno prodajo špirita zaslužili 677 dinarjev. Uredništvo. . S PLENUMA PROMETNIH DELAVCEV SLOVENIJE Proti bolečinam (glavobolu, zobobolu, revmatičnim bolečinam itd.) zahtevajte v lekarnah le Promet potrebuje izdatno pomoč COFFALGOL talil. tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov Glavne ovire v prometu — kakor so ugotovili na plenumu — so v lem, da je vozni park avtobusnega, prevoznega in tovornega prometa zastarel. Povprečna starost vozil je nekaj čez deset let. Zavoljo tega zahteva vzdrževanje tega parka večje investicije, kot jih podjetja premorejo. Letos se je podražil material in rezervni deli, kar nujno podražuje stroške popravil'. Tudi uporaba ekonomskih instrumentov, ki so prav takšni za prometna kot za industrijska podjetja, je vplivala, da vseh delovnih vršni svet. Za izboljšanje varnosti treba čimprej na prometa so predlagali, da je treba mestih, kjer je to tehnično izved- LJUBLJANA izločiti iz obratovanja vsa stara Ijivo, pričeti z nagrajevanjem po — dotrajana vozila, ki so najpo- učinku. Za izboljšanje cestne služ-gostejši povzročitelji prometnih ; be so sklenili, da je treba urediti nesreč. Vse delavce in uslužbence, j vprašanje strokovnosti in delov- ki so zaposleni v javnem prome- j nih mest cestarjev, kar je še dokupa naj bi pregledali in ugoto- cela neurejeno. Sindikalnim or- vili njihovo zdravstveno in ševno stanje. Ko so razpravljali o nagrajevanju in strokovni sposobnosti p-delavcev, so zavzeli stališče, da je Ij neurejeno, ganizacijaim prometnih delavcev so naročili, naj sodelujejo pri reševanju navedenih vprašanj ter oskrbijo za strokovno usposab-janje svojih članov. -fm Obenem čestita vsem državljanom naše socialistične države v prazniku Dneva republike se je stanje v našem prometu poslabšalo. Ker podjetja nimajo na razpolago dovolj sredstev, dotacije iz proračuna pa so bile letos zmanjšane za okoli 60 milijonov, si novih vozil niti kupiti ne morejo. Vse te okolnosti so vplivale, da potniški promet že od leta 1951 zaostaja za razvojem industrije in ostalih gospodarskih panog. Nasprotno temu pa je v zadnjih letih narastel promet zadružnih in drugih gospodarskih organizacij ter privatnega sektorja, ki so imeli na razpolago več sredstev za nakup novih vozil. V razpravi, ki je bila zelo živahna, so delegati povedali vrsto primerov in predlogov za izboljšanje prometa. Sklenili so, da bo prometna zbornica v sodelovanju z zainteresiranimi organizacijami in podjetji spet proučila težave prometa in sestavila predloge, istočasno pa bodo s stanjem našega prometa seznanili tudi iz- IZ DELA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU ZMANJŠAJMO ŠTEVILO NEZ00D Odborniki celjskega sindikalnega sveta so razmišljali, kako preprečiti nezgode Na širšem plenarnem zasedanju okrajnega sindikalnega sveta v Celju so odborniki poslušali poročilo o nezgodah pri delu. V razpravi so ugotovili, da je vzrok mnogim nezgodam v pomanjkljivih preventivnih ukrepih. Lansko leto so na račun tega izplačali lepe vsote, s katerimi bi ;e sicer lahko povečal plačni fond. Tudi letos se nesreče kar vrstijo, saj so imeli samo v kmetijstvu že več kot 70 nesreč. Nesreče pri traktorjih so tako pogoste'zato, ker izdelujejo tovarne traktorske prikolice brez zračnih zavor. Na pogoste nesreče vpliva tudi nočno delo in utrujenost delavcev ter nezadostno strokovno znanje. Precej nezgod pa nastaja zavoljo pomanjkljive organizacije dela in neodgovornosti vodilnih strokovnjakov, ki ne skrbe dovolj, da bi uredili zaščitne naprave. Sklenili so, naj delovni kolektivi o tem posebej razpravljajo. Težišče dela sindikatov pa naj bo na izboljšanju preventivnih ukrepov in na strokovnem usposabljanju delavcev. fm OB ROBU DOGODKOV Pravzaprav ni nič nenavadnega in vendar je nenavadno. Šest tisoč kilometrov od nas, tam daleč v Indiji, stoji mesto Ahmed-abad. V pisarni krajevnega sindikata tekstilcev visi na steni Titova slika. Njim ni to čisto nič nenavadnega. Kako so jo dobili, od kod je prišla, se pravzaprav nihče dobro ne spominja. Nekdo jo je prinesel, drugi je prinesel okvir, tretji steklo. In danes je tu. Zakaj tudi ne! Tito je delavec, voditelj delavske države in tudi indijski tekstilci so delavci. Če zanese kakšno našo delegacijo ali samotnega novinarja po čudnem naključju pot v to pisarno, se počuti kot doma. Tako kot se počutijo ti ahmedabaški tekstilci. Druži nas ista delavska misel, ista želja po svobodi, neodvisnosti in delavski bodočnosti. V pisarni ahmedabaškib tekstilcev visi Titova slika... Aungu Sangu, legendarnemu voditelju burmanske revolucije, pravijo kratko: Tito Burme ... Tako kot je ime voditelju jugoslovanske revolucije, ki je dala delavcem tovarne in zemljo kmetom. Azijski Tito! To lahko slišiš na ulicah osvobojenega Hanoja, na riževih poljih in v džunglah Vietnama. Žele, da bi bil Ho Si Minh tisto, kar je Tito — neodvisen od Vzhoda in Zahoda... Desetletno punce na cesti Milano—Benetke sreča avtomobil z značko »YU«. Ve, to je Jugoslavija, Titova dežela. Peoni Srednje Amerike, kuliji iz Azije, vvestfalski ru- darji, gverilci z Malaje, delavci iz Indije, Burme, felagi iz Tunisa — vsi nosijo v srcih dve besedici: Tito—Jugoslavija, simbol svobode in socializma. Od kod takšno zanimanje za to našo majhno domovino, za ta majhen košček Evrope, ki je v primeri z ostalim svetom tako neznaten? Mi, ki živimo tu, se trudimo in ubijamo z vsakdanjimi težavami, pa tudi zabavljamo, da slabo živimo, da nam tega in onega manjka, pravzaprav niti ne čutimo, kako naglo se razvijamo, kako veličastno stavbo gradimo in kako lepo delavsko domovino ustvarjamo. To lahko mnogo bolj občuti tisti, ki pride k nam iz dežela, kjer vsega tega ni, ali kjer se trudijo in bore, da bi ustvarili isto kot mi — socialistično domovino, svobodno in neodvisno. Sele kadar nam drugi povedo, začutimo, kako velike so stvari, ki se pri nas dogajajo. »Delavsko upravljanje v Jugoslaviji ni propagandna fraza, marveč program z globoko vsebino. Jugoslovanski delavci so bili prvi, ki so prevzeli upravo tovarn in podjetij v svoje roke. Zato je treba spoznati in proučevati jugoslovansko stvarnost. Jugoslovanski komunisti so družbo osvobodili birokratskih popačenj in ta dežela da lahko odgovor na velika vprašanja, pred katerimi stoji delavski razred v svetu in mednarodno socialistično gibanje.« Tako piše časopis »The call«. In libanonski socialist Anoara Katiba je pisal v listu »Al Anba«: »Če je demokracija po svoji defin*0* vladavina ljudstva, potem lahko rečemo-je Jugoslavija primer demokratične ure** tve, da je dežela, katere izkušnje v siste*1 upravljanja so lahko ogromnega pomena ves svet. Ljudstvo, ki dela tako kakor J goslovansko, ki ima toliko zaupanja in liko poleta na poti k napredku, je nedvo*^ no sposobno premagati vse zapreke in l,r ljudstvo, sindikat broditi vse težave. To je bogato uspevalo.« In Werner Bock, predsednik tekstilcev Zahodne Nemčije: ,j|, »Zavidamo vam na nalogah, ki ste J prevzeli nase z upravljanjem gospoda stva ...« In sekretar Splošne federacije dela " gije: ,4*13 »Da bi se Belgija lahko naprej razvil* . v smeri socializma, da bi mogel delj»vs razred Belgije ne le obvarovati, marveč t*’ izboljšati socialne in humane življenj pogoje, moramo neogibno spremeniti se**^ nje upravljanje gospodarstva naše dczc „ MJC upi O. VI SUopUUdl Sl Vel iiust* — # Sami delavci bi morali ustvarjati pogoje ^ socialni progres. Vi, v Jugoslaviji ste ■- stc "ste katerega katcreS8 napravili. To je uspeh, na upravičeno lahko ponosni in vam moramo čestitati.« .jj. Se bi lahko naštevali misli, ki so to izrekli obiskovalci o naši domovini. Ten ^ malo, saj prihajajo z vsega sveta, l,rat’,!,0!);1s neuradno, da bi proučevali to, kar PrjfCjj|ii ustvarjamo, da bi od blizu videli ta Jest t8a] V Ufe;. šij ta ttej ">»ei „ P ftev S (Ogc N S: s Itžif Si S' Sj 2. s lfUŽ Sr Sr % ^ % Si s Sa Se So "a ji C tili N S % »lai i K v IH) v W »liv 'Ura v s K H); s' N S sin,. . X : »o N S H S »osel vse i Ssi «4loi % »loč v Jeva H 15. Novembra 1954 — st. 49/49 SIROM PO NASI DOMOVINI »DELAVSKA ENOTNOST. . • ♦ ^zgovori na zborih volivcev, tralistični in odmaknjeni od živ- (ij^nkih, na cesti in v vlaku, ob 1 yina, doma pri kosilu, v to-•. . Skratka, razgovori ob času in povsod. ^ Vsebina: Ljubljana in ko- ^djetje »Snaga« odvaža smeti le Pr ^ z0radb. Discipliniranosti ^oivalcev in njihovemu čutu se lahko Ljubljana zahvali, pr /e že tako čisto mesto. Čim-treba misliti na organi-lriiar} odvoz in sortiranje vseh e!*. kajti milijoni gredo v nič ravzaPrav bi Ljubljančane j3 Ve5 precenjevali, če bi trdili, «. 80 Pomenki o komunah tako samo v Ljubljani Ne, po-govore p .j^pmenu komun, [;.Vl'u, mejah, opravilu. Raz-,'^ljajo na vasi in v mestu, v »/^strijskih središčih in zakot- KV; zaselku, v Celju, Trbovljah, Rovt n, ^ki bolj preudarni, drugod ču, Rovtah ... Ponekod so po- iM nekje bolj živahni, tu pridejo, tam ugovarjajo ... k^akaj neki moramo osnovati ^une? Kam se nam tako mudi? k življenje samo jih terja, /feben razvoj pri nas je že tako I Ptedoval, da sedanje oblike od- _____i •______ _____1 Ijenja, kjer se ustvarjajo dobrine. Delitev dohodka je pogostokrat birokratska in enostranska. stvenih in drugih pogojev. Na mestja. Mimogrede nekaj številk. Prebivalci predmestij, delavci. osnovi teh stvari je predlagal V Ljubljani je komaj četrtina predvsem tisti v stranskih ulicah, takšno razdelitev okraja Ljubija- hiš priključenih na kanalizacij-1 ne uživa;0 vseh teh ugodnosti ne-okolice in mesta na komune, sko omrežje. Mestno podjetjeU, „ . , . ,... ' Skratka, tisti, ki dohodek ustvar-' ki naj bi jih združevala skupnost »Snaga« odvaža smeti od 30%!^ .} ' a se sr?,ce jajo, nimajo dovolj možnosti, da 1 komun. zgradb. 60 % cestišč je razsvet-1 niesta razvijalo na račun delav- bi odločili, kako dohodek najbolje j Ijenih, ostala so v temi. 10.5 % i predmestij. Res, vsa Ljub- potrošiti, da bi bolj napredovala Pn/nate I iuhl iann? ljubljanskih cest je utrjenih s liana je v splošnem zaostala, toda proizvodnja in kraj sam. i ' J J kockami ali asfaltom, druge so In kaj si obetamo od komun? Predlog Iniciativnega odbora podobne cestam na podeželju. Preprosto povedano tole: V ! je navidezno krivičen. Ljubljano, komunah bo samoupravljanje lju- j napredno in veliko mesto, kjer se dem veliko, veliko bližje. Prebi-! križajo železnice in ceste in od valci določenega okoliša-komune koder turisti odhajajo v gore, raz-bodo sami odločali, kje kaže zgra- dekti na komune in mestu pri-diti šolo, cesto ali novo tovarno, ključiti »zaostalo podeželje«, res, Organi komune bodo prepustili ie krivično. Kako ne? Mesto večji del dohodka podjetju, ki se. bo poslej — po rakovo razmera proizvodnjo razširiti, zmanj- i vlJalo- šali pa bodo dohodek kolektivu, > Res’ Ce opazujemo Ljubljano ki ga je ustvaril na tuj račun ali ‘7 Gradu ali Nebotičnika, ugoto-zaradi ugodnejših pogojev. Ko-1 vimo> da ie to lepo in razsežno muna bo vplivala na šolsko in! mesto. Toda tudi to je le videz, zdravstveno politiko, na kulturno i sPrehod P0 ljubljanskih ulicah* zaostalost predmestij je kar prehuda. Tudi po vojni se ni kaj prida spremenilo. Središče mesta je imelo vedno neke prednosti. IV proračunih so našli denar za rast okoliša, zboljšanje življenjske ravni, krepila bo gospodarsko moč. Skratka, državljani komune bodo po svojih potrebah in odlo-čitvi ^ oblikovali podobo kraja, kjer živijo in delajo. In vse to je opravilo komune. Skupnost komun, ki bo povezovala več komun skupaj, bo odločala o tistih stvareh, ki zadevajo vse ali več komun, skrbela bo za hitrejši razvoj komun, ki imajo slabše pogoje od drugih. To si obetamo od komun. In vse to pomeni hitrejši gospodarski napredek posameznih področij, bujnejšo rast proizvajalnih sil, večjo udeležbo državljanov pri odločanju in upravljanju ... Zato si prizadevamo osnovati komune povsod tam, kjer so zanje že do-, zoreli pogoji. Toda ostanimo pri Ljubljani in njenih komunah. Ljubijančani in prebivalci bližnje ter daljne okolice mesta zadnji čas živahno razpravljajo o komunah. Zakaj? Iniciativni odbor ljudskega odbora mesta im okolice je že predlagal, kje naj bi osnovali komune, in objavil je statute. Komune naj bi osnovali v okolici Ljubljane š središči v Kamniku, Domžalah, Litiji, Grosuplju, Logatcu, Medvodah in na Vrhniki. V Ljubljani v deževnih dneh ali sredi poletja Hjaiba in upravljanja v okra-, pa naj bi osnovali komune v Si m Zavirajo ustvarjalnost delov- j ški, središču mesta, Šentvidu, Po-ljudi. Meje okrajev in občin lju, Mostah, Viču, Rakovniku in J prilagojene gospodarskim, I Posavju. Odbor je proučil podat-(J"Urnim in političnim razme- | ke o površini, številu in strukturi ^ Posameznih krajev. Občine | prebivalstva, narodnem dohodku, ^.5° materialne osnove za | razvoju gospodarskih, komunal-Je delo, okraji so preveč cen- nih, prosvetnih, kulturnih, zdrav- Iniciativni odbor je predlagal takole razdelitev mesta in okolice na komune. Legenda: kraji podčrtam z debelo črto — sedeži komun, vijugaste črte so meje sedanjih občin, meje bodočih komun so zaznamovane s črtami m pikami. Sedanje meje mestnega ljudskega odbora so zaznamovane z debelo črto. vXaU6BežSdskIifTrlf^ ^ ^ tja do Sibirije, nam pokaže mesto ^ mesija so zaostajala v drugačni luči. Prah in tema,: V središču mesta so trgovski blato... In če nam na Svetu za in gostinsko turistični lokali še komunalne zadeve še razlože, I kar lepo urejeni. Ulice so ponoči kako je s kanalizacijo, prometom, razsvetljene, večina cest je utrje-vodo ali elektriko, vidimo, da je nih s kockami in asfaltom. »Sna- Ljubljana hudo zaostala, pred- ga« jih pere in pometa, odvaža Pld nas ne sme biti izkoriščanja. vsem zaostala pa so njena pred- smeti_ • j In to, kakor smo videli, je ven- 'dar še v veljavi. Zato ne kaže ■' ■■ --- - _ dopustiti, da bi se središče še na- prej razvijalo na račun delavskih neslovanski eksperiment«, kot to nekateri si skupno s kolonialnimi in malimi narodi načelih. Čeprav smo zemljepisno /“»hodu tako radi imenujejo. in z vsemi tistimi, ki kažejo dobro voljo, oddaljeni, so medsebojni stiki zelo p .. d v mi »-4 c + o Ir I cfo tilrn W1 nrtn /I \ r i «r _ r»*-» »1 rv 11 ,1 r« K! _ i * • < ■ . ..... močno prijatelj- Hjj ve stvari sta, ki sta tako močno dvig- prizadevali, da bi poiskali nova pota med- ski, saj temelji zunanja politika vseh treh jn ugled Jugoslavije v svetu. To je naša narodnega sožitja ne glede na različno no- • " ' — jF??bja politika in sistem delavskega in tranjo ureditev dežel. To nam narekuje nobenega upravljanja a notranja družbena ureditev. Pred nedavnim sta se tovariša Kardelj in pri nas, skratka spoznanje, da mednarodnih sporov danda- Bakarič vrnila s potovanja po Skandinaviji nes ni moči rešiti s silo, z vojno, — ta bi in Zahodni Evropi, kjer sta navezala osebne našo načelno zunanjo politiko smo si prinesla le vsesplošno uničenje in zaustavila stike s socialističnimi gibanji teh dežela, Hi “bili ugled ne le med razvitimi dežela- razvoj človeštva za mnogo let. Istočasno pa od katerih so mnoga na oblasti. Nad vse smo spoznali, da dandanes še niso zreli po- prisrčen in tovariški sprejem, ki so ga ta- mošnji voditelji priredili naši delegaciji, do- H| ^ Ll marveč tudi med ekonomsko nerazvi * in zlasti med njimi. goji, da bi se vse države po svetu ravnale _ _ _ __________________ "sam Se 1948' ,eta znašla Jugoslavija po teh načelih. Zato je treba pospeševati kazuje, kako močno je zanimanje ma Jugo-^ uiljena, gospodarsko šibka, je marsikdo sporazumevanje med posameznimi država- slavijo v svetu, s kakšno zavzetostjo sprem- L 8vetu mislil, da bo naše neodvisnosti mi, da bi same neposredno uredile sporne Ijajo naš razvoj. Hi v konec in da se bomo morali podrediti zadeve in stopile na pot plodnega sodelo- vanja. S,V'M|u ali Zahodu. Toda (o se ni zgodilo. ....... ,ailim.„to nra„ , Nedvomno je Jugoslavija vzbudila največje zanimanje prav z našim notranjepoli- ^vczali gospodarske stike, dobili celo gmot politike Balkanska zveza. Balkan se je iz zbornice proizvajalcev, rast komun, družbe- mrnsmrn lb praktični rezultati? Ohranili smo ne- morda prvi primer pravega nesebičnega so- ramo nova pota socializmu in naše izkušnje f?n°tegaUpa Tmo^ prMobili"še^to ureditvijo vzgR^kako se^da”” dandanaš- ^ seVnMijV da’M'doIegH SVetU' Jbfateliev ki so snn/nali da se lahko maih- njih mednarodnih prilikah plodno sode lovati. 5 »teljev, ki so spoznali, da se lahko majh-š| država zmagovito upre večkrat močnej- Prav zares smo lahko ponosni, da živimo v Jugoslaviji, da smo sami neposredni „To je dokazala Jugoslavija. ,hiia s sllss a«; ^““=5 botranje zadeve, prizadevanja za sodelo- nosov med obema državama. v4nr* Je med narodi, medsebojnega spoštova- p.«seBS sa s **- ,slavije v mednarodnih organizacijah, da se še bolj zbližamo. Verni svojemu na- rorn v vse z vzplamtela. Njen žar ne razsvetljuje samo Izboljšujejo se odnosi z vzhodnoevrop- domovine jugoslovanskih delavcev, ob njej se prižigajo nove in nove plamenice. Slej- t^bno v Organizaciji združenih narodov, čelu, da smo pripravljeni sodelovati z vsa- *To, kar se dogaja danes v Jugoslaviji. Hf« .J uvaževan, saj je pomenil realistično komur, ki je pripravljen sodelovati z nami spremljajo vsi narodi sveta, katerih I jud-sj *nio mednarodnih vprašanj. Vedno smo po načelih neodvisnosti in nevmešavanja v stva so še vedno zatirana, z največjim zani-Hi, -Zadjem oprav-P- Bečir, da si poišče zaposlitev, pa — prebrali boste, kolikokrat mi je že te kraje ,n.jeIo oko. Danes so drugačni pred leti, spremenjeni od Ptelo ■jakor ®la človeških rok. In jutri? Dru-v„??? bodo. Drugačni, zakaj člo-sn^1 ?u.^1 sri uje in človekove roke jPreminjajo in ustvarjajo. Zazde-u se mi je, da sem kakor tujec, L se bo moral1 seznamiti s tistim ■ življenja, ki se je v teh latih pomaknilo naprej. Sirena kliče 'Sb Zenica se prebuja ob petih, j.jebudi jo sirena. Ob pol «n , . 50 ulice polne ljudi. Iz ^mskih domov in družinskih sta-n iz novih stanovanjskih W o % dela mfsta -pri' jajo Pripeljejo se s kamioni, i avtobusi in vlaki. Od daleč pri-■jNajo, s_ hribov, iz samotnih /sr, zakaj utrip tovarne je čutiti pdeč, daleč zunaj na podeželju, fed desetletji je Zenica slovela /voljo kaznilnice... Danes slovi “Voljo drugih velikih stvari. n X ^eb nekaj letih je našlo v » /n tovarniških poslopjih in na »/dbiščih tisoče delavcev obil-iiinSl k°S . kruha, obilnejši kakor Ijiea ie nudila borna zamrl, . Pustih zjutraj, dveh popolni,11 s111 °b desetih zvečer se ob Ujf/•’ koksarni, valjarnah in j/rtinovkah izmenjajo posade. ‘° ne sme zastati niti za tre-]jg k, zakaj plavži in martinov-. so nenasitne. Več kot 9000 pev?Vkr<>k streže strojem,, polni ^Tretje jutro, ko sem hodil po ^ Wni, mi je pokimal v pozdrav še) • C'T' Sirena je klicala in pri-Okorno se je še obračal. Tzii+eje drugi. Mogoče bom Žp l/0, dve, ob martmovki, plav-stroju zopet srečal Bečira. ljav/j kmeta — jutri, Bečira, va-Ca ali topilca. * kav**88?® druščina je sedela v Tam n.a koncu koksarne dograjujejo nova poslopja — tovar-Tu, v zakajeni čumnati sem ne so to, za stranske proizvode spoznal obrat za obratom. Čutil, koksarne: surovi katran in ben-sem utrip strojev, in zazdelo se j col, amonijev sulfat in ' čisto md je, kot da sem skupno s to žveplo, druščino napeto čakal, ali bo plavž srečno prestal prvo preizkušnjo in ali bo nagibna peč v jeklarni bruhnila iz sebe val žareče jeklene gmote. Zazdelo se mi je, da sem v Zenici že dolgo dolgo let, da sem član ene tistih udarnih brigad, ki je gradila te mogočne železarske obrate. Med plavži Ko sem stal pod 63 metrov visokim prvim plavžem, gledal slap j žarečega železa in se oziral na j drugi plavž, ki je na pol dogra- l jen in na tretjega, ki ga grade, j sem šele doumel, zakaj delavci j toliko govore o plavžih. Poveljniški mostiček s števil- I nimi kazalci... Plavž, velikanska gmota jeklenih naprav... nenasitno žrelo... potok surovega železa ... 1400 ton rude in 600 ton koksa stope vsak dan v njem. In plod? Včasih zapiše glavni inženir proizvodnje, Lukane, upravnik plavža Rejc ali asistent inženir Koželj v raporino knjigo, da so »skuhali« v treh izmenah 550 ton _ surovega železa, drugikrat 570 in tudi 600 ton. 600 ton surovega železa iz enega samega plavža na dan! To je toliko, kot skupna dnevna proizvodnja jeseniških in vareških plavžev. V plavžu gori in vre. Gori in vre, dan in noč. Transportni trakovi prenašajo rudo, drobilci jo drobe in ruda potuje v žrelo peči. Iz plavža lije razžarjen slap in zrak trepeče od vročine... Res, na svetu so še mogočnejši plavži. Iz njih lijejo še večji potoki železa. Tale tu, pa je naš domač, delo naših rok in marsikdaj smo si pritrgali grižljaj kruha, da nam ga jutri bogato poplača. »Pekarna« Koksarji so ^ me povabili, da jih obiščem. Tako rekoč preko plota plavžarjev domujejo. Samo malce ponosnejši so. Nekako takole zvene njihove besede: »Kaj plavžarstvo. To je pri nas desetletja staro. Izkušnje imajo. Mi delamo šele od avgusta in glejte naše uspehe.« _ Res, koksarna obratuje šele štiri mesece. V tej »industrijski pekarni« »spečejo« naši ljudje za sedaj 380 do 400 ton koksa na dan. * Dan im noč potuje premog po transportnih trakovih, od skladi-: šča v drobilce in od tod zmlet v prah, v bunkerje in potlej v baterije koksarne. V dvajsetih urah se premogov prah pod veliko vro- poslopje s sodobnimi, modernimi valjarskimi napravami:' blumim-gom, drobno, žično in srednjo progo. Za sedaj obratuje bluming in drobna proga. Ostali dve sta v gradnji. Obratovanje bluming valjarne je nadvse zanimivo. V talni peči, v vročimi 1200 stopinj, razžare do 5 ton težke ingote. Žerjav prenese ingot iz peči na progo in ta zdrči, kakor živ, pod čeljusti bluminga. Ravnala — železne roke, ga obračajo, ravnajo in znova potiskajo med valje. Nekaj obratov im ingot izgubi svojo prvotno obliko, postaja vse bolj ploščat in „ . _ ~ _ z(Irči kot štirioglat dolg jeklen in premaknil ročice. Nekaj tisoč blok — polizdelek — pod rezilo ton težka peč se je nagnila in 900 tonskega noža. Nov postopek... Jeklarna, Skoraj 600 metrov dolga, še nedograjena, dvorana. Topilec je skozi posebmooken-ce pogledal v peč. Gotovo? Spusti! Strojnik je pritisnil na gumbe Ij^rmici blizu železarne. Gosto- r___________^ r_______r________________ O^ni Zagorci, monterji »Jugo- cino spremeni v koks. Koks ohla- S^že< «.,.?tro,in'ik-. doma nekje iz j žerjav ga prenese do plavža'. Sko- nekaj Štajercev, Jcse- de, ga separirajo in transportni -j t. j —j ———-v*. —-j v. j •-» * o u » z. c«. rvvr- h tj Skih ravnin, mlad tehnik 1 raj kilometrska pot premogovega .Ograda im domačini — Ženi-j prahu, spremenjenega v koks, je Grlo so si poplakovali z končana. Pod pritiskom vročega I I - O AT . T 1 TT « - .'t . . — -- T —_i. ' * _ čanj. /denipi žganjem in rešetali dmev- ! zraka koks v dogodke. Monterji plavžu splamti in . so pripove- tali rudo iz Vaireša in Ljubije. sip/11; kako je z njihovim po- j V štirih dneh porabi koksarna * kako montirajo nove nagib- premog, ki ga prepelje desetton- ne Monterji so utrjeni, roke mišičaste, v soncu in deiju, vetru in snegu montirajo, sestavljajo, grade ... svetlo žareča kovina je stekla v livarski lonec. Trenutek za tem so jo_ izlili v kokilo. Blok, težak nekaj ton bodo odpeljali v ko-' vačnico ali bluming valjarno. Iz dveh 800 tonskih mešalnikov zopet pripelje transportni žerjav tekoče surovo železo in v nagibni peči se železo v vrenju plinovih hlapov spreminjajo v voljno, kovno jeklo... 180 tonska nagibna peč. Letos v oktobru je pri nas prvikrat začela obratovati ta sodobna mar-tinarska naprava. V njej tale jeklo po novem postopku. Brez dodatka starega železa, kar naravnost iz tekočega surovega železa tope jeklo. Mala primerjava Valjarna Tetovo, zadnji, najbolj oddaljen objekt zeniške železarne. Nekaj sto metrov dolgo ».IZ: — r zM-m. Zenica: Plavži... Koksarna... Valjarna... Vse to delo opravljata samo dva valjarja-strojnika. V poveljniški kabini nad progo sedita in premikata ročice, pritiskata na gumbe. Na merilne priprave pred seboj gledata, eden vodi ravnala, drugi valja. 3000 ton težka valjar-ska naprava pokorno sledi gibom dveh parov rok. Delo ne terja moči mišic, pač pa razum, pazljivost in natančnost. Drobna proga, skoraj nič manj mehaniziram obrat. Tudi tu je malo delavcev. Inženir Lipold pove, kako plodo-nosma je mehamizacija. Na stari, na pol mehanizirani drobni progi izvalja 50 delavcev v izmeni 50 do 60 ton jekla. Na tej progi, do skrajnosti mehanizirani, pa izvalja 21 delavcev do 250 ton jekla v izmeni. V kovačnici... Na enem od številnih tovornih vagonov sem zagledal dolgo kovano os, težko nekaj deset ton. Kje so jo skovali in s kakšno pripravo? V kovačnici zeniške železarne, ki je tako rekoč tovarna zase. Prav zares tovarna. Velikanska dvorana polna parnih kladiv, grelnih peči, težkih stiskalnic ... Domača montažna skupina je prav tiste dni sestavljala »kovaško kladivce« — stiskalnico, ki bo kovala železo s pritiskom 5100 ton. Po sto ton težke osi bodo kovali. Pod njenimi udarci se bodo tre-j sli temelji kovačnice. V sosednji, skoraj nič manjši dvorani bo obdelovalnioa. Na 120 strojih bodo obdelovali kovane kose in preskrbovali industrijo z osmi za vodne in parne turbine, za motorje, ladjedelnicam bodo pošiljali ladijske dele, tovarnam lokomotiv kolesne stavke .. ...in v šoli Dveletna osnovna šola za delavce zeniške železarne. Opoldne odklene učitelj Alija vrata šolskih razredov. Učenci prihajajo, sedajo v klop, odpirajo zvezke im knjige, zlogujejo, pišejo, seštevajo, odštevajo... Hamdo Korgič, Peter Svetlanovič, Zineta Bešič, Cveto Djukič, Mustafa Mujič, desetine in desetine učencev. V železarni je nad 1800 nepismenih delavcev. Črke so trde in okorne, roka je težka. Pred dvema urama so še orali ali držali v rokah greb-lico ali lopato pri martmovki. Čez uro, dve, bodo spet vihteli kramp, kladivo, zlagali železo, potiskali vozičke... Spoznanje, da terja delo v železarni vsaj osnovno znanje, da delavci ne morejo gospodariti, če ne znajo brati in pisati, krepi te ljudi im jih veže na šolske klopi. Od ponedeljka do sobote sedijo v šoli. Dve uri na dan. Osem ur delajo v železarni, uro, dve, pešačijo domov, delajo in se učijo... Učijo se z vnemo, da bi nadomestili tisto, kar so v mladosti zavoljo razmer zamudili Se nekaj številk Razgled s plavža, gazometra ali stolpa koksarne šelte človeku prav odkrije razsežnost zeniškega kombinata. Pogled se ustavlja ob poslopjih kovačnice, jeklairne, valjarn ... In ko v upravi železarne pred teboj razgrnejo načrte, naštejejo kaj je že zgrajenega in kaj še grade, koliko železa im jekla so stopili nekdaj, koliko ga stope in koliko ga bodo stopili čez leto ali dve, šele prav dojameš, kako velike spremembe doživljamo v našem gospodarstvu. 236.000 ton surovega jekla smo stalili pred vojno. 236.000 ton in nič več. In danes? Cez leto dni, pravijo, bo ze-niški kombinat dograjen. Takrat bo iz treh plavžev na leto priteklo 600.000 ton surovega železa. In jz štirih stalnih in štirih nagibnih nmrtinovih peči bo steklo 750.000 ton jekla. V štirih baterijah koksarne bodo proizvedli 400.000 ton koksa. In v valjarni iz-valjali pol milijona ton proizvodov ... V železarsko železniško posta jo bo dnevno pripeljalo 13 vlakov 11 Lopato, dve prinesi, da bo jeklo bolj kovno in plemenito ... železarna in mesto prepletata, kakor dve neločljivi stvari ... Poteg najmodernejših stanovanjskih stavb stoje staje hišice. Y starih železarskih obratih prevladuje fizična moč delavcev, v novih razum in znanje. Hitra rast kombinata vpliva na podeželje, na bližnjo in daljno okolico Zenice. Tisoče ljudi se vrača iz tovarne v svoje domove in iz vasi se umika zaostalost napredku. Ljudje in. jeklo Zjasnilo se je in Zenico so obsijali žarki jesenskega sonca. Ljudje so odpirali okna brzo-vlaka... Kolesa so ropotala im zazdelo se mi je, da sem ob vsakem udarcu slišal: Zenica, Zenica, koksarna, valjarna, železo, jeklo, — kakor da so tračnice ropotale: tam smo doma ... Videl sem ljudi, ki so gradili baterije koksarne, montirali peči, gradili jeklarno, valjali železo — in se učili. Videl sem ljudi, ki so kovali jeklo in videl' kako delo kuje njihov značaj. In še nekaj sem videl in spoznal. Spoznal sem, da je Zenica naša, last nas vseh, zakaj vsi smo jo gradili: delavci »Gradisa«, kolektiv »Tovarne parnih kotlov« iz Sredi Bosne, do nedavno zaostale, raste Zenica današnjih dni. Vsak dan ob pol šestih so ulice polne ljudi. Iz novih samskih domov, družinskih stanovanj in stanovanjskih naselij prihajajo... tisoč ton surovine. Iz železarne bo vsak dan odpeljalo pet vlakov 5000 ton gotovih proizvodov. 65 kilometrov industrijskega tira... 25 lokomotiv... nad dve sto kretnic ... štirinajst prog . . Od prve svetovne vojne do leta 1938 se je zmogljivost železarne v proizvodnji surovega jekla povečala le nekaj več kot za —“j— u.us^m, v .-m, vsi enkrat. K letu osorej, kot obetajo, j svojih močen, zato je Zenica se bo povečala proizvodnja jekla last nas vseh. za desetkrat od predvojne ravni. | Prelistal sem nenapisane strani Zenica je kraj živih nasprotij, dnevnika zeniškega kombinata. Skoraj ne ločiš mesta od žele- nenapisane strani dnevnika ko-žarne, zakaj železarna se razra- : lektivov, ki ga grade, šča z neznansko naglico. Zato se I Peter Dornik Zagreba, »Ivo Lola-Ribar« iz Železnikov,^ kovinarji »Metalne« in »Litostroja«, »Djure Djakoviča«. »Tovarne, traktorjev in strojnih delov« iz Zemuna, gradbinci »Konstruktorja«, monterji »Jugo-montaže«, kolektiv »14. oktober« iz Kraševega... Da. Vsi smo jo gradili, tkalec za statvami, usnjar, delavec za plugom, vsi, vsak po ■- naša. DELAVSKA ENOTNOST« SOCIALNA POLITIKA 26. NOVEMBRA 1954 — St. 48/49 zelenkasti svetlobi edine | Lojzetovo šolanje. Mami je Sita-rica. Lojzetova gospodinja, odgovorila na pismo. Kar po vrsti na vprašanja. Štirikrat je pisala mama in štirikrat Sitarica. Pisma so si bila na Las 'podobna. Mamina zaskrbljena in nežna, Si-taričina razumarska. I \ J plinske luči, prižgane v '*■'''«/ vagonu tretjega razreda, S so obrazi dremajočih potnikov videti resni, utrujeni in togi. Življenje v njih zaslutiš le, kadar zaškripljejo zavore in se vlak ustavi. Sključena telesa tedaj zanihajo, iz prsi se izvijejo globoki vzdihi, ki jih porajajo morda neprijetne sanje, morda neprijetna resničnost. V kotu dremlje Lojze, mlad mornar kratko ostriženih las in od sonca ožganega obraza. Neobrita brada ga dela starejšega. Že dva dni je na poti. Od Splita do Ljubljane je daleč; v tretjem razredu potniškega vlaka se pot še bolj vleče. Prvo noč je Lojze zaman tiščal veke skupaj. Rad bi se spočil za naslednjo noč, ko se bo vozil iz Karlovca proti Ljubljani. Vsi spomini njegovih najnežnejših let so vezani na te kraje. Hotel jih je videti. Pa ga je prav drugo noč premagal spanec. Spal je globoko m mirno. Nekaj postaj pred Metliko je vstopila gruča vreščavih žensk v belih, bogato nagubanih krilih in v drzno na zatiljku zvezanih rutah. Najzgovornejša je zgrabila Lojzeta za ramo in ga stresla: sEj, tovariš, daj nam malo prostora!« Potem so mu obložile noge s košarami in cekarji, da se je počutil kakor v lisičji pasti. Ce bi sedel kdo drugi na njegovem mestu, bi nemara poslal te klepetave ženske k vragu. Derejo se kot jesiharjL Druga drugo bi rade prevpile. Lojze pa je vajen težav. Potrpežljivo tišči noge k steni in gleda skozi okno. Še hvaležen jim je, da so ga zbudile. Sicer bi spal kar do Novega mesta in še dlje. Potem ne bi videl Bde krajine, kjer mu je italijanska mina raztrgala očeta. Še nikoli ni bil v teh krajih, čeprav je že toliko slišal o njih. Vlak požira kilometre ... Skozi rosno šipo prodira prvi svit, porojen nekje daleč za belokranjskimi brezami in steljniki. Na široki ravnini, zaviti v temo, je videti le velike, bele kamne. Prav o teh kamnih je pisal oče v svojem prvem in zadnjem pismu iz Bde krajine. Pisal1 je, da dobrim Belokranjcem kamni odžirajo kruh. Tedaj je Lojze začudeno strmel v mamo, ko mu je brala očetovo pismo. »Mama,« je potem vprašal »kje pa ima kamen usta?« Mama je skrila rumeni list v nedrja in rekla: »Kamen ima strašansko velika in požrešna usta. Tam, kjer je samo kamenje, ne ostane ljudem niti košček kruha.« Lojze ni bil zadovoljen z odgovorom : »Praviš, da ima kamen usta. Zakaj pa nam ni pojedel kruha? Saj je ata s kamenjem popravljali- cesto!« Takrat ga je mama pobožala po laseh in se po dolgem času spet zasmejala: »Veš, kruh zrejo samo tisti veliki kamni na njivah, ne pa tisti, ki jih prevažajo cestarji, kakor naš ata. No, zdaj pa se pojdi igrat. Samo glej, da boš molčal o pismu!« Kmalu potem so prišli Italijani po mamo. Dolgo ni zvedel ničesar o njej, Cez pol leta, ko so ga pri Sitarju blizu Trebel-vzeli za hlapca, je pošalila Lojzetova sosed-a in ga sočutno pogledala. Lojze sam ni vedel, kdaj so se mu orosile oči. »Utrujen sem. 2e dva dni potujem,« se je opravičeval in si medtem mencal oči. »Vesel bodi, saj greš menda In zdaj, po šestih letih, se spet Razvadili so me v domu, je več-pelje tja. Čez dobro uro bo po- krat pomislil, prelepo so ravnali zvonil pri glavnih vratih. Dva- z menoj in zdaj se mi toži po krat bo pozvonil kakor zmeraj,! njih. Kakor sprva po materi... kadar je prišel na obisk. Čeprav j Potem je prihajal pogosteje Kadar je Lojze dobil mamino na dopust, ali ne?« pošto, je zbežal v hlev in ga dolgo Lojze se je trpko nasmehnil: niso mogli priklicati v hišo. Sedel »Da, na dopust grem,,« je krat- je v jasli, si naslonil glavo na ko odgovoril. Ni mu bilo do raz-skrčena kolena im jokal. Kaj vse govora. Obrnil se je proti oknu je v vajenskem domu dobro ; »čutil, ga je še vedno vleklo tja. :,ol leta je minilo, preden jih je prvič obiskal. Nekega nedeljskega popoldneva se ni mogel premagati. Dolgčas mu je bilo po »Titovcih«. Nalašč je dvakrat po-j vzel s seboj. In je prinesel. Ta-zvondL Naj vedo, si je mislil, da krat so ga pošteno presenetili, ni prišel navaden obiskovalec. I Otroci so ga poklicali medse in Kmalu nato je zaslišal lahne ko- j Silva, na pol otrok, na pol dekle, rake na stopnicah. i mu je pripela šopek... Da, saj Vratarica mu je krepko stas- j res, kaj^ neki je s Silvo? V pismu nila roko in vzkliknila: »Glej ga, fanta, pa le ni pozabil na nas! Z upravnico bi rad govoril? No, greva kar k nje}.« Prijela ga je okoli pasu in ga odpeljala po širokih svetlih stopnicah na hodnik, kjer se raz sten spuščajo slapovi zimzelena. Ze nekdaj se m« je zdelo, da ga to zelenje pomirja, kakor so ga po- sporočil mami, če bi znal pi- v upanju, da ga bo sopotnica sati! Povedal bi ji, da je govoril j pustila pri miru. s partizani in da ničesar ne vedo | Tam daleč ~ očetu. Pač, nekdo je rekel, da o očetu, rac, neiedo je ga je mina raznesla, pa so ga drugi prepričevali, da tisti cestar Lojze ni bil naš ata. Pisal hi ji, da ga še nihče ni pogladil po laseh, odkar so njo odpeljali. In pisal1 bi ji, da ima večje žulje na rokah, kakor jih je imel ata... Potem bi ji povedal vse o Liski. Kadar mu je hudo, se zateče v njene jasli, Liska ga nekaj časa ovohava, potem žalostno zamuka in ga začne lizati po rokah. Toliko časa mu ne da miru, dokler ne skoči iz jasli in je ne objame okoli vratu. Samo Lisica ga ima res rada. Drugi so dobri z njim, kadar nosi tako zvrhane koše in košare, da se vse trga v njem. Kadar pa sedi za mizo, je zmeraj zadnji. In še to bi ji napisal, da je od tedaj, ko sta odšla domača sinova v belo gardo, še huje. Vse delo opravita s Sitarjem sama. Dobrih enajst let je minilo od takrat... Lojze še zmeraj strmi skozi okno. Med tem se je že povsem zdanilo. Veliki kamni se jasno odražajo od zelene in rjave preproge, pogrnjene tja do steljni-kov in vinogradov. Kakor nagrobniki, pomisli. Kdo ve, če bi jih bilo dovolj za vse tiste partizane, ki so padli v Beli krajini, Očetovo ime bi morali vklesati na kakšen velik kamen nekie pri Metliki. Tam ga je raznesla mina, da ni ostalo niti sledu o njem. Toliko je zvedel ob kapitulaciji Italije. Potem je vsa leta do osvoboditve zaman čakal na mamino vrnitev. Če je le utegnil, je stekel na Brezarjev travnik, od koder je videti daleč v dolino. Upal je, da bo zagledal mamo z rdečo ruto na glavi in v sivi nega vzeti za mapea, je mama ’ delovni obleki... Junija, ko so pisala, da je zdrava in da se ji se vrnile interniranke iz Nemčije, kar dobro godi. Lojze ji ni mogel1 je dobil iz Ljubljane pismo, da sam odgovoriti. Sedem let je bil j so mamo odpeljali iz Italije v star ko se je začela vojna. Na j Nemčijo, v Auschwitz. Tam se je iesen ga oče ni pustil v šolo. Iz- j malo pred koncem vojne od sla- gavarja'1 sc po, da jo fant slabo- bosti sesedla. So na pol živo so ten. Pa ga le zato ni vpisal, ker jo odnesli v mrtvašnico. Naslcd- je zvedel, da morajo otroci po nje jutro je bila res mrtva... fašistično pozdravljati. Ko je oče . .. . odšel v partizano in ko so mater »Ej, fant, da ti m p ra zaprtem odpeljali, se nihče ni brigal za1 oknu padlo kaj v oko?«, se je Kolektiv podjetja m 0BBEE INDUSTRIJA LESNIH PROIZVODOV MARIBOR, Partizanska cesta 15 Priporoča svoje izdelke: pohištvo za spalne injedilne sobe, žične vložke, žimnice, prešite odeje, opremo hotelov in domov, stavbene mizarske izdelke čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku Dnevu republike sto dizgiinjiaM trebanjski hribi, zastrti s prosojno jesensko meglo. »Si iz Ljubljane, kaj?« Sosedino vprašanje je Lojzeta v živo zadelo. Kadar ga sprašujejo o domu, je zmeraj v zadregi. Zato se izogiblje takih razgovorov. »Ja, iz Ljubljane sem,« je hlastno odgovoril, čeprav se mu je zdelo, da laže. Saj pravzaprav nima doma. Hribi, kjer je preživel prvo mladost, so mu prirasli k srcu. In njive in gozdovi in Liska. Samo ljudje ne. Sitarica mu je naročila, ko je odšel Ljubljano, naj se kdaj oglasi pri njih, pa jih še nikoli ni obiskal. Preveč gorja je okusil tista štiri leta, ko je služil pri njih. Garal je ko črna živina, pa mu še poštene obleke niso kupili. Gospodarja je po osvoboditvi prosil, naj bi ga poslal v šolo. Samo enkrat mu je rekel, pa se je Sitar zadrl nanj, da naj pobere tisto svojo culo in odide s trebuhom za kruhom, če bi se rad izmaknil delu. In kakšen ogenj je bil strehi, ko je prišlo z okraja pismo, da mora Lojze v Titov dom! Sitar je hotel po vsej sili iztisniti iz njega priznanje, da ga je šel zatožit na okraj. Kar penil se je od jeze. Nazadnje je začel le ver jeti, da mu je skuhal kašo tisti učitelj iz Lojzetovega rojstnega kraja. Nerad je pustil Lojzeta od hiše. Že za vsako delo je znal prijeti. Sinov ni več pogrešal, čeprav sta bila oba dobra delavca Ne, Lojzeta ne bi rad pustil od hiše. Zato je ubral druge strune: »No, saj ti ne branim, če že hočeš iti. Pa poizkusi, kako je drugje, boš znal vsaj ceniti našo dobroto. Ampak prej pojdi k mežnarjevi Mici. Dve leti je bila v tistem ljubljanskem domu. Naj me vrag, če se ti ne bodo lasje naježili, ko ti pove, kako je tam.« V nedeljo popoldne je Lojze res odšel k Mici. Našel jo je za pečjo, ko je prepevaje zibala svojega najmlajšega nečaka. Kar noga ji je zastala, ko _ je povedal, da pojde v Titov doin »Ježešna, pa menda ne greš res tja?« Mica ga je tako pogledala, kakor če bi ji dejal, da ga čakajo zunaj žandarji. »Potem si naredi osem novih lukenj v pas. Cez dva meseca boš suh kot trska. Ce bi imela dvajset otrok, ne bi dala nobenega v klošter. Saj veš, da sem po! na, ampak nun nisem nikoli marala.« »Saj so nune pregnali,« j< Ix>jze veselo odgovoril in kar od leglo mu je, da je lahko branil dom. Mica se je nejeverno nasmehnila: »Da, saj res, nune so najbrž res pregnali, ampak stenice so ostale. In kiselkast duh po plesnivem zelju in repi. Tega niso mogli čez noč odpraviti. Verjemi, da ne. V slamaricah je bilo za tri prste smetja, kakor nalašč za bolhe. Saj nisem bila od doma razvajena, ampak prve tedne sem cele noči prejokala. Vsa mehurjasta sem bila od stenic in lačna, da se je skozi mene videlo.« tja, se pogovarjal' z otroki in odraslimi in stresal šale. Preden je odšel k vojakom, mu je upravnica naročila, naj prinese spravit vse, česar ne bo je pozabil vprašati upravnico, čc je še v domu. Rad bi videl spet tiste njene velike, črne oči, s katerimi ga je zmeraj tako verno in resno gledala. Nekoč mu je rekla, da bi jo neka družina z Brezovice rada posvojila. Morda je že odšla tja? Včasih sta se dolge ure pogovarjala, ko je bil še v domu. Pravila mu je, kako jo je rejnica mirjali gozdovi, kamor je ob ne- j pretepala in kako ji je bila že deljskih popoldnevih tako rad za- s sedmimi leti dekla. Ko hajal. Pred upravničino sobo ga je vratarica potisnila stran in lahno potrkala. »Tovarišica, nekdo nas je obiskal,« je slišal skozi priprta vrata. Upravnica se je začudila, da ni vstopil. »Kdo pa je?« je radovedno vprašala. Se preden je dobila odgovor, je pokukala skozi vrata in zagledala široko nasmejani Lojzetov obraz. »O, naš Lojze!« je vzkliknila in ga objela. »Ti fant ti, kako si se potegnil! Stopi no noter. Le kod si bodil tako dolgo?« V zadnjih besedah je bil rahel očitek. »Nisem hotel k vam, dokler se nisem naučil popravljati električno napeljavo. Vem, da se v domu pogosto kaj pokvari. Saj deljah rad bi večkrat ob nedeljah pri- s sedmimi leti dekla. Ko pa jo je Lojze posadil na gugalnico, je bila preteklost pozabljena. Zvonko se je zasmejala, kakor vsi drugi otroci, kadar so veseli. Ce pa je deževalo in nista mogla na dvorišče, sta igrala šah ali domino. * Ko jo je mahal proti Titovem domu, je rahlo rosilo. Čeprav ves trd od dolge vožnje, bi najraje tekel. Cim bliže je bil Titovem domu, tem bolj nestrpen je postajal. Od daleč je zagledal travnik, kjer je pred njegovim odhodom k vojakom suhljata ženica lovila plavolasega dečka, ki se ji je tik pred vrati Titovega doma iztrgal iz rok. Ni in ni hotel notri. Upravnica in otroci so stali pri oknu in opazovali lov. Otrok je bil že ves umazan od blata, toli- šel, pa sem se bal, da vam bom v nadlego.« »Le kako si mogel na kaj takega samo pomisliti! Ti nisem mar naročila, da pridi k nam, kadar boš imel čas? In otroci so te tudi prosili. Ali si pozabil?« Upravnica ni čakala na odgovor. Za kratek čas je izginila in se nato prismejala s polnim krožnikom potice in s skodelico bele kave, pokrite z debelo smetano. »Boš prigriznil?« »Saj nisem prišel jest! Najprej mi dajte delo, potem bom pa jedel;« se je bolj zaradi lepšega branil Lojze. »No, imate kaj za popraviti? So kuhalniki in likalniki v redu?« Upravnica ga je prisilila, da je najprej pojedel, potem sta šla v kuhinjo. Eno uro je Lojze popravljal električne reči in klepetal s kuharicami in pomočnicami. Otrok ni bilo doma. Ob nedeljah popoldne gredo eni s starši na sprehod in drugi z vzgojiteljicami. Sicer pa ni imel časa misliti nanje. Vse od kraja je moral povedati, kako je v vajenskem domu in kako v električnem podjetju, kjer se uči. Tako 'živo so se zanimale zanj, kakor da bi bil njihov sorodnik. In ogledovale so si ga od vseh strani, če je dovolj dobro oblečen, kakšno srajco ima in ali ni morda raztrgan. Lojze se je smehljal. Odkar je odšel iz Titovega doma, je pogrešal ljubeznivost in pozornost. kokrat je padel1, a se je zmeraj pravočasno pobral, da ga mati ni ujela. Pol ure je trajal lov, potem je ženica samo še krilila z rokami in dečku nekaj dopovedovala. Kmalu nato je pozvonila pri glavnih vratih. »Lepo vas prosim, pomagajte ga ujeti. Od socialnega skrbstva smo dobili odločbo, da mora } vam, pa noče in noče ubogati4 Upravnici je postalo težko. »Mu je že kdo kaj slabega p0" vedail o nas,« je začela zagovat' jati dečka. »Najbrž se zato boji'4 »Da. Neki sošolec mu je dejal da otroci stradajo j»iu vas. Njegoj' oče da mu je povedal, ki je bi pred vojno tukaj.« »Saj sem vedela,« je zamriur®' la upravnica in potem stekla T učilnico. »Otrori, poskusite ga zlepa zvabiti s seboj,« je naročil* gojencem. Otroci so odšli doli, Pa \e pobič tudi pred njimi zbežal i* se skril za plot. Cez dobro uro je sam 'te5 premočen prišel h glavnim vratom in pozvonil: »Je moja mama pri vas?« ie vprašal. »Je, kar pridi notri,« se j* zlagala vratarica. »Ne, ne, k vam pa ne greiB' Recite ji, naj pride k vratom4 In ker ni prišla, se je obrnil in odšel po cesti. Takrat ga r zgrabila starejša ženska, ki je ^ sosednje hiše opazovala brezuspešni lov. Deček jo je breri se premetaval in prav gotovo b se ji bil iztrgal, če ne bi pritekl* gospodinja Doma in ekonom. je kakor divja žival, ki ji hočer odvzeti svobodo. Se upravnico r pošteno obrcal, preden ga je pre". pričala, da bo prišla mama in da ga ne mislijo pridržati. Dokler ga je zlepa pregovarjala, se je vedel kakor mla®0 žrebe. Pri otrocih, ki so jih dom.8 hudo pretepali, sprva zlepa Dl' česar ne opraviš. Upravnica iJ1!8 veliko takih izkušenj. Zato E udarila trdo ob tla in ukazovali10 odločila: »Tako, zdaj je pa dovolj. P0' glej se, kako si Umazan in raztrgan. Najprej sc boš umil in prf' oblekel, ko pride mama, pa 1 pojdi z njo!« Fantek je debelo pogledal i1! brez besede odšel za eno^ izm^ vzgojiteljic v kopalnico. Cez P4* ure se je umit in počesan ter v novi obleki vrnil v pisarno. »No, vidiš, zdaj st pa že lepŠi>4 ga je pohvalila upravnica. »Maj11 še ni, če hočeš pojdi za ta c8_’ dokler ne pride, k našim otr° kom. Prej mi pa še povej, ka* ti je ime?« Deček se je prvič drobno D8 smebnil in odgovoril: »Janez sem.« Se tedaj, ko se je Janez n111'’ val, je odšla upraviteljica k odv prijazni z njim in naj mu T!ii kom in jim naročila, naj prijazni z njim in naj mu kažejo vse, kar imajo zanimive!) j Povedala jim je še, kako je — ; Janezek doslej. Kakor ztnerar kadar je vedela za prejšnje z1 ^ Ijenje novega gojenca. Da j° .e podivjan fantek, je rekla, ki 1 HT % * r i K 11. obletnici rojstva nove Jugoslavije iskreno čestita vsem naročnikom in delovnim ljudem »ROLETA« mizarstvo Kranj SOCIALNA POLITIKA govoriti. No, stisni mi roko. Tam pred vhodom so vsi silili vate, tako da sem ujel en sam tvoj prst.« Lojze je zgrabil dečkovo desnico in jo tako stisnil, da je fant zacvilil. Potem sta se oba prisrčno nasmejala. »No, kako se kaj počutiš,« je poizvedoval Lojze. »Kdaj pojdeš domov?« Janez se je zresnil. »Na jbrž nikoli več. Kadar bom moral od tu, bom šel v vajenski dom ali kam drugam. Oče še zmeraj pije. Zdaj pretepa mamo namesto mene.« Fant je brcnil z nogo predse, kakor bi hotel odgnati neprijetno misel. Lojzetu je postalo žal, da ga je vprašal o domu, zato je menjal razgovor: Plavž (slika je bila poslana na natečaj Zvezi »Svobod«) spal v senikih z očetom in mater- obiskat, dokler ne dobimo stano-ali pa v kolodvorski čakalnici. : vanja. Potem boš šel spet domov.« latn jih je nekoč zalotil miličnik Tesno ga je stisnila k sebi, j0 poskrbel, da bo Janezkove kakor bi se bala, da ji ga bodo hede konec. Njegov oče je imel iztrgali. Bil je kaj mučen prizor sPjva dobro službo v neki mizar- za vse. Tedaj se je Janezek izvil ski zadrugi. In stanovanje so tudi iz objema in rekel: jttieli. Očeta so odpustili iz služ- »Nič ne joči, ko bom velik, bo be, ker ni prihajal redno nadelo, tudi zate boljše. Boš videla.« Večkrat je prišel tudi pijan. Po-so se selili iz kraja v kraj. Oče je bil zaradi lenobe in pi- te tva povsod kmalu ob kruh. treh letih tavanja so se vrnili sPet v Ljubljano. Oče je dobil službo, toda stanovanja še zme-taj nimajo. Janezek zato, ker so f® tolikokrat selili, že tretje leto hodj v prvi razred. Otroci so upravnico resno poslušalk Janezka so sprejeli s sočutjem. Nihče ga ni vprašal o Ujegovem življenju. Sicer pa ni navada, da bi se spraševali med kaj dela, samo da je mod svojimi ljudmi. Bal se je že, da so se mu v letu dni, odkar ni prišel na obisk, odtujili. Zdaj se je prepričal, da ga imajo za svojega... Umivalnico je Lojze skoraj pobožal z očmi. Na polici so stali ; kozarčki z zobnimi ščetkami prav i tako v vrsti, kakor nekdaj. Nikjer nobenega praška, niti kapljice j vode na tleh. Lojze si je pred glavnimi vrati ] »Na, tukaj imaš brisačo. Kaj najprej popravil mornarsko kapo1 sem ti že hotela povedati? Ah, in površnik in potem dvakrat pozvonil. Skoraj deset minut je minilo, preden je zaslišal korake. Več korakov skupaj. In ko so se ( odprla vrata, je zagledal upravnico in od zadovoljstva sijoče obraze svojih malih znancev. »Loj zel« S tem klicem so otroci povedali več, kakor bi povedali s slavnostnim govorom. Bil je izra z za- sei>oj. Naj bo preteklost čimprej i dovoljstva,_ veselega presenečenja za njimi I 1"" ” Sprva je bil Janez boječ. Ne-zaupIjivo je gledal otroke in z Nezaupanjem sprejel tudi barvice svinčnike, ki so mu jjh dali, Ne da bi upravnica naročila... Otroci so vedeli, kako si ga bodo Najlaže pridobili Marsikdo izmed Njih je bil ravno tako nezaupljiv eb prihodu v dom, kakor Janez, ti otroci, ki jih je življenje že ^najnežnejših letih po tuji krivdi butnilo ob čeri, so zrelejši in bolj tovariški kot drugi, čim pridejo v boljše okolje. Janezkova mati je prišla šele cez kaki dve uri. V pisarni je čakala nanj. Hotela g,a je vzeti s. seboj, pa čeprav bi jo za to kaz-Novali. Smilil se ji je in končno ~~ bil je edinec. »No, le pojdi z menoj,« mu je Prijazno rekla, ko je vstopil v Pisarno. »Ata te danes ne bo pretepel. Je obljubil.« Janez je pogledal najprej Npravnico in potem mater: . »Povej atu, da bom ostal tukaj.« Potem je tiho dodal: »Naj Pretepa koga drugega.« Materi so stopile solze v oči; bila je vesela, da je njen sin zdaj v varnih rokah in da hoče ostati v domu. »Saj te bom prišla večkrat in ljubezni. Lojze je bil preveč ginjen, da bi govoril. Upravnica mu je ponudila obe roki in v eni sapi izrekla: »Že dva dni smo čakali, kdaj boš pozvonil. Nato je z glavo pokazala na otroke in dodala: »Vzgojiteljice so jih komaj krotile. Se med učno uro so šepetali o tebi.« Lojze jih je toplo pogledal in vsem hkrati ponujal obe roki. Okoli njega je nastala velika živa kopica, ki se najbrž zlepa ne bi razšla, če bi upravnica ne posegla vmes. »Otroci, pustite ga, da se malo odpočije in naje. Potem bo prišel k vam.« Drobiž je bil zadovoljen s salomonsko odločitvijo. Preskako-vaje po dve stopnici so jo ubrali v prvo nadstropje, kjer so učilnice. »Si lačen, kajne? Takoj poskrbim zate. Ti se pa ta čas umij. Čakaj, tukaj je ključ od umivalnice. Brisačo ti bom še prinesla.« Upravnica se je vedla kakor mati, Lojze se je strinjal z vsem, kar je rekla. Če bi mu takrat dejala, naj gre popravit kuhalnik, ki ga takoj rabijo, bi se prav tako strinjal. Saj je bilo vseeno, »Kako ti je všeč moja uniforma, kaj?« Janezu so zažarele oči »Lepa je, zares je lepa. Pa bo tvoja, ko boš odslužil vojsko?« Lojze je vrgel glavo vznak in pokazal vrsto belih zdravih zob. »Ne, to pa ne. Shranili jo bodo za druge rekrute. Mogoče jo boš še ti kdaj nosil.« Saj je vedel, da bo takrat že zdavnaj strgana, ko bo odšel Janez k vojakom. Fanta je hotel le razveseliti. »Zdaj pa biti z delom, da boš prej v igralnici,« je še zaklical Janezu in stekel po stopnicah v pritličje. Komaj je dobro prisedel k upravnici, že je prinesla kuharica velik naravni zrezek in krompir- jevo solato. Poredno mn je pomežiknila in mu želela dober tek. Zapomnila se je, kaj ima Lojze najraje. Po jedi je poizvedoval o svojih starih znancih. Marsikoga ni bilo več v domu. Nekaj deklet je odšlo v Saturnus ali domov, nekaj dečkov v vajenski dom. Zvedel je, da se Silvi dobro godi na Brezovici in da je naročila, naj pride kaj v vas, ko bo na do-pustu, Lojzetu je bilo toplo pri srcu. Same vesele novice, sami veseli obrazi okrog njega. Nekoč, ko je bil še čisto majhen, je živel tako, pa se ni zavedal, kako lepo mu je. Zato zna zdaj tembolj ceniti topli dom, ki so mu ga pripravili po krvi tuji, toda po srcu naj-bližjd ljudje... Mariola Kobal da, v tvojem podjetju so delili dobiček. Tvoj delež so poslali kar nam. Menda si jim tako naročil?« »Da, naročil sem jim. Pri vas je denar na varnem.« Upravnica ga je gledala, kako si pljuska polna prgišča vode v obraz in v razgaljene prsi »Ti, ali se ne bi še obril? Kosmat si kot medved,« je nato zaskrbijeno pripomnila. »Saj res.« Bilo je vse domače, tako prisrčno. Ko je odhajal iz umivalnice, je shsal v eni izmed uciilmc žvižganje. Radovedno je pokukal skozi vrata. V sobi je bil Janez z velikim omelom v rokah. Deček se je zmagoslavno nasmehnil. Spustil je omelo in pritekel k vratom. »Vedel sem, da boš prišel pogledat, kdo žvižga. Slišal sem te Miha Klinar: List iz dnevnika Povsod, povsod je sneg in s smrtjo breg že mesec dni od vseh strani grozi. V temo noči strme tovariši, nihče ne govori. Ostalo nas le pet je v zadnjih težkih dneh in trpka misel bdi pri njih, ki so v grobeh. Pred dobrim tednom dni bili smo bataljon---------- zdaj mrtvi bataljon pod snegom mirno spi. Ostalo nas je pet in smo sami, sami I se bili dni devet... Smo smrti res ušli? Morda nas skoro spet bo gnala po bregeh, morda v prihodnjih dneh vsi bomo že v grobeh... Povsod, povsod je sneg in s smrtjo breg že mesec dni od vseh strani grozi. V temo noči strme tovariši, nihče ne govori... Ce me požanje smrt? Jaz bi še živel rad in ti bi živel rad in vsak bi živel rad, saj vsak od nas je mlad, a čas kot jeklo trd je kakor brez srca in — lovec — goni nas kot splašeno divjad vsak dan v prerano smrt. V kosti se reže mraz ... Povsod, povsod je sneg in s smrtjo breg že mesec dni od vseh strani grozi. V temo noči strme tovariši, nihče ne govori. (29. XI. 1944) Ne grizi nas, obup, z ledenimi zobmi. Mi bomo smrti strup, četudi nas zdrobi. Saj kdor je danes mlad in kdor se zdaj bori, je seme za pomlad bodočih lepših dni. Povsod, povsod je sneg in s smrtjo breg že mesec dni od vseh strani grozi. Skoz temno noč prodirajoč v ledeni mraz le pet ljudi, pet črnih senc drsi. Naprej! Naprej! Kaj mar nam sneg, kaj mar prežeča smrt, kaj mar grozeči breg! Samo prezir zariše mir v obraz kot jeklo trd! Naprej! Naprej! Na dnu srca pa sanje spe ... Naprej! Naprej! In ko se sanje prebude, je daleč smrt in blizu cilj. Naprej! Naprej! Saj že pred letom dni smo vžgali bakel pet, saj že pred letom dni zaklicali smo v svet: SVOBODA IN OBLAST STA LJUDSKA LAST! Pred letom dni je dala kri bodočnosti pečat. Zato naprej! Povsod, povsod je sneg in s smrtjo breg že mesec dni od vseh strani grozi. Skoz temno noč prodirajoč kolonica molči — le pet ljudi, pet črnih senc drsi skoz mraz, a v njih gori pet plamenic in njihov žar jih vodi v čas, v lepoto daljnih dni in v srcu se pojoči klic iz sanj budi: Tovariši, lepo, lepo bo v tistih daljnih dneh, ko znoj izmije kri in ko se prebudi ljubezen v vseh ljudeh, bregove premosti, ki ločijo ljudi. Lepo bo v tistih dneh, zato ne obupuj in se žrtvuj za večno lepi sen pariških barikad, ko prvi komunard za rdeči svet je pal in svetlo misel vžgal, sijočo nam s kokard — peterokrakih zvezd in z delavsko krvjo prebudil v nas zavest, da naša pot je boj. Po poti tej smo šli, po poti tej gremo, dokler človeška kri, sveta ne prerodi, da konec bo krivic, ki se ljudem godi, da vsako bo sreč čutilo za ljudi. Zar rdečih plamenic razbije naj temo! (Nad Rutami na Koroškem) čestita k prazniku, 29. novembru, vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom širom naše domovine s toplimi željami za vsestranski napredek in dobrobit našega delovnega človeka m m M I E s? -Vi te i Trgovsko podjetje s tekstilom na veliko Tekstil-obutev Ljubljana, Nazorjeva 4 V obnovljenih in .razširjenih prostorih nudimo najpopolnejšo izbiro tekstilnega blaga, konfekcije, trikotaže in pletenin. • 9 • V zalogi imamo vedno tekstilne potrebščine za opremo gospodinjstev, raznih domov, gostinskih obratov in podobno. e ® © VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN VSEM ODJEMALCEM ČESTITAMO K DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU. KULTURNI ZAPISKI ■ * * y>>X Xv.v .•♦*••**♦*•*♦ ill w i Pokramljajva, dragi bralec, malce z nekaterivii bohinjskimi • svobodaši! Prav prijazni ljudje so — veseli in prijetna je njihova govorica. Toda — malo potrpljenja prosim! Preden se seznaniva z njimi, mi dovoli, predragi bralec, da ti predstavim društvo! Predsednik Zveze »Svobod«, tovariš Ivan Regent izroča bivšemu predsedniku »Svobode«, tovarišu Francu Kramarju zbrana dela Ivana Cankarja v znak priznanja • za plodno delo društva Saj res! Delavsko prosvetno društvo »Svoboda Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica! Dve sto dvaindevetdeset članov šteje njegova družina ... Da, družina pravim!... Saj tudi so prava, pravcata družinica. V društvu so izkušeni, zreli možaki in žene ... Kadar jim zažari v jasnih očeh, kot da je poblisnil spomin v leto devetnajsto, dvajseto, ko so komunisti prvič dobili bistriško občino v svoje roke in je »delovna raja« prvič občutila opoj zmagoslavja ... Ko dvignejo čela, kot da jim diha z razoranih obrazov puntarska duša Tomaža Godca in njemu enakih, ki so strli nasilniku tilnik ... In ko se nasmehnejo njih topli obrazi, nekdaj ustvarjeni za znoj, muke, solze, udarce, prezir in grozo, zasije v njih smehu neizmerna vera v življenje, ki mu delovni rod kleše podobo. V društvu so mladi, ki so komaj zapustili šolske klopi... Koliko večerov strmita pozno v noč proti nememu stropu kot žareča oglja dva očka fantiča, ki mu mlada, razbičana domišljija venomer obuja spomine na brezsrčnega »Kralja na Betajnovi«, kil ga je spoznal v igralski družini ... Kolikokrat se zaloti dekletce, k% se v njej zbuja dekle, pri mrmranju tople partizanske popevke, polne iskrene ljubezni, ki se jo je naučila peti v pevskem zboru. Da, prava pravcata družinica so... Iz vseh naselij in zaselkov, stisnjenih v dolinico ob vznožja Jelovice, Komne, Triglava in Pokljuke, prihajajo v to društvo. Iz-Bistrice, Bitenj, Broda, Savice, Kamenj, Zlana, Polja, Ribčevega lazu, od Jezera, Nemškega rovta in Nomenja... Tu so potomci starih kovačev, livarjev, marti-narjev, ki so v prejšnjem stoletju začeli delati v bistriški železarni. Ko se je le-ta preselila na Jesenice, je potegnila za seboj tudi del bohinjskega rodu, ki borne domačije ni pustil, brez dela v železarni pa ni mogel živeti ... Tu so gozdarji, tesarji, gateristi... Tu so železničarji, učitelji, uslužbenci in obrtniki...; Tu so kmetje in planšarji. ■ Dve sto dvaindevetdeset jih je vseh skupaj. i Bistriška »Svoboda« je pravzaprav še zelo mlada. Precej mlajša je od drugih. Sele januarja letos so si jo osnovali. S tem pa ni rečeno, da v Bohinjskem kotu ne bi imeli delavsko prosvetne tradicije. Ze osem-najststodvainosemdesetega leta je zbral tovarniški delavec Nikolaj Bernard okrog sebe približno petdeset sodrugov in osnoval v Bistrici delavsko »Bralno društvo«, ki je bilo socialistično usmerjeno in je v prvi vrsti skrbelo za napredno izobrazbo delavcev. Tudi pevski zbor so že tedaj imeli. Društvenih prostorov niso imeli. Zbirali so se v Coj-zovi dvorani, v kateri je sedaj ribogojni zavod. Po nekaj letih je to društvo sicer prenehalo delovati, toda društvena iskrica, ki je z njim zagorela v srcih Bohinjcev, ni nikdar več ugasnila. Takoj po osvoboditvi so požrtvovalni društveni delavci Franc Grbec, Jaka Kikelj, Tone Šilar in drugi ustanovili igralsko družino, leto kasneje pa je Janko Grm osnoval pevski zbor. V nadaljnjih letih so nastajale tudi druge družine, tako da se je prosvetno delovanje precej razmahnilo. Le doma, svojega društvenega I doma, Bohinjci nimajo. Trenutno se društvo stiska v neki stari lopi, zasilno preurejeni v dvorano in oder. Seveda, vse to je res lahko samo zasilno. Za ta dom bi v celoti veljale Gregorčičeve besede »bolj ko bogata si uborna ... in stavil te umetnik ni...« Vendar pa se tudi v tem pogledu Bohinjcem že rahlo nasmiha sreča. Vse pogosteje prihajajo z Jesenic razveseljive vesti, da bodo predvidena sredstva za začetek gradnje sodobnega Prosvetnega doma v Bistrici. Od vseh dve sto dvaindevetdesetih članov društva jih oseminpetdeset dela v dramski družini. V nepopolnem letu svojega delovanja v okrilju »Svobode« je ta družina naštudirala pet odrskih del, in sicer: Ivana Cankarja »Kralja na Betajnovi« in »Jakoba Rxido«, Nestrojevega »Utopljenca«, Krasna Norme »Drago Ruth«, Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata«. Torej pet odrskih del in to povprečno sama dokaj zahtevna dela Odveč bi bilo pripovedovati, da je priprava teh del terjala precej požrtvovalnih vaj, saj so I imeli igralci poleg osebnega uče-j nja vlog in čitanja potrebnega j čtiva za njih razumevanje, nič ! manj kot petindevetdeset skupnih vaj. Po domače povedano — | žrtvovali so petindevetdeset pro-i stih večerov samo za vaje! Z naštudiranimi deli so nastopili šestnajstkrat v Bistrici, po enkrat pa še v Bohinjski Beli, Češnjici, Podmelcu, Lescah in na Ribnem. Njihove predstave je obiskalo skupno štiri tisoč štiri šdlcev ... Triinsedemdeset vaj... Segla sva si v roke in kmalu sva sto osemdeset gledalcev., Za to ob vsakem slavju v Bo- se zapletla v živahen razgovor. Oseminpetdeset igralcev-ama- hinjskem kotu tako ubrano lepo Ze več kot petindvajset let je terjev... Pet naštudiranih odr- pojo in zato živi tako vztrajno i tega, ko je Šilar prvič stopil na skih del... Petindevetdeset vaj ... borbena delavska in partizanska Enaindvajset gledaliških priredi- pesem v teh krajih, tev... Štiri tisoč štiri sto osem- Kar naprej bi lahko govoril o deset gledalcev ... To je najbolj društvu... Odbor društvene uni-skopa številčna bilanca plodovi- verze je živahen. Pripravil je tega dela dramske družine, ki sa- šestnajst predavanj, ki jih je po-ma po sebi še nič ne pove o tem, siušalo tisoč štiri sto šestdeset pokor se krije za, hladnimi Števil- slušalcev. Med predavanji so bila kami.* tudi tale: »Tehnične pridobitve "Nič namreč ne pove o ljudeh, doma in po svetu«, »Sodobna me-o živih ljudeh. dicina«, »Slovenska književnost« Nič ne pove o njih, ki so v jn podobna. Predavanja so oskr-dramski družini odprli spet prvič j^di za vasi Nomenj, Češnji-knjigo, odkar so zapustili šolske ca^ Ravne, Stara fužina in Ko-klopi. privnik ... Pridno so delali tudi Nič ne pove o notranjem ne- g[anj študijskega krožka, ki so na miru, ki pretresa vsakogar, ko triindvajsetih večernih razgovorih prvič stopa na oder. razglabljali med drugim o slede- Nič. ne pove o duhovnem po- oih temah: »Delavsko gibanje na doživljanju, razglabljanju in spo- slovenskem«, »Razredni boj in znavanju umetniškega oblikova- umetnost«, »Delovna šola in njen nja vrednih človeških problemov, ustroj«, »Nastanek verovanj« in ki je neločljivo z učenjem vlog. p0dobno... Toda, menim, da je O vsem tem številčne bilance ge s femi prvimi podatki društvo ne povedo prav nič. predstavljeno. Zato, prijazni bra- Prav tako ne povedo, da je jeC) pokramljajva sedaj še malce med tisoči obiskovalcev gledaa- z nekaterimi društvenimi delavci skih prireditev ogromno takih, ki bohinjske »Svobode«! so prvič sedli v dvorano pred Kdo si ga vedi, ali ni prav na Obisk »72$ blohll ,2« taki prireditvi marsikomu zagorela rahla želja še in še priti v Bohinjska Bistrica, gledališče in končno priti tudi v Neprijetno, precej hladno, večja gledališča? oblačno jesensko jutro je. Mešani pevski zbor »Svobode« B ohinjska Bistrica poje na proslavi ob Bohinjskem jezeru ob prilik i razvitja društvenega prapora Tajnik »Svobode« Bohinjska Bistrica, tovariš Franc Grbec v vlogi Buče v Nestrojevem »Utopljencu« Kdo si ga vedi, koliko obiska- Razvožena cesta je do dobra valcev je prav taka preprosta blatna. amaterska gledališka prireditev Nasproti mi prihaja dobro-navedla k globljemu razmišljanju dušna gorenjska dobričina; mo-o človeških usodah, o značajih zak ima že gotovo pet križev na ljudi, o človeškem početju in jim sebi, toda dobro jih prenaša, pomagala oblikovati njih osebna — Dobro jutro, oča! človeška nagnjenja? — Dobro, dobro! Vse to je res! i — Kje bi dobil nekoga Toda, če ob suhih številkah »Svobode«? Ali kaj veste? pomislimo na vse to, na hitrico _ Aha, od društva... Kaj ne celo neopazno dogajanje okrog bi vedel... Popraskal se je za igralske družine in njenega delo- ušesom, kot da bo potem lažje vanja, potem nam šele vstane mislil... Ja... Grbec, Šilar sta pred očmi prava, podoba skromne pri železnici... V kleparski de-amaterske družine, ki je nje živ- lavnici je Kramar... Tudi ravna-Ijenje in delo popolnoma odvisno telj gimnazije Fister je od dru-od dobre volje delovnih ljudi, štva... Rozmanovega Janka se njih sle po znanju in duhovnem dobi v Bitnjah ...Na občini je izživljanju, njihovih duševnih di- pevovodja Grm menzij in tudi njih gmotnega Priznati mor^m: možak me je žrtvovanja- torej, od njih oseb- temeljit0 zmedel s loh nisem ne kulturnosti v najastejsem po- pričakoval da mi bo yvedel menu te besede. dafi kakšno ime> ta pa mi jih je V tem smislu, menim, so lahko natresel za cel almanah. Bohinjci res ponosni na svojo __ vi jih pa precej poznate, igralsko družino, kajti, če ho tako $Qn\ si pomagal iz zadrege. rasla in napredovala, kot je za- _______ ^ ne fot čela v prvem letu svojega delova- MožaJcu se je to zdelo čist0 nja v »Svobodi« si bo nedvomno povsem naravno_ zapisala pomembno mesto v na- „ , šem kulturnem življenju. Zahvalil sem se mu m jo mah- »r _> > ■ ■t. „*• tiil na postajo. Tajnika društva Nadaljnjih petinšestdeset od r,n , h,, t.or oder. S Kikljem sta skupaj začela. Za prvi nastop sta imela čisto majhni vlogi. Niti besedice jima ni bilo treba spregovoriti — in vendar sta oba s takim strahom pričakovala dneva prireditve. Sedaj pa sta Kikelj in Šilar poleg Grbca in še nekaterih, stebra igralske družine. Pri Sitarjevih je sploh cela družina navdušena za igranje. Sitarjeva žena Ivanka tudi igra že nad dvajset let. V »Kralju na Betajnovi« pa sta doživela svojo krstno predstavo tudi Silarjeva otroka Marija in Janez, ki sta igrala Lužaričina otroka. — Kdo je letos igral glavne vloge? — V »Kralju na Betajnovi«, ki ga je režiral Franc Fister, je igral Kantorja Jaka Kikelj, blagovni blagajnik z jeseniške postaje, Maksa je igral Lovro Strgar, gozdar iz Bistrice, župnika je igral Franc Grbec, prometnik iz Bistrice, Krnca pa jaz. V »Desetem bratu«, ki ga je režiral Jaka Kikelj, je desetega brata igral Franc Logar, tovarniški delavec v jeseniški železarni, graščak s Polaska je bil Grbec, Dolfa je igral Franci Kramar, ključavničar iz Bistrice, Marico pa je igrala Kantova Marica, ki dela v zadrugi, Krjavlja pa spet jaz. Med naštevanjem teh vlog in zasedbe je zabrnel zvonec. Šilar je dvignil telefonsko slušalko. Sprejemal je naročila. Po razgovoru se je za trenutek oprostil in odhitel na progo. Izrabil sem ta čas, da sem se razgledal po prostoru. Premikalne naprave, vzvodi in ročice, telefon, na črnih uradnih deskah pa kratki, v suhoparnem uradnem jeziku napisani predpisi in navodila. Na mizi je ležal zvezek, v katerega je po vsej verjetnosti zapisoval službujoči premikaš službena navodila. Kako utrudljivo okolje... In vendar se mi je zdelo, da je v tem prostoru nekaj domačnega — Res je! Po pravici morati povedati, da še nisem bil v P°' klicnem gledališču, čeprav že do' brih četrt stoletja sam igram Saj razumete! Daleč smo in za~ služi se komaj za sproti. Letos pa smo na občnem zboru govoril1 o tem, kakšno priznanje bi izkazali igralcem in pevcem za njihovo uspešno delo. V tem razmišljanju je vznikla pobuda, da bi Sli vsi skupaj v Ljubljano obiskali nekaj gledaliških predstav. — Ali so se vsi strinjali? — Seveda! Kaj se ne bi, navdušeni smo nad to mislijo. T° vendar ni majhna stvar. Spet so zabrneli zvonci. Na hitrico sva se poslovila! klicala ga je dolžnost. Na občini Kam sedaj, koga naj obiščem? Nameril sem se k tajniku pevskega zbora Janku Rozmanu, k1 kmetuje v Bitnjah na očetovi domačiji. Bitnje so dobre četrt ure hoda iz Bistrice. Od tam je precej fantov in deklet včlanjenih pri društvu. Spotoma sem se spomnil Rozmana. Prvič sem ga videl na društvenem občnem zboru. Slok, postaven fant, ki zelo trezno in preudarno govori. Sicer pa je, skoraj bi človek rekel, malce skop v besedah. — V naš pevski zbor prihajajo pevci skoraj iz vseh naselij in zaselkov Bohinjskega kota. Tako je ugotovil Rozman na občnem zboru. Začel je kar P° vrsti naštevati, od kje je kdo doma. Za vsakogar je vedel posebej od kje je, koliko hoda ima do Bistrice. Saj to res ni mala stvar? Iz Nomnja je v Bistrico dobra ura hoda. In vendar štiri dekleta zelo vztrajno in pridno obiskujejo pevske vaje. Poleti je tak večerni sprehod celo prijeten, toda treba je vedeti, da dekleta cel dan trdo delajo na kmetiji-Pozimi, ko doma ni toliko dela, pa je pot taka, da človeka teme- Dolgo sem ugibal, kaj naj bi to i f ' f L bilo. Naenkrat pa mt j« pogled! '»» »fHa PO lejem P«t)» ob« ceH cvLmpe- Z.l’ gtSg prek. S svojimi nevidnimi nitm1 veže vse tesneje pevce v nera- V Bitnjah sem našel Rozmanovo domačijo, toda — imel sem smolo. Janko je odšel v hosto napravljat drva za zimo. Šele P°“ noč se vrne, tako so mi povedali sosedovi. Škoda, prav rad bi bil govoril Učnjaku nameščene ^'go- j TdružlTivo "drl^ico sto ob steklenih stenah... Obilo zaružl?lvo družinico. cvetja in zelenja ... To je dajalo temu sicer neprijetnemu, suhemu vzdušju majčken prizvok domače intimnosti... Kako malo je treba in vendar tako velika sprememba. Pogledal sem skozi okno. Na progi je stal premikaš Si- ! 2 nRm lar in mahal z rdečo zastavico. < Kolikokrat sem videl tak pri- j zor... Ob vsakem vremenu, v ! dežju, snegu, vetrovnem je pre- | mikaš na progi. Težka in odgo- | vorna služba. Težak kruh... Po i službi pa ... Kdo ve, če tudi no- j coj ne bodo imeli vaje?... Na\ majhni omarici sem že pri prihodu opazil sveženj strojepisnega papirja. Na ovitku je pisalo: Ivan Cankar »Hlapci«. Pripravljajo torej »Hlapce« ... Silno voljo mora imeti. i Ko se je vrnil, sva se spet zaklepetala. Govorila sva o načrtih društva. Sedaj se že uče Knietlje-vo »Via mala«, pripravljajo pa '[ Cankarjeve »Hlapce«. — Trd oreh bodo »Hlapci«. Veliko ljudi je treba in vloge so zelo zahtevne. Del, ki jim nismo kos, se raje ne lotimo. Sicer bi imeli dvojno škodo: pri igralcih bi uplahnila volja za igranje in ljudje nam ne bi zlepa odpustili slabe predstave. Toda ... »Hlapcev« bi se radi lotili. — Cankarjeva dela so sploh težka. tvaaaijnjtn peunsesiaesei oa Grbca trenutno nisem dom ker . je v Beli nekoga nadomeščal., SEUSUSSSS,» p/edoed,« 0»«,^». šanem zboru. Zbori so priredili das. ,napotil k Stlarju, <.fTiei oasitskn ptn,*;™ on. odbora Bohinjska Bistrica, tovar1 devetnajst koncertov. Od teh jih P^hseamku dramske družine, je bilo devet v Bistrici, po eden' Kje dobim sedaj Šilarja? pa v Bohinjski Beli, Srednji vasi, Stopila sva na peron in poka- Podbrdu, Podmelcu, Zasipu, Ra- za? Z71* i® na visok objekt ob dovljici, Lescah, na Gorjah, Je- Pr09i- sednje vasi. Igrali so burko, ki ni bila ne burka ne kaj drugega. Ze med predstavo je odšlo iz dvorane nad polovico gledalcev, po predstavi pa so preostali igralce Lojze Logar igra vrtnarja v »Stilmondskem županu« Vrnil sem se v Bistrico. Na občini je zaposlen Jank1' senicah in Stari fužini. Skupno so — Tamle, na »bloku 2« je v tako skritizirali, da jih je še da- Grm, ki je pevovodja bistriškeB11 zapeli tri sto šestinpetdeset pesmi službi. Naš premikaš je. nes sram priti v našo vas. Na zbora. tri tisoč štiri sto petindevetdese- Po strmih lesenih stopnicah 1 resne prireditve ljudje radi pri- Našel sem ga v občinski V1' tim poslušalcem. Za te koncerte sem se povzpel v prostore »blo- dejo. Radi gledajo igre iz življe- sami. . so se pripravili na triinsedemde- ka 2«. , nja delovnih ljudi. Zato toliko se-; Grm je pevovodja že skora} setih vajah. I — Tovariša Toneta Šilarja \ gamo po Cankarju. ; dvajset let. V Bistrico je pri56 Torej prav tako lepa bilanca... I iščem. _ — Slišal sem, da se odprav- devetnajstosedemintridesetega — Jaz sem. Ijate v Ljubljano, da nameravate ta. Sedaj imdi vse tri zbore. Devetnajst koncertov... Tri sto . ___ ......................... .......................... ........,__________..._____ šestinpetdeset pesmi... Tri tisoč Izza ročic in vzvodov signal- obiskati nredstave v ljubljanskih ni malo dela. Poleg zborov štiri sto petindevetdeset poslu- nih naprav mi je stopil naproti. I gledališčih? »Svoboda« še oktet, ki ga sestav- KULTURNI ZAPISKI Ijajo Jože Cerkovnik, cestar 'iz Kamenj, Lado Odar, žagovodja iz Bistrice, Janko Rozman, Franc Repinc, pleskar iz Broda, Viktor Stušek, ekonom Lesno industrij- Pri ravnatelju gimnazije tivarnUki^elav^^jeseniške niile ^mnazije v ‘Bistrici sem železarne, Anton Godec. finome- -sre<:al na stopnišču gimnazijskega kovne izpite lesnih delavcev na ta način, da bomo vanj vnesli splošno izobrazbene teme. — Ali se zanimajo delavci za tako šolo? — Zdi se mi, da bo več interesentov kot jih bomo mogli sprejeti v šolo. Ljudje namreč čutijo, da jim je taka izobrazba pre-vabil me je v svojo pisarno in! s?eto P^rebna, ker bodo morali rta a« At* n n An i ravnatelja Bistrici sem 1 poslopja. 2e dolgo let se poznava. Po- hanik iz jeseniške železarne in Prane Logar, delavec iz železarne. Na oktet so Bohinjci še pose-1 brez posebnih uvodov nama je bej ponosni, kajti res lepo zapoje, i razgovor stekel kot sem želel: o — Kaj pa imate v programu i izobraževalnem delu »Svobode«. za delom drugam. Pozno popoldne sva se šele okteta? — Večinoma poljudne pesmi: Narodne, delavske in partizanske. Te ljudje najraje poslušajo. Ne- Ko sem zapuščal Bistrico, sem Fister je eden izmed tistih izredno agilnih prosvetnih delav- j,jj poln najrazličnejših vtisov, cev, ki bi sploh ne znal več ži- Toda, nad vsemi temi vtisi je , - - --- - veti, ge ne bi mogel delati v pro- bg^elo eno osrednje spoznanje: Kateri nam sicer pravijo, da so svetnem društvu. Sola in društvo i siIno razu(ni so ti ljudje, ki sem Partizanske pesmi že preživele. — to sta dva tečaja, v katerih je \ jih srečal Vsak se ubada po svo_ J-oda, mi mislimo drugače. Tudi - zasajena os njegovega življenja.\ je z življenjem in s svojimi te-Ijudje, ki hodijo poslušat naše Pogled mi je nehote švignil po '• žavami. Delajo na različnih stra-Koncerte, mislijo kot mi.~ ; stenah njegove pisarne. Na ste-j neh. Prebivajo raztreseni po ce- Kdo vam je pa očital, ker nah vise v okusnih okvirjih foto- lem Bohinjskem kotu. — Toda, Pojete partizanske pesmi? . grajski posnetki. Vstal sem in si eno jih neločljivo veže skupaj. To — Nek večer srno imeli kon- ogledal eno izmed slik: skupina je zavest, da pripadajo eni skupni cert.' Prisotni so bili tudi nemški razigranih otrok je obkrožala to- prosvetni organizaciji, prosvetni 9ostje, ki so letovali y našem variša Tita. Ogledal sem si tudi organizaciji, ki skrbi za miselni kraju. V programu smo imeli tudi ostale slike: bili so podobni mo- in duhovni napredek delovnega Gobčev »Odred Kozjanski«. Ko tivi. Pred dvema letoma je v Birno začeli to pesem peti, je pri- strici letovala tržaška mladina, slo nekaj domačinov k nam in so K njej je prišel tovariš Tito na nam svetovali, naj vendar ne po- obisk. jemo pesmi, ki lahko žalijo nem- , __ j™ Spomjn ške goste. Bili smo nemalo za-! r, , . i ■ + čudeni. Saj so napredni Nemci . ^es eP’ sem v°dil to verjetno tudi trpeli pod fašizmom l-etovan?B. In njegovim nasiljem in ga ver- Bistre oči so mu kar žarele, jetno prav tako obsojajo kot pri To je bil pravi Fister. Mož, ki ni nas. Kogar žali naša partizanska nikdar utrujen toliko, da ne bi Pesem, ta verjetno v sebi ni zlo- mogel še kaj delati, mož, ki zna mil s fašizmom. Zabolelo nas je, biti silno iskreno vesel vseh le- sram nas je bilo teh — brezhrbie- stvari. ničarjev ... Rozmanov Janko je — AU profesorski zbor pomaga takrat napisal članek v »Borbo«, P1* izobraževalnem delu? v katerem je javno povedal naše — Seveda, nekateri so celo ze-nerazpoloženje nad takim m.do- lo agilni. Profesor Franc Mazi je meščanskim petolizništvom ... To- tudi v odboru izobraževalnega da partizanska pesem je tisti ve- krožka. V njem so še osnovno-čer še bolj in še lepše donela iz šolski upravitelj Egon Mihelič, naših grl, zakaj začutili smo, da Janko Rozman, Ludvik Kuhar in skozi njo govorimo mi in da je Franci Vojvoda. človeka, kratkomalo, da so — svobodaši. To je lepa zavest. Kdor jo nosi v sebi, ta je neizmerno človeško bo9a,t. Roman Albreht Jaka Kikelj in njegova žena, Ivana Sitarjeva in njena otroka Marija in Janez in Sodjev otrok v sceni iz Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« OBČNI ZBOR »SVOBODE« V STARI CERKVI Na poti k napredku Jaka Kikelj, Tone Šilar in Franc Grbec v Cankarjevem »Kralju na Betajnovi« ta govorica danes še presneto po- , _ tfa občnem zboru društva, trebna. Kdor danes ugotavlja, da če se prav spomnim, je bilo gole partizanska pesem preživela,, vora, da pripravljate poleg uni-ternu verjetno ne prija njen to- ] verze in ideološkega krožka tudi Pel, iskren, doživet, borben duh. ] delavsko večerno šolo. Kako ste Potem smo govorili to in ono j sj to zamislili? o zboru. — Precej vztrajnih pevcev imamo. Sodjeva Marija poje že okrog štirideset let. Skoraj toliko časa poje tudi njena sestra Frančiška Prezelj. Odarjev Lado poje že okrog petindvajset let, Cerkovnik in Stušek pa že gotovo več kot dvajset let. Seveda pa imamo tudi mlajše pevce. 2e letos po občnem zboru so prišle k zboru Fister se je prijazno nasmejal — radovednež. — Prav enostavno. Pri nas je precej delavcev na žagi. Žaga se bo morala razviti v industrijsko podjetje: pričeli bodo izdelovati lesne vrvi, izpopolnili bodo zahajamo, pričeli izdelovati lesno volno in ostale polizdelke in končne izdelke. Treba bo po- lti nove pevke. Skoda je le, da \ skrbeti za to, da se delavci Stra- nam zaenkrat ni uspelo obdržati Pevskega zbora na gimnaziji v Bistrici, kjer bi bil dragocen izvor bodočih pevcev. Kakor železniška postaja je tudi občina eden izmed pomembnih stebrov »Svobode«. Kar nehote se je zbralo v pisarni nekaj svobodašev in vsak je vedel kaj Povedati... Predsednik občine Lojze Logar tudi pridno dela v »Svobodi«. On najraje igra. Dekleta, ki delajo v občinskih pisarnah, igrajo pri dramski družini in pojo pri zboru. — Kaj pa za devetindvajseti Pred letom dni so tudi v Stari je bil med okupacijo sedež: novega doma. Zemljišče imajo že Cerkvi na Kočevskem ustanovili »kulturbunda«, odkoder so jih: izbrano in premišljujejo, kako nemški priganjači pošiljali v in-1 bodo naredili to in ono. Tam bo ternacijo. Ni čudno, da žele, da | igrišče za košarko, malo dalje no-bi to staro preperelo hišo muč- j gometno igrišče, ob njem teka-nih spominov podrli in zgradili , lišče itd. Tisti dve stari hiši bodo dom, ki bi bil lep, svetal iji kjer ‘ podrli, opeko in kamenje pa upali i vsestransko razvijali ' svojo 1 rabili pri gradnji doma. Tudi les prosvetno dejavnost. Vsi so pri-1 in nekaj denarja imajo. Občina pravljeni pomagati pri gradnji jim je dala 380.000 dinarjev, pa delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Majhen je ta kraj in prebivalci so večidel kmetijski delavci, ki so postali gospodarji tiste zemlje, na kateri so se deset in desetletja šopirili tujci. Trdo je njihovo delo: marsikdaj delajo od ranega jutra do pozne noči. Kljub temu pa najdejo časa za svoje izobraževanje. Njihova »Svoboda« je res kulturno izobraževalno središče. Razen tega, da so peli in igrali, so med letom poslušali tudi zanimiva gospodarska predavanja, katerih napotke so uporabili pri svojem vsakdanjem delu. Na gospodinjskih tečajih so se žene in dekleta naučile dobro gospodinjiti. Mladina se je v tečajih Rdečega križa naučila negovati bolnika in spoznala izvore epidemij-skih bolezni. 750 prebivalcev je POMEMBNI USPEHI KNJIŽNICE IN ČITALNICE V MURSKI SOBOTI KNJIGA UCI IN VZGAJA »Knjiga uči in vzgajal« Ta napis te pozdravi, ko stopiš v razred nekdanje osnovne šole, kjer ima svoje prostore mestna knjižnica v Murski Soboti, ki hrani deset tisoč in več raznovrstnih knjig. Naša knjižnica se je razvila iz v Stari; skromnih začetkov v 1945. letu, kovno izurijo. Zato bomo kom- pregledali svoje celoletno delo. binirali strokovno izobraževanje Dosegli so precej uspehov, ki so s splošnim izobraževanjem. Obde- splošno znani, manj pa so znane lali bomo predmetnik za stro- pomanjkljivosti in napake, ki so Cerkvi in sedmih okoliških vaseh.] ko so ji številni prebivalci našega In od teh jih je 450 članov »Svo- J< mesta darovali svoje knjige, in do bode«. Domujejo v prostorih, kjer i danes dosegla precej lepih uspe- —---------------------------- ] hov. Več let je imel nad njo pa- | tronat okrajni sindikalni svet. StrnilAfl n« -ncfononKoIr. sindikafae Podružnice so daro- g „OV0D0a0 ustanavljal Oj vale knjižnici večje vsote denar- £ ^! ja in precej knjig. Tudi delavski $ Odborniki Sindikalnega sveta SVeti so ji pomagali. Tako imajo i v Ljutomeru so na zadnji seji naši delavci največ zaslug za raz- g razpravljali o kulturnem in vzgoj-i voj te kulturne ustanove. g nem delu. Med ostalim so skl e-j prGd tremi leti je obiskovalo % nili tudi v Ljutomeru ustanoviti j našo knjižnico nekaj sto prebi- Ž delavsko prosvetno društvo Svo-'valcev Murske Sobote, danes pa Ž boda. Izvomi so pripravljalni i ima že 2300 rednih bralcev. In v Ž odbor, ki bo že v tem mesecu; Soboti je le 6000 prebivalcev. Po- I pripravil ustanovni občni zbor. trebno na je še omeniti, da pri- g Doslej se je v društvo prijavilo baja v mestno knjižnico 400 ljudi g ze več kot 200 članov. Poleg tega iz bolj ali manj oddaljenih prek- ? se bodo k Svobodi priključili še murskih vasi in da so to v pre- ^ člani sedanjega kulturno-umetni-, težni meri kmetje. Število red- ^ škega društva. nih izposojevalcev pa še narašča, g | OBČNI ZBOR »SVOBODE« NA BLEJSKI DOBRAVI Odkrito so se pomenili f Člani »Svobode« v Blejski Do- med letom resno ovirale delavne g bravi so na svojem nedavnem | člane društva. i občnem zboru predvsem kritično j Dramska družina je med letom \ kar 19 krat igrala, vendar z g uspehi iste še vedno niso povsem g zadovoljni. Marsikdaj so morali g odložiti vaje in celo uprizoritve g iger samo zaradi netočnosti in g V istem poslopju ima svoje prostore tudi čitalnica, ki je bogato založena s številnimi časopisi ter revijami in jo prebivalci Murske Sobote prav radi obiskujejo. Resen problem knjižnice in čitalnice so premajhni in vlažni prostori. Pomen te ustanove v kulturnem življenju našega mesta je tako velik, da bo treba čimprej poiskati zanjo primernejše prostore. S. pravijo, da je premalo. Nekatera manj važna dela bo občina pač morala odložiti, kajti gradnja doma bo prihodnje leto prva stvar. Tudi okrajni ljudski odbor v Kočevju bo moral malce bolj poskrbeti za vas. Razumejo, da je bil nov dom, hotel, cesta, in drugo v Kočevju potrebno. Toda sedaj je čas, da bi tudi njim pomagal. O tem so razpravljali na nedavnem občnem zboru kmetijski delavci. Te dni so ustanovili tudi novo knjižnico. Občina jim je dala nekaj tisočakov s katerimi so nakupili dve sto dobrih knjig, ki bodo odslej romale Iz roke v roko. Sklenili so, da bodo izkupiček od predstav uporabili za nakup novih knjig. V zimskih mesecih bodo imeli Se en gospodinjski tečaj in 14 predavanj, ki jih bo priredila ljudska univerza. Predavali bodo domači prosvetni delavci, ki društvu zelo pomagajo in predavatelji iz Kočevja ter Ljubljane. Igralska skupina in pevski zbor pa se bosta naučila novih iger in novih pesmi. Mračilo se je, ko so kmetijski delavci — člani »Svobode« odhajali na svoje domove, v prepri-čanjiii da so v preteklem letu dobro zastavili in da bodo morali v bodoče še bolj poprijeti. Takšni so: Vztrajni in odločni, na poti k napredku. M. V. Z natečaja »Svobod« november, ali pripravljate kaj posebnega? U.,U.*lKU »TU — Lovro Strgar pripravija \ okraja kot zrnagovalec. Program... Naštudirali bomo { OBČNI ZBOR »SVOBODE« TOPLICE IZ ZAGORJA VSI BODO MORALI DELATI Letošnji občni zbor »Svobode« imelo takih uspehov kot takrat. Toplice v Zagorju je pokazal, da Če nikoli, so v društvu letos spo-so rudarji nekoliko popustili v i znali, da brez prizadevnosti vseh prizadevnosti za napredek svoje- ■ članov ne bodo in ne morejo naga društva. Ni še dolgo tega, ko 1 predovati. Tudi upravni odbor bo je topliška »Svoboda« izšla iz moral zastaviti vse sile in poma-šestmesečnega tekmovanja isto- j gati tistim sekcijam, ki se še imenskih društev trboveljskega I niso izmotale iz težav. Njihov načrt za bodoče leto proda društvo letos ni! cvit svojega delavskega društva. »Dumo«... Tudi pevski zbor bo Po lansfcem tekm°vanju pa je kaže, da so odločeni odstraniti do-Pel neke vložke O Lovro bo 1 ^anstvo nekoliko popustilo. De- sedanje napake in spet povezati Mio » prosi™«. ” cud~' ■— Kdo pa poje najčešče solo vložke pri zboru? — Sopran poje Ivanka Šilar, žena premikača Šilarja, alt Matija Sodja, kmetica, tenor Jože Cerkovnik in Lado Odar, bas pa Viktor Stušek. — Kaj pa pripravljate za novo sezono? ~ Razširili bomo program navadnih, delavskih in partizanskih Pesmi in pričeti bomo študirati Vodopivčevega »Knezovega zeta« Tako smo sklenili na občnem zboru. Ura se je že pomikala proti Poldnevu, ko sem zapuščal občin-sfco poslopje. malomarnosti nekaterih igralceo. i Na občnem zboru so sklenili, da f bo noo upravni odbor bolj skrbel g za delo dramske skupine in oseh g sekcij ter jim pomagal. Člani so g o razpravi poudarili, naj bi bile g naštudirane igre bolj sodobne, g Spoznali so, da bo na ta način g njihovo društvo vedno bolj na- g predno. PRISRČNE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV IN KOLEKTIV DELAVSKE ENOTNOSTI Razpravljali so še o knjižnici, o izobraževalnemu delu, pevskemu zboru, tamburaškemu odseku in ! na kraju sprejeli pester program, v katerem se odraža želja oseh članov, da bi njihova »Svoboda« res postala žarišče prosvetnega življenja v bližnji in daljni okolici. H xxxxxxxxxxwxxvxxxxxxxxxxxvxxvxxxxxxxxxvxxvxxxvxxxxxxxxxxxxxvxx\xxxxxxxxxv>xxxxxxxvxxxxw. DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL ..BORIS KIDRIČ . MARIBOR čestita, vsem Članom kolektiva k DNEVU REPUBLIKE in jim pošilja borbene pozdrave OBČNI ZBOR »SVOBODE« V POLZELI Uspehi, težave in načrti Na nedavnem občnem zboru igralska skupina. Slednja je bila »Svobode« o Polzeli so govorili \ celo na okrajnem tekmovanju predvsem o programu, ki so si ga j gledaliških družin najbolje oce-zadali pred šestimi meseci. Ugo- i njena. tovili so, da so del programa iz polnili uspešno, nekaj nalog pa zaradi objektivnih težav niso opravili. Društvo je o preteklem letu tesno sodelovalo z vsemi množičnimi organizacijami o Polzeti, kar je precej pripomoglo k izboljšanju dela oseh društvenih sekcij. In tudi zanimanje za kulturne prireditve je bilo večje, saj ni bilo igre, koncerta ali nastopa, ki ne bi bil dobro obiskan Vendar osi člani polzehke »Svobode« niso bili delavni. V bodoče bodo osnovali razne krožke in prirejali debatne večere in tako povečali število aktivnih Članov. Seveda pa bo potrebno za to delo precej vztrajnosti. Se več bodo razpravljali o prosvetnem delu he le na sejah upravnega odbora, marveč na sestankih oseh članov. In morda bi bilo tudi bolje, če bi o novem delovnem načrtu razpravljali še na občnem zboru, kjer bi lahko vsi člani so- Od vseh društvenih sekcij sta se delovali pri sestavljanju tega najbolj uveljavila pevski zbor in načrta. wpo je torej dnevni kop. I Stojim ob robu kotlaste doline s terasastimi pobočji, razrite in s kupi črne zemlje posejane, z blatno zelenorjavo lužo na dnu. Majhne lokomotive prevažajo vagončke premoga in jalovine. Na desni se dviguje ogrodje šahta, z veliko umazano-rdečo zvezdo in prekrižanimi kladivi na vrhu. Nekoliko dalje je separacija; delavec stoji pri vagončkih, polnih umitega rjavega premoga in se jezi nad strojevodjem, ki je pravkar pripeljal lokomotivo: »Hitreje... hudiča ... celo uro te bom čakal, kaj!?« Kakih sto korakov dalje se zaletava v hrib bager, rohni in grize in obrača zobato železno glavo. Onstran luže se prikaže nekaj človeških postav; mahajo z rokami, nekaj nerazumljivega kriče in ustavijo lokomotivo, ki se je nameravala skriti za hribom. Tedaj pretrese zrak detonacija; ljudje se vračajo, lokomotiva nadaljuje svojo pot. Ob levem robu kotline se stiska v gručo nekaj hišic. Njihova majhna okna so podobna prestrašenim očem, in zdi se, kot da moledujejo ljudi, ki so se zarili pod njihove temelje, naj se jih usmilijo in jim naklonijo vsaj še nekaj j let življenja. Jesen je in deževni dnevi se bližajo; sonce izgublja svojo blagodejno toploto in močan mrzel veter liže gole griče, se zaletava v ogrodje šahta in mi sili za obleko. Pred mnogimi leti se je tod poigraval veter z bujnimi hrastovimi in bukovimi krošnjami graščinskega gozda. Volkovi so gospodarili v teh krajih in medvedje so iskali satje divjih čebel. Ni bilo umazane kotline z lužo na dnu, in tudi ni bilo šahta in ne hišicj mir je vladal tod, ki ga je le včasih skalilo cviljenje na smrt prestrašenega zajčka, ali pa lomastenje divjega merjasca. Premog je spokojno ležal v zemlji in njegovo skrivnost je poznala le stara Tereza, ki ga je pobirala in z njim grela svojo glinasto pečico, dokler je niso graščinski zaprli kot tatico. Veter ni bil tako mrzel kot dandanašnji in tudi ni bil tako neučakan in srdit. V krošnjah se je izgubljal in v doline niti prodrl ni. Prišli pa so tuji Žolnirji in nekaj merili ter kopali, in prišli so delavci, in gozd je ječal pod udarci sekir in žag, in padal je in se umikal in odkrival bogastvo, ki ga je skrival in varoval tisočletja. Premog... Potem so iz vseh koncev in krajev čmo-rumenega avstro-ogrskega cesarstva prihajali knapi; nekateri so skopali rov in se zarili globoko pod zemljo, drugi pa so ostali na površju in iskali premog nekaj metrov pod rušo. In ko so omagali in prepustili krampe sinovom, in ko so sinovi teh' sinov brcali nad razrito kotlino žogo, je prišel iz Ljubljane nekdo, ki še nikdar ni videl dnevnega kopa, se povzpel na rob kotline in zamrmral: »To je torej dnevni kop«. »Da, to je dnevni kop,« se oglasi droban, kakih šestnajst let star fantič, ki sedi nedaleč stran, ob kupu umazanosive zemlje, redko poraščene z resasto travo. »Še niste videli dnevnega kopa?« me vpraša in radovedno ogleduje. »Ne...« Pomilovalno me pogleda, utrga bilko, si jo dene v usta, žveči in meni: »Čudno... Odkod pa ste?...« »Iz Ljubljane.« »Aha...« Ta njegov »aha« mi prav nič ne ugaja. Preveč je podoben posmehu: Ljubljančan, seveda ... Sedi pri peči in se greje, in prav nič ne ve, kako kopljejo premog in ne pozna dnevnega kopa Tako nekako odmeva njegov »aha«, vendar molčim in ne ugovarjam mu, ker se sramujem svoje nevednosti. Čez čas vprašam: »Se greješ? ... Kmalu ga ne bo več,« in se ozrem proti soncu »Jutri bo deževalo, tako trdi radio, in potem bo deževalo, vse dni in noči, dokler ne bo padel sneg...« »Morda se tudi grejefh,« meni fant in izpljune prežvečeno bilko. »V nočni izmeni delam, od desetih zvečer do šestih zjutraj, in spati bi moral, pa ne morem. Rad sedim tu in gledam ... Poglejte, vidite tiste ljudi, tam delajo številke.« Za trenutek pomolči in nadaljuje: »Tam je delal moj kom hudo, in se vesele, če se ata ... In tistole lokomotivo po- j smehljajo otroci. In vsepovsod po glejte; to je naša, na njej se učim 1 širnem svetu so matere žalostne, za kurjača. Osmi mesec... Pred; ko spoznajo, da jih sinovi zapu-vojno jo je vozil stric Ivan.« Na- ščajo in si pletejo svoja gnezda, smehne se in reče: »In tako, vi-j Gorjanova mamka je imela dite, rad gledam...« ; dva sina: Jerneja, rudarja, in Molčiva in zreva navzdol, kjer j Ivana, nekaj let mlajšega, molče-delavci praznijo vagončke, in po- i čega, fanta, ki se je učil za stro-tem povprašam: »Kje pa sta se-' jevodjo. Morda bi jih imela več, daj ... ata in stric?« j a stari Gorjan je nekega jutra Zategli žvižg lokomotive, hru- j odšel v jamo in se ni več vrnil, menje bagra, ropotanje vagone-1 Potem se je sama prebijala skozi kov, kratek pretresljiv pogled in, življenje, si trgala od ust in da-komaj slišne besede: »Stric je pa- ! jala otrokom, in, bila je večkrat del pred Trstom ... Očeta pa lačna kot sita. Prala je zdolgoča-so ... ubili belogardisti... na! senim mestnim gospem, šivala je mostu, spodaj v mestu... ko jej vsej soseski, pletla, pometala ob- jurišal na graščino.«--------j činske pisarne, in otroci so rasli Od nekod pritečejo otroci, se j ob polenti in repi, rasli so, če-zakade za žogo, ki se odbija od prav belega kruha niso poznali. umazanosivih kupov zemlje, pomešane z drobci premoga, se kotali v kotlino in se ustavi na prvi terasi, med tiri, po katerih sopiha iz separacije lokomotivg. Stroje- In ko so odrasli in je Jemej postal rudar, Ivan pa vajenec na lokomotivi, so se v materino srce naselile nove skrbi. Prav posebno jo je skrbel Jernej, najstarejši. vodja se huduje nad bosopetneži, j Spečal se je z brhko mlado vdo-ustavi lokomotivo, skoči z nje, j vo, Rižanovo Leno iz doline, o pobere žogo in jo vrže otrokom. | kateri so ljudje veliko slabega Nek fantič mu pomaha in zakliče: govorilu »Hvala ata!« Strojevodja se nasmehne in de: »Ze prav, že prav...« »Jaz sem Janez;« se predstavim mlademu prijatelju, da bi prekinil molk. »In ti?« »Stanko.« »Vražje težko je... takole, brez očeta,« rečem bolj samemu sebi, kot njemu, in resnici na ljubo moram povedati, da prav nič ne vem, kako je otroku, ki so mu očeta ubili belogardisti. »Brez očeta... in... brez matere,« pravi Stanko in ustne mu komaj vidno drhte. »Kaj, tudi mame nimaš? Je umrla?« »Ne...« Sonce se lesketa v fantovih očeh, veter se poigrava z njegovimi rjavimi kodri in prinaša s seboj glasove delavcev, ki perejo premog na separaciji. Stanko me gleda in njegov pogled je oster, kot bi hotel prodreti v mojo notranjost in raziskati moje srce; nenadoma pa se zazre v dalj, čez dnevni kop in gole griče, in reče: »Ne, ni umrla! Bila je... izdajalka!« 'g^roti jutru je šlo, zvezde so ugašale in megla se je dvi-lfia’ gala iz doline, ko se je Gorjanov Jemej vračal domov. Lahkotno je preskočil plot, pomiril čuvaja, M se je bevskajoče zazrl vanj, odrinil zapah in vstopil v kuhinjo. Pri ugaslem štedilniku je sedela mati. Odeta je bila v star preperel plet, in spala. Jernej je tiho zaprl vrata, po prstih prišel do mize, privil leščerbo, poiskal večerjo, in ko je dal v usta prvo žlico popopranega in s čebulo pomešanega fižola, se je mati predramila. »Kod si hodil, .Temaj ?« ga je rahlo karajoče vprašala, čeprav je dobro vedela, kje je bil in kaj je počel. »Oh, saj veste, mati, kaj vprašujete?« ji je odvrnil sin in nerodno mu je bilo zaradi njenega vpraševanja. Sklanjal se je nad skledo, jedel, in prav nič ga ni mikalo, da bi nadaljeval razgovor. »Čakala sem te.« Na Gorjanov! mami ni bilo nič posebnega in tudi v njej ne. Bila je ena izmed milijonov delavskih mater, ki so povsod enake, povsod, pri nas in na Malaji, v Keniji in na Angleškem; vse v mukah rode otroke in ljubijo jih, skrbe zanje in jih negujejo, usmerjajo njihove korake v svet in jim je težko, kadar je otro- In tako je Gorjanova mama tisto noč čakala Jerneja, da bi se pomenila z njim, o Leni in o vsem, in bila je žalostna in zaskrbljena nad sinovo bodočnostjo. Ura je enakomerno tiktakala in kazala tretjo. Jemej je molčal; jedel je hitro, hlastno, in ko mu je zmanjkalo kruha, je vprašal: »Kruha ni več?« »Ni,« je pojasnila mati in pristavila: »Jemej, dovolj si star in ne bom ti branila, če si boš hotel splesti svoje gnezdo. Veš pa tudi, da boš spal tako, kot si boš postlal. Poglej... nisem ti branila, ko si začel zahajati na tista zborovanja in sestanke... in ko si stavkal in ni bilo kruha; rekla sem si: Morda pa se bo le kaj izcimilo iz tega vašega početja, slabše ne more biti, le bolje je lahko. In. nisem te kregala, ko si govoril s Cilko; dobro dekle je, bila bi pravšna zate in hudo ji je, ker si takšen in je ne pogledaš več. Toda Lena, Jemej, Lena ...« »Ljudje jo obrekujejo, mati,« ji je z ihto ugovarjal Jernej in odrinil prazno skledo. »Babe ji zavidajo, ker je drugačna kot vse druge...« »Drugačna? Kaj pa je na njej dobrega, kar druge nimajo?« je hitela mati. »Stmano se nosi in rada bi bila gospa, da bi ^ se ji vsi klanjali in da ji ne bi bilo treba delati. Tudi njena mati je bila taka. Vedno je hotela biti nekaj boljšega, in če bi ves svet trdil, da je taka kot smo me, bi se zlasala z vsem svetom... Si jo že kdaj vprašal, Jemej, kdo ji je dal tiste obleke? In kaj zna? kuhati, šivati, prati... Si jo vprašal, kako je živela doslej?« »Mati...« je nekam očitajoče dejal Jemej, a v njegovem glasu je bilo kanec neodločnosti. Materini prigovori so ga vznemirili in spomnil se je vseh govoric o Leninem veseljaštvu. Gorjanka pa ni hotela molčati. »Si jo vprašal, Jemej, kaj je počela s prvim možem? Zakaj se ji je ubil?... Zakaj je skočil pod vlak?« Jernej je molčal. V njem se je nekaj lomilo; materini ugovori so ranili njegovo ljubezen, brezglavo in vse pozabljajočo ljubezen postelje, in najbolj ga je bolelo, da je njegov lastni razum podpiral te ugovore. A ko je priprl oči in v mislih videl Leno, kako se mu bliža in se mu smehlja in ko je čutil bližino njenega voljnega telesa, je pozabil na razum in na vse ostalo. »Dovolj je, mati,« je ihtavo dejal. »Leno bom vzel, nobene druge.« In kot bi se šele tedaj spomnil, je tiho, skoro šepetaje odkril: »Tudi otroka bova dobila, kmalu...« Prve deževne kaplje so udarile v polkna in veter se je za-degal v hišico, ki je zaječala, kot bi jo bolelo in se bi ustrašila. Gorjanova mama se je zavila v plet, pobrala pletenje, vstala in že pri vratih v sobo dejala: »Prav, Jernej, pa se vzemita. Ne bom ti več oporekala. Vesela bom, če boš srečno živel z njo, če pa boš nesrečen ...« Stopila je v sobo, zaprla vrata in Jernej ni slišal njenih zadnjih besed in ni videl, kako se ji ustne tresejo in kako se lesketajo solze v njenih očeh. * Svatov je bilo malo in še ti so se kislo držali. V mestu so spili' nekaj litrov vina, potem pa so se preselili h Gorjanovim, kjer jim je mama postregla s potico in tankimi režnji svinjine. Ko je padel mrak, so se svatje razšli. »Sedmina, ne ohcet,« je zvečer menil Jernej in razjedali so ga dvomi. Jesen je bogato obdarila deželo, pri Gorjanovih pa je položila v zibel otroka, Tevžka. dpgonce se je skrilo za oblačkom, ^ veter se je sprevrgel in mir-neje, skorajda božajoče zavel z juga. »Le dve leti sta se razumela ... do Rozikinega rojstva. Potem pa je mama postala čudna; kregala sta se in med prepiri sem se jaz rodil,« pripoveduje Stanko. Včasih govori kot otrok in takrat bi ga najraje objel, včasih pa kot starec, poln življenjskih izkušenj in razočaranj nad življenjem, in prav nič ne skriva, da ga spomini na preteklost bole. Ne pričakuje sočutja; pripoveduje, ker ga nekaj v notranjosti sili k temu, in če ga ne bi poslušal, bi morda pripovedoval kupom premoga in jalovine, ljudem, ki so se daleč onkraj kotline zarili v pobočje hriba in so podobni smešno majhnim mo-žičkom. Izza ovinka prisopiha.lokomotiva. »Tale je naša... 121... Številka se slabo pozna. Precej je zamazana, pa naj jo še tako čistim ... Kar dobro gre, kajne, le vzpetin ne mara ...« In spet se v mislih vrne v tiste davne dni... resunljivo in izzivajoče je tulila rudniška sirena. Matere so se vznemirile in marsikatera je zaskrbljeno zmajala z glavo in menila: »2e zopet.« Otroci so vrisnili in se kot jata piščancev, ki jih preganja kragulj, zapodili proti šahtu, kjer so se zbirali rudarji. Nekaj sto jih je bilo, ko se je na prevrnjeni vagonček povzpel stari Matej in spregovoril: »Pravkar so odpustili 26 naših tovarišev. Rekli smo, da to ne gre in da bomo stavkali. In odgovorili so nam, naj kar poskusimo, in da nas bodo odpustili še več. Mera je polna, tovariši, in pravim vam, da je svinjarija, kar počno z nami. Kaj pravite... jaz sem za štrajk, do konca, do zmage ...« Rudarji so nemirno mencali, j vpadali govorniku v besedo in mu pritrjevali in ko je Matej govoril o presitih bogataših, je množica grozeče zahrumela in preplavila neodločne ugovore nasprotnikov stavke. Sirena je tulila in je utihnila šele, ko so se rudarji razšli in ko je rudnik onemel... * »2e spet stavkate?« je osorno vprašala Lena, ko se je Jemej vrnil domov. »Da___« »Norci,« je siknila zajedljivo. »Kaj pa ti je danes, Lenčka?« je mimo vprašal Jemej in pobožal Tevžka, ki se je smukal okrog njegovih nog. In kakor bi se zapornice odprle in bi voda vdrla, tako se je nanj vsul plaz očitkov, groženj in zahtev. »Trpela sem In molčala ... Dovolj je tega... Dekle boljše živijo... In kako si mi govoril: .Lenčka, lepo bova živela1 Hvala za tako življenje. Tri cunje imam, za petek in svetek, in večni krompir v želodcu...« Kot obsedena je vihrala iz kuhinje v sobo in nazaj, vrgla pred Jerneja vse svoje obleke, razbila krožnik, si ranila prst in jokala kot ihtav otrok, ki so mu obljubili igračo in mu je niso dali. Pri zdravniku je bila, je med hlipanjem povedala, in ji je rekel, da bo dobila otroka, ona pa noče otrok, še eden je preveč, saj je mlada, komaj petindvajset let ima, in hoče živeti, živeti... Jemej se je razveselil vesti o otroku in ni mogel razumeti ženine nejevolje; tolažil jo je in ker mu to ni uspelo, se je ujezil. Tako sta se Jemej in Lena prvič resno sporekla. * Pri Gorjanovih so zibali. Bila je punčka, vsa materina, le oči je imela Jernejeve. Krstili so jo za Roziko. Ime ji je izbral oče, mati se za take reči ni menila. Odkar sta se pred pol leta prvič sporekla, je le zabavljala, zbadala moža in mu osorno očitala revščino. Jemej pa jo je še vedno ljubil; menil je, da jo nosečnost zmaguje in da bo po porodu spet taka, kot je bila prvi dve leti. Delal je v rudniku in pri kmetih, posušil se je in bil je le senca nekdanjega Jerneja; a ko ji je prinesel denar, ga je metala po tleh in kričala, da si z njim niti poštenega klobučka ne more kupiti ... Po Rozikinem rojstvu je ležala poldrugi mesec. Potem je vstala, zavila Tevžka v odejo in se odpeljala k sestrični v Ljubljano. Vrnila se je sladka kot med; objemala in poljubovala je moža, ki jo je povprašal po Tevžku, in mu dopovedovala, da je otroka pustila pri sestrični, kjer bo lahko dobro živel in hodil v šole. Jemej je zahteval, naj gre po otroka in ga prinese domov, Lena pa mu je ugovarjala, zlepa in zgrda, in ko oboje nič ni pomagalo, sta se spet resno sporekla.! Teden dni sta se kregala, potem i pa je Jernej umolknil. Lena je1 vedela, da ga je premagala in spet je bila osorna in zajedljiva, in spet je metala denar po tleh in razbijala posodo. Tako je minulo leto in drugega pol... * Na starega leta dan je Lena nepričakovano legla. Jernej je poklical babico in čakal v kuhinji Bilo mu je tesno pri srcu in bal se je za otroka, ki skoro mesec dni prekmalu zahteva prostor na svetu. Končno je v sobi tenko zajokalo. Bil je fantek, droban in ves zaripel in komaj je dihal. Babica je menila, da ne bo dolgo. Prinesla ga je Leni in ta se je obrnila stran. Tako je Lena pozdravila svojega tretjega otroka, sina Stanka! * Leta so tekla, kot bi jih kdo podil. Stanko je shodil, nenavadno kmalu dobil zobe, se naučil govoriti in stikati po očetovih žepih. Bil je lep, kodrolas fantiček, živahen in vedno nasmejan, in ljudje hi so prerokovali, da se bo kmalu naveličal živeti, so se čudili. Očeta se je oklenil z vso ljubeznijo svojega otroškega srca in tudi Jemej ga je imel rad. Kolikokrat sta skupaj sedela na pragu domače hiše in se pogovarjala. Včasih sta govorila o žalostnih rečeh, včasih pa o veselih, in tako je otrok rastel ob očetu in Roziki, ki je skrbela zanj in mu nadomeščala mater. Za mamo se ni dosti menil, in tudi ona ne zanj. Lena je še vedno sanjala o lepem, brezdelnem in uživanja polnem življenju, in na otroke je gledala kot na nepotrebno posledico prijetnih naslad. Bližala se je tridesetim in bila je še vedno lepa, čeprav se je zanemarjala. Jernej pa je večinorrta molčal, se včasih poizkušal raznežiti in nekajkrat je Leno tudi ostro pokaral, toda ko je uvidel, da besede ne zaležejo, je zopet umolknil. In potem se je svet razklal v dvoje... V deželo so pridrvele sovražne vojske, jo razkosale in podjarmile. * V Gorjanovi kuhinji so sedeli rudarji in se pomenkovali. Sedem jih je bilo, sedem, ki so skupaj stavkali in skupaj' verovali v zmago pravice in poštenja, v zmago revolucije. Lena je nekam odšla in vsi so se oddahnili, ko so se za njo zaprla vrata. Rozika je spala. Le Stanko je ostal pri očetu, hodil po kuhinji in vlekel za seboj ci-korjevo škatlo, iz katere je gledal svinčen vojak, ki ga je bil našel na smetišču. Rudarji so govorili tiho, skoro šepetaje: »Torej bo le držalo, da so v hribih ... no, kako se jim že pravi...« je vprašal Jaka. »Partizani ...« mu je pojasnil Gorjanov Ivan. »Seveda so; ni jih še veliko, toda kmalu nas bo...« »Ti greš?« »Grem ... Jutri!« »Glej ga, fanta,« ga je pohvalil Matej. In spet so šepetali. Stanko j h je ogledoval in ni mogel razumeti, zakaj se tako čudno vedejo. Govoril je Matej in glas mu je od vznemirjenja trepetal: »Ca- UTRINKI kali smo in dočakali. Pa ne sme- j JHo misliti, da bo lahko. Kdo ve,1 nas še čaka, in koliko let se ( vlekla tale vojna. Kaj pravim, j 10 Je revolucija. Za našo svobodo Sre. k vragu s staro domovino lr; prekleto malo jih je, ki so pripravljeni bojevati se zanjo, ve-l!ko pa nas je... za novo domo-Vlno, delavsko.« Tako se je navdušil, da je pohabil kje je, in je govoril kot na kakem shodu, in prav tako je, hrahal z rokami, kot je na zboro- j vanjih navduševal delavce za' stavke. Polnoč je minula, ko so se raz-' fti. Stanko je spal na očetovem j kolenu in sanjal o puškah, topolih in tankih, o italijanskih fa-i sistih, ki beže in nekih neznanih,/ Nenavadno velikih in močnih bo-, lavnikih, ki jih pode. Zjutraj je Lena našla na noč-Pt omarici listek papirja, na katerem je z velikimi okornimi črkami pisalo: »Lenčka, pazi na otroke. Morda me dolgo ne bo. ta tudi nase pazi. Jernej.« Zadelo jo je kot strela iz jas-nega. Torej jo je zapustil! In Prav sedaj, ko je življenje tako težko ... Stanko, ki se je tudi že Prebudil, jo je gledal in povedal: ‘'Ata je sel v bolho ...« Nekoliko ^ pomislil in otroško pristavil: "Delat levolucijo ...« Vr vedno sediva na robu kotli-ne in zreva navzdol. Hladneje postaja, zavijeva se v plašča rn grejeva roke med koleni. »Spodaj ni tako mrzlo,« meni Stanko, »ni vetra.« In potem se Ranima: »Ste se že kdaj vozili na lokomotivi?« »2e,« kratko odvrnem. ^»Čudoviti stroji so to...,Ze več let jih takole gledam, pa se nisem naveličal. Vse jih poznam Tamle vozi Luka 65. Stara je, pa še vedno ni tako ®taba. Na separaciji je 64, tistole le »madžarka«, Simon jo vozi. m potem je še C6, vidite jo, pravkar je izpustila paro... Čez hobro leto bom kurjač in potem strojevodja. In učil se bom in postal strojevodja na pravih, velikih lokomotivah ...« Oči mu žare in okrog usten Hirr igra smehljaj. In spet se spomni očeta in Hatere in plamen v očeh mu Pgasne in smehljaj krog usten oobiva trpek izraz. Preteklost in sedanjost, spomini in sanje, ža-i°st in veselje... joj je divjal vso noč in proti jutru se je nad Jernejevim položajem razpočil šrapnel. Jernejeva »breda« je utihnila. Ves dan so ga nosili in zvečer Prinesli materi. Drobec mu je Prebil pljuča in se ustavil m lopatico. Veliko krvi je izgubil in v omedlevici je klical Leno, otroke, mamo in brata Ivana, ki ga 3e prinesel domov. Mati je tekla Pe zdravnika, starega dobroduš-nega moža, ki je že večkrat pomagal partizanom. Ivan, Rozika m Stanko so bdeli pri ranjencu. Ko se je mati vrnila in povedla, da bo zdravnik prišel čez kako uro, se je Jernej zavedel, m poprosil: »Ivan, pojdi po Le-PP...« »Po Leno!?« se je glasno vmešala mati. »Vem, kako je z njo, čeprav ste mi skrivali. Hočem zvedeti vso resnico; naj pride sama in jo P°ve. — Moram jo videti, preden mnrem...« »Saj ne boš umrl. Mnogi so se iz hujšega izlizali,« ga je bodril Ivan. »Pojdi!...« je zahteval ra-Pjenec. Ivan se je oblekel in odšel. Ranjenčev pogled ga je sprem-hal, dokler ni zaprl vrat. * Najprej je rahlo potrkalo na °kno. Lena se je stresla in srce ■T' je zastalo. Ni še spala. Ležala in strmela v strop. Ob njej je Nastaven tenente vlekel dreto In v snu zadovoljno cmokal. 'Vnovič je potrkalo; tokrat m v ar> dreza v žerjavico in pravi: # “Ni morje... Očetova kri je ntei. Zic ne trpi... kot on ...« ,, “Tiše«, prosijo žene in se pre-rKše no ozirajo. do' “Naj bom molčal Star sem in gleda proti belim vrhovom Krt Kenije, ki se blešče v žar- jj “?V7 dolgo sem živel in vse jDenje molčal... pravim vam, e ie v njej . . .« Jv. _> ^0' ® Zahajajočega sonca, in tenko qrlslpškuje Ko zasliši oddaljeno topov, se nasmehne in “Tudi on ni trpel žic.. ■« Hr/>otern P°^as’ vstane, stopi k objame otroka in skupaj ,loefa na obalo in na morje, in s Medi spremljata ladje. [^“Stric, rada bi se peljala, z “Vem, otrok ...« %>Slric. zakaj ne živimo ob »2at0. ker...« Starec bi ji rad povedal vse, ij. ne ve, kako bi ji povedal, da razumela Pripovedoval bi ji i,® 0 belih ljudeh, ki so jim knru po njenem rojstvu podrli tfie.'e ob morju in jih preselili y ” žice imh skalne stene In go-hi ji o njenem očetu, ki ni žic in je neke noči odšel („[ unijlo, odkoder se bo vrnil u ^ lakrat, ko črni ljudje ne bodo J e ničvredni sužnji. Vsega tega Mati molči; poboža jo, stisne k sebi in ljubeče zašepeta: »Spi, otrok, spi.« pa ji ne zna povedati in zato' A deklica ne more spati. Čez pravi: , čas vpraša: »... ker smo črni.« »Mami, zakaj sem črna?« Starčku je težko, glas se mu Nihče ji ne odgovori. In spet trese, in dvigne se in se izgubi vpraša: med kolibami. j »Mami, kdaj se bo vrnil ata?« Ponoči, ko je vse tako stra-5 V kolibi je tiho. Mama spi. Tu je padel Carlos. Skupaj sta bila v Španiji. Slišal je njegove korake, klic: »Živela revolucija!« in potem strele. In Maria... Pela je. Besed ni slišal, le melodijo stare revolucionarne pesmi... In Miguel... Nekaj dni sta bila skupaj v celici. Uprl se je mešancu, ki ga je podil z zemlje. S sekiro ga je. Umrl je molče, stisnjenih zob. Luknje, ki so jih napravile njemu namenjene krogle, so bile zelo nizko... In mnogi drugi... Ob spominu na mrtve junake se vzravna. Ne čuti več bolečin pretepenega telesa; zdi se mu, da hotno tiho, se deklica stiska k Otrok se privije k njej in zapre materi in jo vprašuje: »Mami, kje pa je ata?« »Daleč,« odgovarja mati. »Tam, za morjem?« »Ne, otrok. V gozdu...« »Pa se ne boji levov?« očke. Zrak je prepojen z vlažnim morskim vonjam in lahen vetrič veje z zaliva ter prinaša s seboj zamolklo in otožno melodijo valov... NJEGOV ZADNJI SPREHOD Štiri brezupno sive stene, pograd, zaudarjajoč čeber v kotu ... Tik pod stropom je okno z motnimi šipami in za njim košček neba. Celica smrti. Jetnik je star, bos, v raztrganih hlačah in srajci, prepojeni s krvjo. Sivi lasje, siva kratka brada; tri mesece se ni obril. Modrikasta oteklina mu kazi oko. Zjutraj so ga pretepli in rekli: »Pes, ustreljen boš!« Vprašal je: i »Kdaj?« In odgovorili so: »Zve- j čer.« Dejal je: »Komedije je to- j rej konec.« Zarežali so se in mu j zvezali roke. j ■ svinie, « Kosila ni dobil. Paznik ga je i 1 ---- zbodel skozi lino: »Lažji boš in | hudič te bo hitreje odnesel.« Umazanočrni oblak zakrije okno. Ob treh se paznik vrne in pravi: »Pojdi, pes. Na promenado .. .« Hodnik je dolg in mračen ... Nekdaj niso tako skrbeli zanj. Pripeljali so ga in rekli: »Komunist, aha, pet let...« Sedel je pet let in nikdar ga niso povabili na sprehod. Danes je drugače. Ameriška kultura se seli v Guaiemalo Jorgo Ubico je prirejal škandale in ni mislil na zapore, Armasu pa so najbrž poslali iz Amerike celo ministra za jetnišnice. Vse je tako lepo urejeno. Prideš in si v preiskovalnem zaporu. Vsako jutro te paznik lepo pozdravi: »Vstani, pes!« In potem te pelje na. zaslišanje. Tam te vprašajo: »Si hujskal Indijance?« »Ne!« Udarci. Včasih so tolkli robato, po kmečko, dandanes tol-}1Jla^ere’ če jo izurjeno kot kavboji v ame- \ črne rute, riškem filmu. »Rekel sem, da je zemlja naša in da je ima .United FruiV dovolj«. Sunejo te v trebuh. Vedno enako. Na isto mesto. Zviješ se in praviš: »Rekel sem, da moramo braniti zemljo, ki smo jo dobili med revolucijo.« In spet te sunejo. »Rekel sem, da ne bomo pozabili desetih svobodnih let med Ubicom in Armasom.« Potem te bijejo, v trebuh, med noge, v oči, in ti kričiš: »Rekel sem, da ste ameriški hlapci, .hlap- Cuatemalske žene so prinesle zaprtim možem hrano je vsak dan. Tudi v ne-; deljo. Tri mesece. Enolično po-’ staja. Prvi dan četrtega meseca , pa te pokličejo in milostno rečejo: »Ustreljen boš, pes!« Paznik, odpre vrata in jetnik stopi na dvorišče. Deževen dan je. Po morju diši. Paznik pravi: »Tile ti bodo delali družbo.« Tisto »delali družbo« ga izdaja, da ni iz Guatemale. Tako govore v Hodurasu, odkoder je Armas vdrl v Gvatemalo in jo zasužnjil. Jetnik pogleda. Po dvorišču hodijo štirje Indijanci. Sami neznani obrazi. Spremljajo jih pazniki. »Tvoje vrste so. Zemlja... zemlja...« Starec gleda tovariše ... Kako so mladi. Hodijo in molče ... Kdo ve, na kaj mislijo? Morda na zemljo, ki je v zadnjih štiri sto letih le nekajkrat rodila zanje, vsa ostala leta pa za tujce. Morda na ki si bodo jutri ogrnile na dekleta, ki bodo jokala... | Dvorišče je ozko in dolgo. Zid, ki ga oklepa, je star in vlažen. Starec hodi tik ob njem. V kotu se zaleti v kup podolgovatih za-| bojev. Krste. Pet jih je... I Paznik se mu zverinsko smeh-ilja. Starec ga ne pogleda. Mirno S nadaljuje pot, mimo krst, ob zidu, kjer streljajo na smrt obsojene. Na ometu je vse polno lukenj. Ko so ga prvič pripeljali na dvorišče, jih bi lahko na prste preštet. Dvaindevetdeset dni je hodil mimo tega zidu in vsak dan jih je bilo nekaj več. Danes jih več ne bi mogel prešteti. Večinoma so zelo nizko ... Pijani vojaki leže na tleh in kriče: »V čreva te bom, svinja komunistična!« in streljajo v noge in trebuh. Sence mrtvih tovarišev hodijo z njim ... stoji vrh Tajamulca, objema zem- je otroke, ki so sedeli na pragu Ijo od Tihega do Atlantskega oce- neke hiše in pisali na črne table, ana, ki jo že tisoč let obdeluje Vprašal jih je: »Kdo vas je na-njegov rod in gleda revne, mala- učil pisati, otroci?« rične, nepismene ljudi, ki jim je jn odgovorili so mu: »Očka posvetil življenje. Za njihove pra- Cen Peng«. vice bo danes umrl. Smrt ne bo težka... Skrbe ga le tovariši. ga bodo vzdržali? vrnejo je ne- Kdo ve, ali gleda jih nasmehne. Indijanci mu pogled. V njihovih očeh kaj, kar ga pomiri. Paznik ga sune v zvezane roke. »Pojdi, pes!« Tak je bil njegov zadnji sprehod. CEN PENGOVI OTROCI Cen Peng se je vračal domov.\ Nekaj dni ni jedel in ni pil in Pot je bila dolga in naporna in zelo je bil utrujen, ko je med riževimi polji zagledal domačo vasico. Osem let je minulo, odkar je po isti poti odhajal... Takrat je bil Cen v najlepših moških letih. Močan je bil in sosedje so ga radi primerjali z bivolom, ki si ga je vsako leto sposodil pri gospodarju, da je z njim preoral svoj košček riževega polja. Čen pa se je le smejal in bil bi zadovoljen sam s seboj, če mu ne bi bilo treba premišljevati, kako bo plačal gospodarju vprežno živino. In takrat, pred osmimi leti, je mislil Čen tako, kot njegovi sosedje: reveži so zato na svetu, da delajo za gospodarje in gospodarji zato, da uživajo. Tako je bilo in tudi bo. In takrat ni znal brati, niti pisati, in še nikoli ni videl knjige. Ce bi mu kdo prerokoval, da bo čez nekaj let prebiral časopise, bi se mu smejal. In takrat je imel Cen tri otroke. Najstarejši se je bližal šestnajstim in je že delal na gospodarjevem polju. Hčerka je preživljala svojo petnajsto pomlad, najmlajši pa je komaj dobro shodil. In imel je ženo, ki mu je kuhala in mu podajala prtiček, ko je vstal od mize, in mu je vsak večer umila noge. In takrat je bila velika suša. Niti kaplje vode ni bilo v kanalu. Niti zrnca riža ni bilo v kašči. Čen Peng pa je slišal, da je zgoraj nekje, na severu, velika reka, ki jo imenujejo Rdeča in ki nikdar ne usahne. Poslovil se je od domačih in se napotil tja, da bi delal in si prislužil vrečo riža. Čen je prišel na sever, ko je izbruhnila vojna. Francozi so vdrli v Tonkinško delto. Nastal je vihar, ki je zajel tudi Cena in ga odnesel s seboj. Osem let se je vojeval s Francozi in v teh letih je videl veliko zla in krvi in okusil je mnogo gorja. Pa tudi veliko dobrega je videl in mnogo koristnega se je naučil. Spoznal je resnico o bogatih in revnih in čudil se je, kako, da tako preproste reči ni razumel. Tovariši so mu razložili skrivnost branja in pisanja črk in poslej je hlastal po knjigah, kot lačen otrok po kruhu. Po osmih letih se je spet naselil v deželo mir in Čen se je vračal domov. Džungla ga je postarala in ni bil več tako močan kot nekoč. Gledal je domačo vas in zdelo se mu je, da je manjša od tiste, ki jo je poznal in jo je v mislih tolikokrat videval. Vaščani so stali pri svojih vratih in ga pozdravljali. Čen je od-zdravljal, a pri vsaki hiši se je pomudil le za hip in že je hitel proti domu. In ko je zagledal hišo, v kateri se je rodil in preživel dobro polovico svojega življenja, je stekel, odrinil vrata in namesto domačih so ga pozdravile ... Štiri gole stene. Obstal je sredi prazne sobe in sosedje so se zbrali pri odprtih vratih. Nekdo je sočutno dejal: »Ona je umrla, kmalu po tvojem odhodu...« »In otroci?« je vprašal Čen in glas se mu je lomil. In spet je nekdo obotavljajoče povedal: »Najmlajšega so ubili Francozi, ki so požigali riževa polja. Hčerki so ... no, Čen saj veš. kaj so počeli... pa ni hotela več živeti in je drugi dan umrla. Najstarejši pa je padel pred tremi leti. Bil je junak ...« Čen je zaprl vrata in ostal v prazni hiši, sam s svojo žalostjo. In popotnik je hodil po vasi in videl ljudi, ki so zidali hišo. in se jim ohrabrujoče zidate> ljudje?* je hotel »Šolo«, so mu odvrnili. »Cen Pengova šolo«. In potem je videl ljudi, ki so orali riževa polja. Njihov korak je bil gotov, korak gospodarja, in na licih se jim je smehljala sreča, sreča osvobojenega sužnja. In vprašal je mimoidočega dečka, kdo je starec, ki tako ponosno stopa za največjim bivolom. »Kaj, tega ne veste?« ga je začudeno pogledal otrok. »To je Čen, oče Čen Peng.« In popotnik je zvečer poiskal Čena in ga vprašal: »Povejte oče, kdo vas je tako osrečil?« Čen se je nasmehnil čudnemu vprašanju in odgovoril: »Svoboda!« ni odgovarjal sosedom, ki so mu prinašali hrano. Potem pa se je nekega dne nenadoma prikazal na vasi in ljudje so ga prosili: »Čen, ti ki si se osem let vojskoval... Povej kako bo z zemljo?« »Čen, kako bo s šolo?« In Čen je spregovoril in go- Leta bodo minula in nas ne bo več; povest o Čenu, ki je v varil in učil in delal, a nikdar ni: veliki osvobodilni vojni indoki-pozabil... tajskega ljudstva izgubil tri Minuli so tedni in meseci, in otroke in jih pridobil milijon, pa v vas je prišel popotnik. Videl1 bo živela še dolgo, dolgo.., KAPLJICI V MORSU Arafa ni več... hodita. Sama ... in žeja... in Nosil je zastavo in tisoči so noč. Sama... in strah, hodili za njim; možje in žene, I Po blatni cesti zaropotajo starci, dekleta, otroci... j tanki. Fant se zdrzne in pritisne »Živel svobodni Maroko!« | obraz na umazano šipo. Deklica Pred evropskim delom Feza so se prebudi. Koliba se stresa. Na stali vojaki. Čelade, mrki pogledi, polici žvenketa očetovo orodje: tesno zapeti plašči, puške v rokah I kladivo, zidarska kela, libela. »Nazaj!« je vpil francoski čast- | Za tanki hodijo vojaki; pu§ke nik in mahal z golo sabljo. Tako nosijo v rokah. Za vojaki vozi nenavadno je odpiral usta, da se avtomobil, z zvočnikom na strehi, je Araf nehote nasmehnil. in hreščeč glas kriči; »Pokorite se Korak ni zastal. Množica je ukazom policije. Oddajte vse. vroče in hladno orožje. Generalni rezident zahteva red in mir. Uporniki bodo . .. ustreljeni.. .« Ustrahovalna povorka izgine. Na cesto se vsujejo ljudje. Beli in umazani burnusi, strgani evropejski jopiči, kratke hlače, hrumela. »Krvniki!« »Pustite nas naprej! Naj povemo ...« »Ogenj!« Streli. Bevskajoč odmev. Arafu so iz mrtvih, krčevito bose noge, feredže in odkriti stisnjenih rok, komaj iztrgali obrazi... drog, na katerem je bila plapo- Mladeniča dvigneta na ramena lala zastava. žensko, ki govori: »Zahtevamo Otroka, deček in deklica, sta pravico ... Zahtevamo svobodo ... preždela ob njem vso noč in ga delo ... kruh!...« zjutraj pokopala k materi. V pe- »Živel svobodni Maroko!« Mladeniča dvigneta na ramena žensko .. ščeno gomilo sta zasadila ostanek | droga. V jutranjem svitu so se na lesu lesketale strnjene kaplje I očetove krvi. i Njej je trinajst in njemu pet- I najst let. Deklica spi na stari, prepe- j reli rogoznici, in solze na licih I se ji še niso posušile. Fant sedi ob oknu kolibe in zre v nov dan. i Cesta pod oknom je podobna površno preoranemu polju; razrili so jo tanki, ki so včeraj hrumeli tod mimo. 1 V kolibi je grozotno tiho. Dečka premaguje spanec. V polsnu vidi sebe in sestro sredi brezmejnega peščenega morja. Tako sama sta. In še nikdar nista bila v puščavi. Sama ... in peščeni griči, in posušen vadi, ob katerem 1 V vetru zaplapola zastavi Razcefrana je; včeraj so j krogle... Deček pogleda sestro. Neka kar doslej še nikdar ni občuti ga je prisililo, da jo je pogleda Tudi ona zre vanj. Oba čutita sebi neko čudno toploto in nežno ni glas jima govori: »Pojdita!« Kliče ju pradavni bojni zo rodu izkoriščanih ... Primeta se za roke, odgrnet rogoznico, ki zakriva vrata, i objame ju množica bratov in sc stra, očetov in mater ... Kapljici, in okrog njiju je ti soč in milijon takih kapljic.. Solzi in okrog njiju je tiso in milijon takih solz ... Janez Voljč m rwvo>vlc. ■T^raznik Je. Praznik naše re- Naše izkušnje so jim dragoceno imenovala vlada, deset pa rudar-JH^volucije. napotilo. ski sindikat. Prav tako bi bilo Ob tem dnevu se spominjamo Dežela je še močno zaostala, v pokrajinskih in jamskih sve-vsega, kar je že za nami, kar smo industrijsko nerazvita. Toda ideja tih, le da bi delavske odbornike jugoslovanski delavci pretrpeli, zmaguje. Počasi, z velikimi teža- jamskih svetov volili delavci sa- bi hotel pregnati nevšečne misli, da bi si sami rezali kruh, sami vami, se ta dežela spreminja v mi izmed članov sindikata. j Po Temzi brzi motorni čoln. laburistični stranki. In veliko govore o tem, veliko. Sprejemajo tudi resolucije. John zamahne z roko, kot da gospodarili v svojih podjetjih, bili sami kovači svoje usode. In ne le mi! Kako dolga je bila pot, kako trd je bil boj, da si je naš delavski rod priboril to pravico. Od socialistično. — na svoj način, za cilj, ki je nam vsem skupen. ^aje, dim. Umazano, z velikimi oljnimi madeži pokrito vodovje Pr vstaje Čampov v Florenci tam v Temze se počasi vali proti mor- ju. Na obrežju skladišča, ladje-delniški doki in — delavci. Udarci kladiv odmevajo po železju starih ladij in novih, ki bodo čez čas rezale oceane. Po reki navzgor brzi skupina da bi bilo uresničeno motornih čolnov. Delavci zasta-so ga nosili delavci nG.i°- Za hip preneha ropot. Zbi- štirinajstem stoletju, pa luditov, čartistov in fabijancev na Angleškem, lyonskih uporov, od Pariške komune do Velikega oktobra in vse do naše revolucije — en sam boj za delavsko oblast in za to, geslo, ki I In danes? Laburistična vlada! Delavci vzklikajo z obal: »Poje po 1945. letu nacionalizirala zdravljen, Tito!« j velik del industrije in prometa. | In John kliče z njimi. I Upravljajo jo korporacije s sorazmerno zelo ozkimi odbori osmih do štirinajstih članov. Vsega skupaj je v državnih upravah in svetih 47 stalnih ljudi — najmočnejša skupina poslovnih ljudi na Zahodu, saj je v podjetjih, ki jih upravljajo (brez jeklarske industrije) zaposlenih dva. milijona ljudi. Ta podjetja pa preskrbujejo 50 milijonov potrošnikov. Med tistimi sedeminštiridesetimi v svojih srcih: Tovarne delavcem. Koliko vstaj, revolucij, stavk in demonstracij, koliko delavske krvi je bilo prelite za to, kar pri nas že imamo — delavsko upravljanje. In naš boj je kos te delavske, s krvjo napisane zgodovine ... Drugod po svetu je boj še težak. Se padajo žrtve, še pokajo streli, še se polnijo zapori. So pa dežele, kjer predstavlja delavski razred že tako močno in organizirano silo, da parlamenti že glasujejo in sprejemajo zakone, po katerih dobivajo delavci pravico, da soodločajo pri upravljanju podjetij. Nekje so te pravice večje, drugod manjše. Največ jih je seveda tam, kjer je delavska oblast. -letošnji prvi maj je bil za Burmo, 'to azijsko Jugoslavijo, kot ji pogosto pravijo, zares velik dan. Na velikem trgu v burmanski prestolnici Rangunu so se zbrali delavci iz tekstilnih in sladkornih tovarn, s plantaž in obrtniških delavnic na veliko zborovanje, ki ga je sklical sindikat. jr tiJOvr ovrrnn-r ni -Govoril, - -je predsednik burmanske sindikalne zveze in generalni tajnik socialistične stranke U Ba Sve. Razložil je program, kako bodo v Burmi uveljavili delavsko upravljanje. To bodo uvedli v štirih etapah. V prvem obdobju že ustanavljajo delavske komiteje v vseh državnih gospodarskih podjetjih. V njih se delavci in uslužbenci uče upravljati, uče se discipline in prizadevajo si, da bi bila proizvodnja čim večja. Obenem pa se strokovno usposabljajo. Potem bodo že ustanovili skupne delavsko-uslužbenske svete, ki bodo uresničevali gospodarsko politiko višjih vodstev. Upravljanje delavnic in oddelkov podjetij pa bodo vzeli delavci v svoje roke. V tretjem obdobju bodo imeli delavci že glavno besedo v upravi podjetja, saj bodo to že zmogli po izkušnjah iz prvih dveh obdobij. In končno nameravajo v zadnji etapi doseči cilj: delavsko upravljanje državnih podjetij. Upravljali pa bodo delavci, člani kolektiva in potrošniki. V tej mladi revolucionarni azijski republiki se uresničuje ideja delavskega upravljanja. Njeni voditelji so pogostokrat obiskali našo domovino in pri nas proučevali delavsko upravljanje. roti jutru je že bilo, ko sva se s prijateljem pripeljala v Porurje. Dim je tiščal k tlom, menda v tistih krajih sonca sploh nikdar dobro ne vidijo. To je torej kraljestvo Kruppovih baronov, tu je srce Nemčije; tu je zrasla Hitlerjeva moč. Na cesti je bilo prav veliko ljudi. Svetloba avtomobilskih žarometov je odsevala v steklih na pedalih kolesarjev. Motociklisti so naju prehitevali. Z dela gredo. Izmena posadov. »Hrrr—rrr—rrr« in motor najinega avtomobila je »crknil«. Še malo je zahropel, pa ga je zmanjkalo. »No, ta je pa lepa,« se je jezil France in že je odpiral po-Še cer pa tod že težko ločiš, kje se 1e ,a,—j.uiniv.iviicii j* U1| eno mesto neha in kje drugo za-o Leninu in trije člani, ki jih imenuje direk- j čenja. Oba sva preskušala svoje rajo se na obrežju, na palubah:1 je devet tradeunionistov. »Pozdravljen, Tito!« I Že med vojno so sedeli v »Živijo Tito!« | upravah velikih podjetij s pred- Prvi pozdrav Anglije našemu | stavniki uprave tudi delavski za-predsedniku je prišel iz delav- > stopmlu. po vojni so ustanovili skega srca, ki prav tako bije kot. P°fvet°valne odbore pri^ vse-naše in se vnema za iste ideale, j drzavm upravi, pri pokrajinskih Pozdravljali so Jugoslavijo in. upravah in v podjetjih. V indu-vse, kar besedici »Tito — jugo-: ?triji premoga in jekla so pokra-slavija« danes v svetu pomenita: | ionski in vsedržavni odbori se- revolucijo, delavsko oblast in de-1 stavljeni lz predstavnikov uprave m . lavsko upravljanje. Ce porečejo I ter zastopnikov treh rudarskih! kro^ nad ^torj^ Se jmksen »Tito«, mislijo na Jugoslavijo jn sindikatov. V rudnikih jih se-j kilometer jSva bOa od_mesta._Si-če poreko »Jugoslavija«, mislijo! stavlja 6 delavskih zastopnikov, na Tita. Natanko tako, kot le za- ! trije sindikalni funkcionarji in pisal Majakovski Partiji. Da, delavsko upravljanje. Tudi angleški delavci nosijo to idejo globoko v srcu in se bore zanjo: kovinarji iz Birminghama, Newcastlea in Darlingtona, plav-žarji iz Sheffielda, tkalci iz Glas-gowa in Manchestra, rudarji iz južnega Walesa in Northumber-landa, tisoči, milijoni angleških delavcev... John ne ve dosti o Jugoslaviji. O Titu je že dosti slišal. Hraber voditelj jugoslovanskih partizanov da je bil. In o delavskem upravljanju v Jugoslaviji je že tudi slišal. Nekaj je bral, še več pa je zvedel od mornarjev, kr vidijo dosti sveta in veliko vedo. Ni mu sicer čisto jasno, kakšna je ta reč v Jugoslaviji, vendar si misli, da je to le čisto drugače, kjer imajo delavci besedo in ai sami gospodarijo. Stavke 1912. leta se prav dobro najbrž ne bi spominjal. Eh, kaj, mlad je še bil takrat. Saj je bil star komaj 13 ali 14 let. Oče rudar mu je morda pripovedoval nekaj o tem, da so na zborovanju zahtevali, naj bi postali rudniki državna last. Morda bi se spomnil na tisto, kar so rudarjem obljubljali 1916. leta, da bodo tudi delavci v upravi podjetja. Še nekakšen delavski parlament, ki bi upravljal vse gospodarstvo, so obljubljali. Seveda, bila so vojna leta in delavcev je manjkalo. Nekaj je pa le bilo: kapitalistična država je prvič priznala, da imajo delavci pravico sodelovati v upravljanju podjetja. John prav gotovo ve za tiste dolgovezne razprave, kakšno naj bi bilo upravljanje nacionaliziranih« rudnikov, ki so se vlekle vse od 1919. do 1923. leta. Iz vsega skupaj spet ni bilo nič. Ce bi takrat manj govorili pa rajši več delali, bi vendarle nekaj bilo. Vsaj nekaj, saj zamisel ni bila tako slaba. V rudarskem svetu, ki naj bi upravljal vse podržavljene rudnike, bi deset članov bilo ime. K nam je prišel z neko dar j en jem. Oni pravijo temu de' sindikalno delegacijo. lavsko soodločanje. Že čez sto let Takrat je bilo prav prisrčno, se bore zanj. V frankfurtsl51 Oni bi radi vedeli, kako si pri ustavodajni skupščini so že pr®13 nas gospodarimo, kako nam kaj, več kot sto leti govorili o te1*1' gre, kako volimo delavske svete da bi morali v vsaki tovarni in upravne odbore, kakšne pra-, voliti delavski svet, ki naj bi S3 vice imamo. Mi smo pa spraše- \ sestavljali delavski predstavni!11 1 vali, kako je pri njih z »Mit-! in lastnik ali njegov namestnik bestimmungsrechtom«. Vprašanj Socialdemokratska stranka se ie ni bilo ne konca ne kraja, tako : pozneje borila za delavske zbot' da je ura slovesa kar prekmalu niče. To je podprl-še sindikaln1 prišla. kongres 1905. leta. Takrat sem pravzaprav prvi- Kasneje je weimarska rep*1' krat slišal nekaj več o tem, kako blika priznala delavcem neka) je v Nemčiji z delavskim gospo- pravic. Delavci naj bi sodeloval1 r' /- | tj k 1 tor rudnika. Sam direktor je predsednik odbora že po službeni dolžnosti. Kakšna je njihova moč, o čem razpravljajo? V pokrajinskem komiteju elektroindustrije so v enem letu razpravljali o 529 točkah dnevnega reda. Od teh jih je bilo 192 o gmotnem položaju delavcev, 131 o strokovni izobrazbi, 101 o zaščiti zdravja, 99 o varnosti pri delu in le 6 o proizvodnosti dela in drugih proizvodnih zadevah... In John prav dobro ve, da to ni veliko, da so vodstva podjetij prepustila delavcem le skrb za svojo strokovno vzgojo in socialne zadevščine. Slišal je govoriti svoje tovariša, da so se le »bosi« menjali, drugo je ostalo pa pri starem. To ve John, vedo pa tudi na- znanje nad motorjem. Jaz sem dajal le »strokovne« nasvete, kot na primer: mogoče se je svečka zamazala, je razplinjač zamašen in podobno, France je pa brkljal po motorju. Povprašala sva enega izmed mimoidočih, kako daleč je do servisne postaje. Kilometer, seveda. »Poglejmo no, kaj se vama je zgodilo,« je bil možakar kar prijazen. Odložil je plašč in se še sam sklonil nad motor. Za hip sem mu videl lice. Čudno znano se mi je zdelo. Le kje sem ga videl? Tod še nisem hodil, zato seveda tudi njega najbrž še nisem srečal. In vendar se mi je zdel znan. Ah, saj res! Bil je prav tak, širokih pleč, dolgih rok in kostanjevih, na prečo počesanih las, kar se njegovi veliki postavi ni prav nič predni delavci v sindikatih in i podalo. In Hubert mu je menda Sindikati na Švedskem so osnovali posebne Sole za člane tovar'\ niških svetov. — Slika predstavlja delavsko visoko šolo v j Brunnsviku. Ogorčen je boj nemških delavcev za to, da bi delavci soodločali v upravljanju podjetij. Sedanji zakon daje le del tega, kar imajo sindikati v programu. — Na sliki stavkovna straža. Roman Erskina Caldivella »Razkopana gruda« je dobil v nekaterih prevodih naslov »Neznana Amerika«. Del romana se odigrava v dolini Horse Creeka, kjer so velike predilnice bombaža. Med tekstilnimi delavkami je tudi Ty Tgjeva hči Rosamond, katere mož Will je eden izmed delavskih voditeljev in pade v bojih okoli predilnice, ko so se brezposelni delavci • skušali polastiti tovarne, ki so jo kapitalisti iz mezdnih razlogov zaprli. »Tamle gredo!« je dejala Rosamond in zgrabila sestro in Gri-seldo za roke. »Will je pri vratih!« Ženske okrog njih so histerično kričale. Kazalo je, da bo po osemnajstih mesecih čakanja tovarna spet začela delati. Ženske in otroci so pritiskali močneje kot zajezena voda Horse Creeka, pritiskali takoj za možmi ob tovarniških vratih. Nekaj večjih otrok je splezalo na drevesa; ti so bili zdaj nad množico, se obešali na veje in vzklikali svojim očetom in bratom. »Kar verjeti ne morem, da je res,« je dejala neka ženska poleg njih. Komaj se ji je posrečilo, da je med jokanjem spravila to iz sebe. Povsod naokrog so žene in dekleta jokale od veselja. Ko so možje dejali, da bodo prevzeli tovarno in pognali stroje, so se žene najprej bale; zdaj pa, zdaj, ko so se trli pred tovarno, se je zdelo, da postaja vse resnica. Na tovarniškem dvorišču so bila strastna dolinska dekleta z napetimi prsmi; za tovarniškimi okni bodo videti kakor razcvetele rože. »Odprli so!« je zaklical nekdo. Val nagnetenih teles se je nenadoma sprožil in množica je potegnila Rosamond, Darling Jill in Griseldo s seboj. »Zdaj bomo vsaj imeli poleg prašičjih rebrc in moke Rdečega križa še kaj,« je z nizkim glasom dejala neka majhna ženska, ki je stala poleg njih in stiskala pesti. »Ob tem smo umirali od, lakote, zdaj pa ne bomo več. Možje bodo spet delali!« Množica mož se je že vsipala skozi odprta vrata. Molče so si utirali pot, razbijali s pestmi po ozkih vratih in jih odrivali, jezni, ker niso bila dovolj široka, da bi vstopali hitreje. Okna v prvem nadstropju so se sunkovito odpirala. Množica žensk in otrok je sledila napredovanju mož po tem, kako so se drugo za drugim odpirala tovarniška okna. Še preden so bila odprta vsa okna v prvem nadstropju, jih je nenadoma nekaj na široko zazijalo v drugem. »Tam so,« je rekla Rosamond. »Rada bi videla, kje je zdaj Will.« Nekdo je dejal, da je tvrdka najela še petnajst posebnih policajev in jih postavila v tovarno. Novi stražniki so zjutraj prispeli iz Piedmonta. Zavzeli so vso tovarno. Okna v tretjem in četrtem nadstropju so bila odprta. Možje so že hiteli k oknom v vseh nadstropjih, trgali s sebe srajce in jih metali na tla. Kadar so se moški v dolini po dolgem presledku spet vračali na delo, so si slekli srajce in jih metali skozi okna. Trata, kjer so se tri tovarniške ovce v osemnajstih mesecih tako zdebelile, je bila vsa prekrita s srajcami. Metali so jih že iz poslednjih dveh nadstropij in na tleh se jih je nakopičilo do kolena. »Pst!« je zašumelo po množici žena, deklet in otrok, ki so kričali na drevesih. Bil je čas, da bi pognali stroje. Vsi bi že radi slišali, kako bodo, zabrneli za tovarniškimi zidovi. »Rada bi vedela, kje je Will,« je rekla Rosamond. »Na oknu ga še nisem videla,« je dejala Griselda. »Ves l&l gledam, kje je.« ; Darling Jill je stala na prstih in si prizadevala, da bi vide^ ljudem čez glave. Zgrabila je Rosamondo in ji pokazala na nek0: okno. »Poglej! Tamle je! Ga vidiš na oknu?« »Kaj dela?« »Srajco si trga na koščke!« je zaklicala Rosamond. * Stale so na prstih in se na vso moč trudile, da bi si ga d°' dobra ogledale, preden bi odšel od okna. »Res je Will!« je dejala Griselda. »Will!« je zakričala Darling Jill, kar so ji dala pljuča, da 1,1 preglasila hrup. »Will/ \Vill!« Za hip so mislile, da jih je slišal. Prenehal je, se globoko skl°' nil skozi okno in ozrl po tesno nagneteni množici pod seboj. P°'\ tegnil je še zadnjič, zvil v rokah raztrgano blago in ga zagnal množico. Zenske, ki so stale najbliže tovarni, so iztegnile roke 1 : se borile,za raztrgane kose blaga. Tiste, ki so ujele kako cunji®®’' so jo hitro skrile pred drugimi, ki bi je rade dobile vsaj kak. košče*’ Rosamond, Darling Jill in Griselda se niso mogle preriniti za' dosti blizu, da bi se borile za Willovo raztrgano srajco. Morale s ostati, kjer so bile, in gledati, kako so se trgale zanjo druge in dekleta, dokler je ni ostalo nič več. VI »Radi bi slišali stroje, Will Tompson!« je vsa razburjena z° kričala neka ženska. »Poženi stroje. Will Thompson!« mu je zakričalo neko dek' ; Obrnil se je in jim izginil izpred oči. V množici je bilo tin kakor na praznem tovarniškem dvorišču, preden so prišli. Čak° so, kdaj bodo začuli prvi šum strojev. ■ Rosamondi je srce divje utripalo. Množica je prosila Willa, požene stroje. Njega so z navdušenjem priznali za svojega v0. J telja. Rada bi se povzpela visoko nad množico kričečih žena 1 zaklicala, da je Will Thompson njen mož. Rada bi, da bi vsi ljudje vedeli, da je Will Thompson njen Will. Skozi odprta okna so videle može, ki so stali na svojih Pr° štorih in čakali, da se bo kolesje zavrtelo. Njihovi močni, krePK^ glasovi so se razlegali skozi okna in goli hrbti so jim v vzha!0' jočem soncu odsevali kakor vrst* tovarniških hiš v zgodnjem j“tr »Stekli so!« je zakričal nekdo. »Stroji so stekli!« »Will je pognal stroje.« je dejala Griselda in zaplesala od v® selja. Toliko, da ni spet planila v jok. »To je napravil Will! Wl Will je pognal stroje!« Vse so bile preveč razburjene, da bi govorile razumljivo. Sk° kale so in se vzpenjale na prste in vsaka je skušala thdeti drUd1 _ čez glavo. Možje so stekli k oknom in mahali s pestmi. Eni so smejali, drugi preklinjali, tretji stali kot omotični. Ko so stekli, so pohiteli nazaj in se postavili k statvam, kakor so 0 navajeni. ^ upravnih odborih in v podjet- vali delavci in kar ja stalo . . _______ ________________ ^ naJ bi ustanovili delavske sindikalnem programu. I še d"ejal: »Videli smo • pri vas, v bili pri nas. Eden izmed njih je l.Ve'te. Pravic ni bilo veliko, za- Delavci imajo po tem zakonu pa je pUStii pomembne tra- pravico, da izvolijo svoje pred-lcije nemškemu delavskemu gi- stavnike v delavski svet in ar>ju. Te so zlasti po drugi sve-. upravni odbor podjetja. In nič °Vni vojni močno oživele. več. Le-ti pa sklepajo, skupno s Sindikati so zahtevali, da bi predstavniki delodajalcev seveda, sli delavcem pravico pri uprav- o odpuščanju delavcev, preme-isnju podjetij in da bi imeli ščanju strojev, združevanju pod-Mavico soodločanja pri vodenju jetij in o tem, če je treba pod-sega nacionalnega gospodarstva; jetje preurediti. V nekaterih za-Pa še prej, preden bi se me- devah imajo sindikalni predstav-^anske sile v novi državi izobli- niki celo pravico veta. So pa v kovale. Pod delavskim pritiskom zakonu še taka določila, ki te ?? v marsikateri nemški pokra- pravice precej omejujejo. Tako l'ni sprejeli v ustavo določilo o na primer bi moral tovarniški soodločanju delavcev v uprav- svet potrditi vsako novo zaposli-banju podjetij. Vendar je zavez- tev. Zakon pa določa, da lahko hiški visoki komisar general Clay delodajalec vsakogar začasno za-taka določila nemških repu- posli, če se tovarniški svet ne “lik razveljavil, češ da mora o strinja. Ce nekoga ali celo sku-teh zadevah sklepati federalni pino delavcev odpuste, morajo o Parlament. Tega pa še ni bilo. tem tovarniški svet samo obvezo, njegov naslednik McCloy je stiti. Tovarniški svet torej lahko hjoral to odločbo na pritisk so- nekaj sklene, drugo pa je, če Jialistov razveljaviti in leto na tisto tudi obvelja. Od soodloča-k1, 21. marca 1951. leta so dobili nja ostane torej bore malo. Zato hemški delavci Zakon o soodloča- niti sindikati pod novim predsed-hju delojemalcev v nadzornih od- nikom Freitagom, niti social-“orih in upravah podjetij rudar- demokrati, še manj pa delavci, z alva ter industrije železa in jekla, .zakonom niso zadovoljni. Boj bo -l. maja 1952. leta pa Ustavni še težak, da si bodo priborili to, fcskon o podjetjih. S tem zako- kar si pod soodločanjem pred-hp111 sta Adenauer in desno krilo stavljajo. To pa je najmanj, kar hjegove stranke izkoristila šib- si nemški delavci žele, saj imajo kost vrhovnega sindikalnega vod- v programu, da bodo vzeli gospostva, ki je zavoljo omahljive po- , darjenie celotnega gospodarstva titike doživljalo več neuspehov in vsakega podjetja posebej, tako drugega za drugim. Na hitrico so kot pri nas, v svoje roke — brez ^Prejeli zakon, ki je bil mnogo kapitalističnih gospodarjev, slabši od prvega in dal veliko Tako so nam pripovedovali h^anj od tistega, kar so zahte- Hubert in njegovi tovariši, ko so Revolucionarni polet italijanskih delavcev je ob koncu druge svetovne vojne prisilil buržoazijo, da je v ustavi priznala pravico delavcem na soodločanje pri upravljanju podjetij. Toda zakona, ki bi pravice podrobno določil, niso nikdar izdali. — Takole pa žive milijoni Italijanov. kako si sami gospodarite. To so izkušnje tudi za nas, saj se tudi mi trudimo, da bi prišli za vami.« »No, sedaj pa mislim, da bo,« me je zdramil iz premišljanj France. Najin novi prijatelj je šele sedaj zagledal tablico na avto-, mobilu: »O, iz Jugoslavije ste!« Vsi skupaj smo še krepko potegnili iz steklenice in si podali roke. Ne, ne, to ni bil Hubert, pa nič zato. Začutil sem stisk močne delavske roke... Medtem se je zdanilo. Vsak čas bo vzšlo sonce. 1 vseh industrijskih, trgov-! skih, bančnih in drugih podjetjih, kjer je skupno najmanj pet delavcev in uslužbencev, ali ki imajo najmanj 10.000 rubljev prometa, se uvede delavska kontrola proizvodnje ter kupovanja in prodaje proizvodnje surovin.« Tako je pisal Lenin nekaj mesecev po zmagi Oktobrske revolucije v osnutku uredbe o delavski kontroli v Sovjetski zvezi. In še je zapisal: »Delavsko kontrolo imajo v rokah delavci in uslužbenci podjetij neposredno ali po svojih predstavnikih, ki jih je treba takoj izvoliti... Tem izvoljenim predstavnikom delavcev in uslužbencev je treba dati na razpolago vse knjige in dokumente brez izjeme, prav tako pa tudi predati vsa skladišča in zaloge materiala ter proizvajalna orodja brez kakršne koli izjeme... Sklepi izvoljenih predstavnikov so obvezni za lastnike podjetij, prekličejo jih lahko le sindikati in kongresi ... V vseh podjetjih splošno državnega značaja so vsi lastniki in vsi izvoljeni predstavniki delavcev ter uslužbencev pred državo odgovorni za najstrožji red in disciplino v podjetju in obvarovanje premoženja...« Tako Lenin. To je bil prvi korak k delavskemu upravljanju gospodarstva in rasti novih socialističnih družbenih odnosov. Jugoslovanski delavci smo že dosegli to, za kar se drugod po svetu še bore: sami upravljamo tovarne. — Na sliki je upravni odbor »Metalne« iz Maribora več in . glasovi o njih so utihnili, tisti čas najbolj zanimajo. Pred morda ne odgovarjalo resnici. »Trud« je sicer pisal, da so sta-, nedavnim, na primer, se je vnel | Toda mislimo, da so naši jugo-hanovski _ sveti ^veliko napravili I pogovor o tem, ali Je delavska | slovanski prijatelji na poti, ki ' ' jih mora , pripeljati do cilja, ki smo si ga tudi sami postavili. Za- za zvišanje storilnosti dela. Torej 'stranka stranka vlade, torej je bil razlog, da so jih ukinili, j stranka, ki ima oblast v rokah, drugod. Zadnje čase, po Stalinovi smrti, so glasovi o decentralizaciji spet močnejši. Bodo današnji voditelji Sovjetske zveze dali de- -lavcem več pravic, morda tudi v, Švedskem. ___________4. ____a* j* .t o rT'cilr/-\ .c i ali je vladina stranka, ki naj dela tako, kot ministri naroče. Seveda pa ne smeš pozabiti, da je to iskreno želimo, da bi jugoslovanski tovariši popolnoma uspeli. To želimo toliko bolj, saj bo to upravljanju podjetij? Socializem si po vsem svetu nezadržema utira pot in tudi v Sovjetski zvezi bo slej ko prej zmagala ideja delavskega upravljanja. Ce ne danes, pa jutri... '-' b vhodu v dvorano je zložena skladovnica bukvic. Vsak, ki vstopi, si vzame po eno ter sede na svoj stalni prostor. Za govorniški oder stopi predsednik delavska stranka že dve deset-1 za nas neizčrpen vrelec plodnih letji na oblasti, prav tako kot na naukov za nadaljnji boj.« To je povedal sekretar belgijskega sindikata državnih uslužbencev za pokrajino Liege, ko je odhajal z obiska v Jugoslaviji... V zahodnoevropskih deželah Tako se sestajajo menda povsod na Norveškem, doli v Aren-dalu, Bergenu ali pa visoko gori na severu v Tromsdju, v deželi belih poletnih noči in zimskega ’ Franciji, Belgiji, na Nizozem-I skem, v Avstriji in Švici obsta- mraka. y«s“sS ; g* ,i S; k peči, kjer je topleje. Olaf si po + v • v., Tu pesmi nažge pipo, ona pa ne-lT s.Pr^™° takimi pooMastili utrudno plete, kot menda vse že- T- T TT Y Skandinaviji. V ne, kar jih hodi sem. Oba sta večini teh dežela so pravice de-stara delavska borca. Najbrž sta ItFrZrJ TT* 2 bila v stavkah še nrva leta teca ; ZTn0m ^točene. V Italiji in udari z lesenim kladivom tri-Ko je bilo treba za časa vojnega krat ob mizo ter oznani, na ka-komunizma odstopiti od teh na- teri strani naj zbrani odpro čel, ni Lenin nikdar pozabil, da je bilo to le začasno, da je bilo treba zaradi vojne združiti upravljanje gospodarstva v središču. Toda Lenin je umrl in to, kar je bilo začasno, je postalo trajno. Delavci Sovjetske zveze na Lenina, na delavsko kontrolo in na delavsko upravljanje niso pozabili. Še pod Stalinom so v nekaterih večjih podjetjih Leningrada, stare delavske trdnjave, ustanavljali stahanovske svete, ki _ naj bi proučevali, kako bi dvignili delovno storilnost. Ostali pa niso samo pri tem. Razpravljali so tudi o plačah. To je bilo bukvice. V dvorani odmeva stara norveška delavska pesem. Predsedujoči še pozdravi predavatelja in ga povabi za mizo... Vse to ni nič nenavadnega. Tako je vsak teden ob istem času in na istem prostoru. Malce drugače je, kadar imajo koga v bila v stavkah še prva leta tega TfT0™ .aolo«ene.- ,v ^auji so stoletja in doživljala revolucio- 7 ustavo zapisali načelo, da name dni ob koncu prve sve-1 TTnu? TrT T T,1 tovne vojne, takrat, ko so se tudi TTrOuST TfT3 !fk°’ iT na Norveškem navdušili za revo- d°'1°^11 zakon- Le <3a zakon lucijo in ustanavljali v podjetjih belega dne. Delavci severne Italije so odbore delavske kontrole, kot v Rusiji po Oktobrski revoluciji. In potem je prišla tista komisija, ki bi morala določiti, kakšne so delavske pravice v upravljanju podjetij. Cim je revolucionarni val popustil, je tudi komisija za- gosteh. Takrat pripade njemu Spaiai Danes imajo proizvodne čast, da sl izbere pesem. In zelo odbore, kot jim pravijo, v vseh podjetjih, kjer dela več kot 50 ljudi. Na Danskem in .na Šved- so veseli, če ugane tisto, ki jim je najbolj pri srcu. To ni težko stemi v roki kar sama odpre ta je^za^dmih''najmanf ^ list papirja je od prstov veltao j ljudi. No na gvedskem je še ne-temnejše barve, kot drugi. Vča-!kaj posebnega, volilno pravico za sil1 le predavanje, včasih pa tudi volitve deW«kih menda vladajoči birokraciji pre- ne. Razpravljajo o stvareh, ki jih imajo ie Jindiio^anTzirata člani, kar pa je pravzaprav isto, ---------------—— —: Nenadoma pa je na vzhodnem koncu tovarne nekaj počilo. Sli- Nabralo se je še več mož, ki so počasi stopali proti dolgim ot*?6 k110/ kakor bi se razletelo nekaj manjših raket. V bučanju vrstam rumenih tovarniških hiš in mišice na hrbtih so jim visele jeu se je pok skoraj izgubil, toda slišati ga je bilo vendarle. pod kožo kot presekane kite. Nekdo je imel krvave ustnice. Pljuval cent j* S° 36 °Zrlt Pr0tl vzhodnemu delu tovarne. Tam je bila je v rumeni prah pod nogami. Nekdo drug je kašljal in iz kotičkov . ...... . . ^ . .. . ,, „ „ tesno stisnjenih ustnic mu je curljala kri. Pljunil je v rumeni prah. ni0 36 °t 0 t0, vsak napredek. To je dvoirr zmaga, na katero ste upravičen" lahko ponosni in za katero vam lahko le čestitamo.« In res smo lahko ponosni Vlado Jarc AZIJSKI SOCIALISTI SO ZBOROVALI froboc!© narod©!® V Tokiu je zasedala Azijska socialistična konferenca. — Samo dvoje možnosti je danes: popolno uničenje človeštva ali sožitje med narodi. — 30. oktober naj bi praznovali tudi v Evropi kot dan boja proti kolonializmu. Ta teden so se v Tokiu sestali socia- naj dobro prouče agrarno reformo na listični prvaki Burme, Indije, Pakistana, Izraela, Libanona, Malaje iu Japonske. Zasedala je Azijska socialistična konferenca. Kot opazovalci so se konference udeležili še predstavniki socialističnih gibanj Ceylona, Jugoslavije in Nepala. Konferenci je predsedoval burmanski ministrski pretiseunik, generalni sekretar socialistične stranke in predsednik sindikatom U Ba Šve. V otvoritvenem govoru je pozval azijske socialiste, naj sprejmejo načela mirnega sožitja, za katera se zavzema Kitajska. V dobi atomske energije in atomskih bomb, je dejal, je možno samo dvoje: popolno uničenje človeštva ali sožitje med narodi. Ker se Kitajska zavzema za to načelo, lahko upamo, da bo za dolgo vrsto let zagotovljen mir med azijskimi deželami. Potem pa je dejal: »Pozivam vas, da skupno z nami pozdravite pet načel, ki so jih proglasili ministrski predsedniki Indije, Kitaj itajske in Burme.« Izrazil je svoje globoko prepričanje da vse vojaške zveze, j kateri v Iraku mesec dni ne bo smel pa čeprav pravijo, da so le obrambnega ' iziti v ija, škodujejo stvari miru v svetu, la konferenci so poslušali poročila o položaju v Indokini, na Mul Ceylonu. Brali so poseben referat datke za planiranje gospodarskega razvoja zaostalih dežel Azije. Te podatke naj bi pošiljali Azijskemu ekonomskemu svetu, ki ga bi bilo treba še tudi ustanoviti. Konferenca pa je odložila razpravo o azijski plačilni uniji za dve leti, ker je treba prej rešiti še vrsto vprašanj. Na zasedanju Azijske socialistične konference so obsodili postopanje vlade Južne Indokine, ki ni hotela izdati potnih dovoljenj predstavnikom indokitaj-skih socialistov. Istočasno pa so socia- Kitajskem. Še pred začetkom plenarnega zasedanja so se sestali gospodarski strokovnjaki azijskih socialističnih strank. Soglasno so odobrili posebni sklad OZN za pomoč Aziji. Predlagali so, naj bi _ _______________________ __________ _ ___________ Azijska socialistična konferenca ustano- listično stranko Indokine sprejeli v Azij-vila poseben urad, ki naj bi zbiral po- ' sko socialistično konferenco. IZ IRAKA In to je 20. stoletje... Mesec dni brez časopisov po ukazu vlade. — Prepovedano tiskati kraljeve izjave, vesti o samomorih, kritizirati vlado.. Iraška vlada je času bodo _ le obrambnega j iziti noben časopis, značaja, škodujejo stvari miru v svetu, j morali vsi lastniki časopisov vložiti po- izdala odločbo, c dni ~~ ' ^ -V tem pravijo, kodujejo Na konferenci so poslušali poročila | sebno prošnjo notranjemu ministru,'da oložaju v Indokini, na Malaji in bi jim dovolil izdajanje časopisa. . Ionu. Brali so poseben referat o ko- j Posebna so določila, kaj bodo smeli lonializmu ter o agrarni reformi. Japon- ; pisati in kaj je prepovedano. Tako na aki socialisti so priporočali azijskim, primer ne bodo smeli tiskati izj Ija in članov njegove družine, vesti iz vojske (te samo s posebnim dovoljenjem vlade). Dulje se ne sme kritizirati kralja ali vlado, prav tako pa ne bodo smeli objavljati takih vesti, ki bi hujskale na nerede in »škodovale javni morali«, ter vesti o samomorih'. Uredniki pa morajo imeti fakultetno diplomo. Pred nedavnim so razpustili Še vse stranke, torej je »demokracija« v Iraku popolna. IZ LONDONA SOLIDARNOST Medtem ko je stavka 43.000 pristaniških delavcev v Londonu že končana, ladjedelniški delavci nadaljujejo stavko. Te dni je iz solidarnosti prekinilo vsako nadurno delo še okoli 300 elektromonter-jev, ki so zaposleni pri črpalkah in dvigalih. KONGRES AVSTRIJSKIH SOCIALISTOV Za popolno neodvisnost Kongies avstrijske socialistične stranke je izvolii dosedanje vodstvo z vice kanclerjem dr. Adolfom Tcharfom na čelii v eksekutivo stranke. Kongres je potrdil dosedanjo partijsko politiko ter sprejel spomenico, v kateri pravijo, da bodo potrdili le takšno mirovno pogodbo, po kateri bo dobila Avstrija popolno ekonomsko in politično neodvisnost in po kateri se bodo umaknile vse okupacijske čete iz dežele. MAROKO, TUNIS, ALZIR... STRELI V CASABLANCI Krvavi neredi v Casablanci. — Kolonialna policija streljala demonstrante. — Eden ubit, trije ranjeni. — Pozivi na generalno stavko. Severna Afrika je vedno trši oreh za Francijo. Svojo oblast lahko drže kolo-vse okupacijske nialne oblasti le z največjo težavo. Po-I služujejo se pa najbolj nečloveških me- tod In Mendes-France si bo moral močno beliti glavo, da bo rešil tudi 1 vprašanje. Ob obletnici prihoda odstavljenega sultana Sidi Mohameda ben Jusufa * bile v Casablanci krvave demonstracij® proti kolonialnemu režimu. Policija J® streljala v demonstrante, pri čemer J® bil en Marokanec ubit, trije pa ranjeni* Ta dan so proglasili generalno sta*' ko, s katero so zahtevali odstranit®* j sultana, ki ga je francoska vlada P0^ j stavila na oblast, pogajania za pri*®?' ! nje maroške suverenosti, konec policij'’ skega terorja, izpustitev političnih j®*' nikov, povratek pregnanih in pomilostitev vseh na smrt obsojenih. Dalje^ htevajo zavarovanje vseh demokratični!1' zlasti sindikalnih svoboščin in svobod0 tiska. Komunistična partija je izdala ?0 generalno stavko poseben proglas, v katerem je pozvala tudi kmete, naj ta dan ne prineso blaga na trg. S SICILIJE »MATI BOŽJA JE JOKALA« Papež je prejšnji mesec po ra din povedal,, da se je na Siciliji dogodi1 čudež. Neka 26 let stara žena je uini-rala. Nad smrtno posteljo je visela slik® matere božje in nekega dne je bolni®8 začutila, kako kapljajo s slike solz®* Žena se je z njimi pomazala in pri pri®1 ozdravela. Papež je bil tega zelo vesel, pravlj0* In svet sicilskih škofov je potrdil čude** Žena pa bo najbrž proglašena za svetnico. Če papež verjame, potem bo z® res, da s suhega papirja kaplja... V Nemčiji vrte protimilitaristični film »0.8-15«. Ljudje kar derejo, da bi film videli. Pravijo, da je tolikSen obisk neka vrsta javnega glasovanja proti ponovni oborožitvi Nemčije. BOJ SE NADALJUJE Alžir se ne ukloni Pohod »Alahove armade« na sever. — Francoske kolonialne čete pripravljajo veliko »čistko«. — Telefonske zveze prekinjene. Francoske oblasti poročajo iz Alžira v te kraje. Kogar bodo zalotili na tem o hudih bojih z uporniki. Proti severu j področju, bo najstrože kaznovan & se±0glavnegaadš^aefrancosPka 1 ■ Severne Afrike čet. Uporniki so napadli vasi Paster in „ „ .1..l : r> _ z a _ _ _i I coska vlada le izgovarja, češ da mora i obdržati Severno Afriko zaradi obramb- nega sistema Atlantskega pakta. To jim je le v izgovor, da pošiljajo v Severno Afriko vojsko, ki se z orožjem Atlantskega pakta bori proti narodom, katerih edini zlr*1- j ’ • -.......... IZ TRSTA Konec Vidalijeve samostojnosti S priključitvijo Trsta k Italiji j® bilo treba urediti tudi položaj tržaški*1 političnih strank. Tako se bo Vidalijev« KP STT spojila z italijansko komuni-stranko. Kot ie povedal Radi®*1’ prej priključili kominformovske ite italijanski Generalni konfede- stično stranko, bodo prr* sindikate raciji dela. IZ AMERIKE ŽALOSTNI POJAVI V Montrealu so aretirali dva pobič0, od katerih je eden star 15, drugi Pa 14 let. Umorila sta 63 let starega Jo?8' phata Therrima in njegovo ženo. Ede0 izmed njiju je dejal, da sta ju umori)8 zato, ker »rada gledata, kako Ijudj® umirajo«. Slišala sta, kako so trije otroci v New Torku morili ljudi, pa sta š® sama poskusila. V Chicagu pa so zaprli desetletne#8 fantiča, ki ima na vesti kar 11 težki*1 vlomov. Pri tem nečednem delu mu i® pomagala njegova leto dni starejša sestrp- Ugotavljajo, da je za mladinski kfi- Te dni je zasedal na Dunaju kongres avstrijske socialistične stranke. Stranka ima 658.554 organiziranih članov. Kondorse v dolini Batne ter presekali telefonske zveze. To je že zelo blizu francoskega glavnega štaba, kar se prav nič ne sklada z zatrjevanjem francoskih oblasti, da so uporniki obkoljeni v planinah. Zato se je evropskih naseljencev polotila panika in beže v Batno in druge utrjene francoske garnizone. Uporniki so porušili ceste na več mestih. . Neko cesto so morali Francozi popravljati cela dva dni. Kot poročajo, so letala metala letake nad pogorjem Aurse, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se takoj izseli, ker bodo začeli z veliko ofenzivo PROTEST FRANCOSKIH SINDIKATOV SAMO NA PAPIRJU IZ AVSTRALIJE PRISTANIŠČE JE STALO Avstralski pristaniški delavci so stavkali dva tedna. Stavkalo je 26.000 delavcev, ker je vlada sprejela uredbo, po kateri sindikati ne bi imeli nobene besede pri sprejemanju delavcev na delo. Predstavniki Generalne konfederacije vladnih ukrepov za povečanje plač d« Na zborovanju v Sidneyu so delavci na dela. Generalne konfederacije »Force ' lavcem in uslužbencem. Delodajalci, pra-predlog sindikata pristaniških delavcev Ouvriere« in Konfederacije krščanskih vijo, se teh vladnih odločb ne orže, in sindikalne zveze sklenili, da se vrnejo sindikatov so izrazili ministru Aujeou- marsikje sploh nočejo slišati zanje. Naj-na delo. ; 1 latu svoje nezadovoljstvo nad rezultati slabše pa je, da se uredbe ne drže niti I v nacionaliziranih podjetjih. “ ' i Prejšnji teden so bile v Parizu ve- j like demonstracije uslužbencev. Zaradi j demonstracij se je ustavil skoraj ves promet v središču mesta, kjer je več kilometrov daleč stala kolona avtomobilov. Demonstrantom je uspelo, da je | finančni minister sprejel njihovo dele-1 gadjo. Zahtevajo povišanje plač. Glasilo sindikatov Slovenije. Udaja Bepubllškl svet Zveze sindikatov ca Slovenijo Odgovorni urednik France Boštjančič Tisk Tiskarne »Ljudske oravtee« v Ljubljani Naslov uredništva In opravei Ljubljana. Čufarjeva ollce I — Dom sindikatov Telefoni: uredništvo tn oprave 3&-03! uredništvo y<&-538, oprava 30 4)46. Poštni predal 284. Račno pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-309 1-221. Ust izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Mesečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din. poL letna 240 din. celoletna 480 dim posamezne itevilka 10 dlo. ie Vo vse Sel | \ devof Lžn^^Dal/e^pravif^ daV se^ranl! cosk^kolcmialno^ofitlko^0^*'^0 fraIH ‘“ko’. da Prikaže b°‘ ' junaka velikega V Alžiru se je razplamtel osvobodilni boj... »Seveda ne! Kaj pa nam jok pomaga? Za nekoristno napravimo vsako stvar.« Mar je to pomenil jok? Napraviti za nekoristno sleherno stvar, ki se je zgodila? Le kaj? Izprati prelito kri? Napraviti za nekoristno tudi bolečino samo? Je bilo to? In prav to je> dejal starec in Berta mu je lahko verjela. Morda je bilo to. Toda ni zdržala, ne da bi jokala in ostala je s sklonjeno glavo, njeno naročje pa se je kopalo v solzah. »Ni potrebno,« je dejal starec. »Ni potrebno.« »Da,« je rekla Berta. »Ni potrebno.« »Vidiš torej sama, da ni potrebno. Nehaj!« »Toda jaz ne jočem zavoljo njih.« »Ne jočeš zaradi njih?« »In ne nad njimi.« »Ne?« je dejal starec. Berta ni jokala nad mrtvimi zaradi njihove krvi. Zdaj je to vedela. Prihajalo je sicer zaradi njih, toda to ni bilo usmiljenje nad njimi. To je bilo usmiljenje ali morda obup nad samim seboj; toda spričo njih je bila še neka druga stvar? Kaj? Dejala je starcu; »Ne jočem nad njimi.« Spet je dvignila glavo, jok se je sušil na njenem obrazu in spet je ugledala starčeve sinje oči. Pogledala jih je. »Toda kaj naj storimo?« jih je vpraševala. »Oh,« je odvrnil starec. »Učiti se moramo.« »Učiti od mrtvih?« »Razumljivo. Od koga pa se sploh lahko učimo, če ne od njih. Samo oni nas uče.« »Kaj pa naj se učimo?« je rekla Berta. »Le kaj nas učijo?« »Vse tisto, zaradi česar so mrtvi,« je dejal starec. LV. Berta je vprašala starca, kaj je hotel povedati in starec je dejal, da je hotel reči tisto, zavoljo česar se zgodi sleherna stvar in zakaj se umira, tudi če se nisi boril. »Osvoboditev?« je rekla Berta. Zdelo se je, da je starec iskal boljši odgovor; gledal je namreč predse z zadovoljnimi očmi: »Slehernega izmed nas,« je dodal. »Kako slehernega?« »Slehernega v njegovem življenju.« »In naša dežela? In svet?« »Razumljivo,« je odvrnil starec. »Naj bo osvobojen sleherni in to bo največja osvoboditev na svetu.« Pokazal je proti mestu v smeri, kjer so ležali mrtvi na pločnikih. »Jih mar nisi videla?« jo je vprašal, »Videla sem jih.« »Ali si jih pogledala v obraz?« »Videla sem njihove obraze.« »In h komu se obračajo?« K vsakemu posebej ali k celemu svetu?« Starec je pokazal na tisto točko v mestu, kjer so bili njihovi obrazi in Berta si jih je lahko predstavljala, ne nad hišami in ljudmi, temveč med hišami, med ljudmi, slehernemu v notranjosti govoreča, ne od zgoraj, prav tisto, kar je bilo v vsakem svobodnem bitju: umrli so zato, da bi bil sleherni svoboden. Nov val jo je pograbil; in znova je bila v solzah. Ne bi smela dopustiti, da bi jo to spet tako zagrabilo. Mar ni smela jokati? Pa vendar je jokala zaradi tega, ne zaradi česa drugega, tudi dosedaj je jokala zato, jokala je zavoljo tega, ker je zdaj vedela, da misli, zavoljo tega, ker je mislila o njih in ni skušala prenehati z jokanjem, kajti pomirjena je jokala. Med jokom se je vprašala: In to pravijo tudi meni? Ali so tudi zame umrli? LVI. Obrnila se je, iščoč starca ob svoji strani. Kje je bil? Na klopci ga ni bilo več in ni ga bilo niti na poti, ni ga bilo na nobenem kraju, ki ga je mogla videti v goli samoti Parka. Naglo se je dvignila. Z enega ogromnih dreves, ki so bila v Parku, brez listja in brez vej je vzletel in zakrakal črni ptič. Zaplul je, da bi sedel kam drugam in drugi enaki — enako črni so se spreletavali in sedali kam drugam in to je bil ves svet — mrzlo sonce in samota, gola drevesa in črne ptice. Berta je obšla ves Park in ni videla drugega kot to. Zakaj ni bilo starca več tu? V Parku je videla golo samoto vse do oddaljenega kroga hiš in nikjer se ni ničesar zganilo, kar bi mogel biti on ali katerikoli človek. Toda videla je, kako se nekje dviga dim k soncu. Bila je med kamnitimi zidovi paviljonov, kjer so bile svoj čas umetnostne razstave; napotila se je proti dimu in tam je zagledala ljudi, ki so bili prav takšni kot starec. Najprej, ob vznožju nekega zidu, je videla ljudi, ki so bili podobni delavcem; štiri ali pet jih je bilo, vsi v odejah ali strganih oblekah, sedeli so na tleh kakor da bi se hoteli sončiti na tem mrzlem soncu, vsi s čepicami na obrazu. Potem je videla neko dekletce, ki jo je gledalo skozi železno ograjo in tudi ona je bila na nek način podobna starcu; in videla je še moške v skupinah po tri ali štiri, pa tudi kakšno žensko med njimi in kakega dečka, toda vsi so bili na nekakšen način kot starec v strganih oblekah, v odejah, čepico ali klobuk so imeli vedno na obrazu in vsi v pošvedranib čevljih; in vsi kot da se skrivajo ob vznožju zidov, izza rešetkaste ograje; kot da se v mrazu sončijo; ali pa kot da bi med kamnitimi zidovi po vseh štirih iskali lesa za kurjavo. Najštevilnejša je bila skupina okoli ognja, katerega dim je bila Berta videla med porušenimi zidovi enega od paviljonov. Dim se’ ni vil. dvigal se je počasi in zdelo se je, da ovija njihove obraze. Starec bi lahko bil eden od njih. Kje pa bi mogel biti, če ne med njimi? Berta je pogledala natanko po sredini, po prvi skupini, po drugi-po tretji, gledala je in hodila, toda starca ni našla in sklenila je povprašati po njem. »Ali je šel tod mimo kak starec?« Dekletce, ki jo je gledalo skozi železno ograjo, se je obrnilo proti ostalim, ki so bili z njo. »Nekega starca išče,« je tiho dejalo drugim-»Čemu išče starca?« Eden od teh se je obrnil k sedečim okoli ognja. »Nekega starca iščejo!« jim je zavpil. »Kakšnega starca?« so odgovorili od ognja. Pri ognju se je oglasila tudi neka ženska. »To mora biti Gaetano.« Postava žene se je dvignila v dimu. »Onega s klopce?« je vprašala. »Bil je na klopci,« je dejala Berta. »Klopca, na kateri spi?« »Ne vem. Tam je sedel.« »To je gotovo Gaetano,« je odgovorila ženska Ničesar drugega ni rekla. Njena postava se je spet zgubila v dimu, nihče ni rekel ničesar več in Berta je odšla. (nadaljevanje prihodnjič) asažams Tovarna čestita vsem delovnim ljudem za praznik 29. november in jim pošilja borbene pozdrave m liti! 1IŠ&? liii ttlil ,«P pr iilililiiir i;i»r »sr »s- sr Vsem delovnim kolektivom Čestitamo k Dnevu republike Kliočavničarslvo —- ieSitnica iCrani Za Dan republike čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu Tovarna v klobukov Škofja loKa Tovarna usnja Mar Obor DELOVNI KOLEKTIV fovornc isifa KummUi Čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku 29. novembru Izdelujemo: vse vrste svinjskega galanterijskega usnja v priznani prvovrst i kvarteti, za exportin domači trg, vtisnjeno in gladko, rastlinsko in kromno strojeno. Podloge vseh barv za čevljarsko industrijo. Vse vrste cepljenca, anilin in kolodij. Specialni izdelki: safijan ročni in strojni v raznih harvah, rokavičarsko usnje, tapetniško usnje v vseh barvah, svinjsko belo usnje. Za predelovalno industrijo nudimo: svinjsko odpadno mast, svinjske ščetine, mezdro, obrezine kož. V_ LH.du6th.Cjsko padj&tjz iS-ko.fja o£o.ka mrr DELOVNI KOLEKTIV &z&£&atese. KRANJ čestita k Prazniku 29. novembru ter se priporoča za nadaljnji obisk čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku ustanovitve nov moslavije in jim pošilja bor. uozdrave Lesno industrijsko podjetje Irata S..€if38 Loka čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike,prazniku ustanovitve nove Jugoslavije Vsemu delovnemu ljudstva socialistične Jugoslavije pošilja borbene pozdrave in čestitke k Dnevu republike CEMENTARNI TRBOVLJE proizvaja že 77 let prvovrstni visoko-vredni Portland cement znamke N 400 in C 500. — Kolektiv Cementarne čestita k Prazniku republike vsem delovnim ljudem Jugoslavije V H ZA 29. NOVEMBER ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM SINDIKAT METALURŠKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE SINDiKALN! ODBOR PODJliM ŽELEZARNE J i SENICE N4RAV1I KAMEN KAI910SEŠIV0 L5UBLIANA čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike Sindikalna podružnica delavcev in uslužbencev Okrajnega gradbenega podjetja Dravograd čestita ob Dnevu republike vsem svojim članom investitorjem in vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine a SPLOSNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR DELOVNI KOLEKTIV LJUBLJANA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K DRŽAVNEMU PRAZNIKU, 29. NOVEMBRU OČEVJE ■ ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU 29.' NOVEMBRU a-' K prazniku ustanovitve nove Jugoslavije čestita vsem delovnim kolektivom delovni kolektiv tts&jeni itzd&iki Obrtniška produktivna in predelovalna zadruga z o. j. oč/u&č/aita, Ce.io.vik a c. 14 K Dnevu republike čestita vsem delovnim ljudem trgovsko podjetje Kurivo Kranj KOLEKTIV LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA 'P čestita vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine k velikemu Prazniku republike Kolektiv usnjarskega remonta SLOVENSKE KONJICE čestita k Dnevu republike vsem delovnim judem naše domovine SfDUSTRIJA PAPIRNATIH IZPIlKOV NA RIB OR KOROŠKA CESTA ŠT. 5 Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k velikemu prazniku, 29. novembru, in priporoča svoje izdelke: trgovske knjige, zvezke, embalažo iz kartona, tekstilne cevke, kakor tudi lastne tiskarske izdelke Trgovsko podjetje lo&aii Krstni čestita vsem delovnim kolektivom in odjemalcem k Dnevu republike Elektrotehnično podjetje, Kranj čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku, 29. novembru Delovni kolektiv podjetja JAVOR tovarne furnirja in vezanih plošč s sedežem na PIVKI z obrati PIVKA, PRESTRANEK, BAC, ILIRSKA BISTRICA ter poslovalnicami: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD pošilja vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k Dnevu ustanovitve nove Jugoslavije borbene pozdrave ter jim želi obilo uspeha v nadaljnjem delu »DELAVSKA ENOTNOST- OB 29. NOVEMBRU, NAJ VEČJEM PRAZNIKU FNR JUGOSLAVIJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM kofokfiv UPRAVNI ODBOR Okrajnega zdravstvenega doma čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike KOČEVJE Hičraina zadružna zveza Z DELOVNIMI KOLEKTIVI ZADRUŽNIH PODJETIJ iskreno čestita vsem delovnim ljudem, ki se bore za napredek dežele k narodnemu Prazniku 29. novembru Močenje - Hfšl&eHca SINDIKALNA PODRUŽNICA DRŽAVNEGA POSESTVA »SNEŽNIK« KOČEVSKA REKA čestita vsem delovnim kolektivom k rojstnemu Dnevu republike !lllllllllllllllllllll!llll!!ll!l!llllllllll!!!l!lllll!l!l!ll!IIIIIIIII|l!lllllll||!lll|||||||||||||||||||||l!!l|||||||!ll!l||||||||||||||||||||||||/^ K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM KOLEKTIV Ključavničarstvo KOČEVJE čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike DELOVNI KOLEKTIV Kmetliske zadume Ribnim čestita k 29. novembru delovnemu ljudstvu splošno avtoprevozništvo Kočevje Delovni kolektiv •8 i TOVARNA SUKNA ''' e* čestita za Praznik 29. no- „ . vembra vsem delovnim K|]j)Qlljp ljudem Sindikalna podružnica gradbenih delavcev Zidar čestita vsem delovnim ko- $9' lektivom k Prazniku 29. novembru © CCS V J G KOLODVORSKA RESTAVRACIJA si RUDNIŠKA RESTAVRACIJA „V,ivu> - JCofeh." „VMo - Jčapeh. Koeevle SaSka vas ČESTITATA vsem delovnim kolektivom in cenjenim gostom k Prazniku 29. novembru K PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU kolektiv tovarne verig L E S C i jpsoina trgovska čestita za državni praznik — 29. november vsem delovnim ljudem širom po domovini ifitp©Fi e3tp©rt ZADRUŽNO PODJETJE Kaper Za 29. november — praznik ustanovitve nove Jugoslavije, čestita vsemu delovnemu ljudstvu Siopee * : 1 Mii!iiiiiim!ii!i!iumiumiu!iimitiinuini!ii!iiHnHiiinimi!HiiiiiiiuniuinHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinniiiiiiini!iii!i!iiiHiiiHiiiiiiii!ii!i!iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiui!m!miiiiim!iiiiiiiiimii!i!iimmiim!iiimmimiiimi!ii Vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije čestitamo k Dnevu republike GOSTILNA ,Pri kolodvoru' TRATA—ŠKOFJA LOKA •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a® Kolektiv SlaP Ižll eut i lifOBiia čestita k Dnevu republike vsem kolektivom sorodnih podjetij, vsem investitorjem in vsem delovnim ljudem DELOVNI KOLEKTIV Postojno In obratov Postojna, Ravnik, Belsko, Podgrad, Koritnice in Trnovo pri Ilir. Bistrici POŠILJA BORBENE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA OBLETNICO USTANOVITVE NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! GRADBENO PODJETJE PTUJ čestita vsem delovnim ljudem k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije 29. novembru SINDIKALNA PODRUŽNICA SGP Projekt čestita k DNEVU REPUBLIKE vsem članom kolektiva in sindikalnim podružnicam grad. podjetij iriiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuHiiuiiiMiiiMiiiiMMiHiiMiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiHHiimiimiiiiimiiiHimiiiiimuiiMiiiiinmiiiiiiuimiiniiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiuiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiii OKRAJNI Ob prazniku LJUDSKI Dneva republike čestita in želi - ODBOR mnogo uspehov pri graditvi socializma vsem delovnim ljudem | I j KOPER čestita vsem ud jemal "em in dobavitei era ob priliki državnega praznika 20. novembra ter želi mnogo uspehov pri de u VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA K DNEVU REPUBLIKE SUHI SANKA. KOPER Ob Prazniku republike čestitamo delovnemu ljudstvu I Kolektiv Otenliii IlOllOVdKi Hupie čestita vsemu delovnemu ljudstvu k državnemu prazniku, ustanovitvi nove J ugoslavije MoMa Električni in hladilni stroji, gasilska oprema 'JOP Vsem delovnim ljudem čestitamo k Prazniku republike INDUSTRIJSKO PODJETJE MARIBOR Ulica talcev 7, poštni predal 78 Kolektiv šilili1'1 Jzaxxxxvmmm!z:^rzi-'. ~~=----------)( ¥©varae pehišiva Sili telefon 21-56, 22-56 in 23-50 telegrami: LIP Maribor Žiro račun pri NB Maribor-okolica 648-T-10 PROIZVAJA IN PRODAJA KOPER čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu Republike in jim pošilja borbene pozdrave rezan les iglavcev in listavcev, zaboje, barake, lesno volno, vse izdelke pohištvenega in gradbenega mizarstva in stru-garstva serijsko in po naročilu Vsem delovnim lju dem čestita za pravnik, 29. november Trgovsko podjetje TEH% KOPER rum Slovenj Gradu s svojimi obrati: MISLINJA, DOVŽE, PAMEČE, DRAVOGRAD, MOŠENIK, VUHRED želi ob prazniku Republike vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov v izgradnji socializma i!»r Išiir :r F Trgovsko podjetje »M lS®p®ir pošilja borbene pozdrave vsem delovnim ljudem Jugoslavije in čestita k Dnevu republike Oelovni kolektiv 1 Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem naše republike za državni praznik, 29. november, in želi vsem delovnim kolektivom nadaljnjih gospodarskih uspehov Tovarne H ijenega pohištva STOL čestita ob prazniku ustanovitve nove Ju-gorfavije vsem delovnim kolektivom in jim želi nadaljnjih uspehov v izgradnji socializma ■'l E pravniku republike čestita vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije delovni kolektiv Prolzvodiifc nafte v Lendavi Montažno podjetje za hidroelektrarne in splošno montažo Maribor MONTIRAMO: hidroelektrarne, termoelektrarne, transformatorske in razdelilne postaje, električne plavže, cementarne, papirnice in splošno industrijsko opremo. PREVAŽAMO: težko industrijsko opremo in stroje z lastnimi specialnimi vlačilci in prevoznimi sredstvi do 100 ton. IZDELUJEMO: vse vrste montažnih pripomočkov, transportne in dvigalne naprave, hidromehansko opremo, komandne plašče in komandne pulte, konstrukcije, mehanizme ter cevovode in dimovode. ZAHTEVAJTE PONUDBE NAŠIH SERIJSKIH IZDELKOV! Gradbene vitle na motorni pogon od 0,5—14 ton Gradbene vitle na ročni pogon od o,S—5 t°n Kovinske strojne žage na motorni pogon Robilne stroje za cevi do 26 mm Acetilenske razvijalce Ročne škarje za pločevino Vrtljive konice Kalibrirane verige Zahtevajte neobvezno od nas strokovne nasvete in informacije, katere vam nudi naša tehnično-informativna služba. Vsem delovnim ljudem čestitamo k Dnevu republike! K prazniku 29. novembru čestita vsem delovnim ljudem kolektiv trgovskega grosističnega podjetja Tkanina Maribor, Glavni trg / GRADBENO PODJETJE MEG3AD LJUBLJHNA Kotnikova 10 TELEFON ŠTEV. 30-512 IN 30-513 čestita k prazniku 29. novembru vsem delovnim kolektivom in svojim odjemalcem SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM ČESTITAJO K DRŽAVNEMU PRAZNIKU delovni kolektiv trgovskega podjetja MODA IN DELOVNI KOLEKTIVI TRGOVIN V SESTAVU TEGA PODJETJA: Trgovski dom Moda Vesna Elegance Manufaktura Tabor OblaCilnica Jurčičeva ul. 4 Gosposka ul. 20 Gosposka ul. 23 Slovenska ul. 4 Trg Revolucije 1 Dvorakova 14 Kolektiv Hidroelektrarne Mariborski otok Maribor Maribor Heroja Tomšiča 2 čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku Dnevu republike DNEVU REPUBLIKE — PKAZIN1KU U&iAINU-S|||§$§|; VITVE NOVE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE - ijatbiinnii DELOVNI KOLEKTIV Tovarne avtomobilov v Mariboru kliče ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem naše domovine: ŠE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU V DOBROBIT SKUPNOSTI! Vsem delovnim ljudem pošiljamo borbene pozdrave in čestitamo k Dnevu republike Kolektiv KOMUNAUE UPRAVE Strma ulica štev. 8 I' ;• i GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 S SVOJIMI KOLEKTIVI: v Ljubljani, Medvodah, Jesenicah, Grosuplju, Krškem, Šoštanju, Škofji Loki, Ravnah na Koroškem, Kidričevem, Mariboru, Zenici in Dekanih čestita k prazniku obletnice ustanovitve Nove Jugoslavije vsem delovnim kolektivom in želi novih uspehov pri izpolnjevanju gospodarskih nalog. MARIBOR in GOSTIŠČE OKREPČEVALNICA I iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem Maribora in vse naše domovine k rojstnemu Dnevu republike ter se tudi nadalje priporoča. KOLEKTIV DRŽAVNO GOSPODARSKO PODJETJE ZA PROMET S FARMACEVTSKIM MATERIALOM uumšš&ma ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŠIROM DOMOVINE Mestni občinski ljudski odbor Črnomelj čestita vsem delovnim ljudem za praznik 29. novembra V se sile za izgradnjo socializma! l%lP!l|||!lll^}|||lllil^!!l!!!il!'l!l!I||lllltll!ll!lillilfilll!l|[llillll]||]ll!!IIII||!ll!l!il!l||t!lllllil!lll!i![lttlli|!Jllfl gr, prazniku 29. novembra iskreno čestitamo vsemu borbenemu delovnemu ljudstvu za njegove uspehe pri izgradnji naše socialistične domovine OKRAJNI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ &knajni iituiika&M $mb ''M' čestita vsem delovnim kolektivom za praznik 29. novembra želeč še nadalje obilo uspehov pri graditvi socializma. '/TT : m TI/TTf'');. jcr./r IlllUlllillllllllllllllllllilllll! !l! ! 1 Delovni kolektiv TOVARNA ČEVLJEV čestita vsem delovnim ljudem naše republike za državni praznik, 29. november in želi vsem delovnim kolektivom nadaljnjih f/ospodarskih uspehov. w Žitmh. ■nBK35B£83^Qfll K Dnevu republike čestita delovnim ljudem Jugoslavije Mignita. Semiš Svojim poslovnim prijateljem sepriporočamo za nadaljnja naročila kvalitetno izdelanega šolskega pohištva. III Vsem našim odjemalcem in dobaviteljem čestitamo k Dnevu republike, tudi v bodoče bomo skrbeli uveljaviti čimboljšo postrežbo, bogato izbiro in nizke cene. Splošno trgovsko podjetje Črnomelj Vsem svojim gostom čestita k Dnevu republike in se priporoča za obisk »fcestavuLCLja« SEMIČ LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE iliPICl f«JA DOLENJSKEM Telefon št. 16. Brzojavi: LIP Ribnica. Tek. rač. št. 6171-T-4 podr. NB Ribnica © proizvaja žagan les iglavcev in listavcev vseh dimenzij in kvalitet; embalažo — zaboje vseh vrst; bukove okrogle palice ter ostale finalne izdelke © prodala svoje lastne izdelke v tu- in inozemstvo 0 prevzema naročila za narez specialnih dimenzij 0 izdeiuge embalažo po naročilu v vseh velikostih in kvalitetah šestila vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in odjemalcem k prazniku 20. novembra — Dnevu republike ELEKTRO STROJIO RODJEIIE »TIKI« Ijisliišcsna - Iraia 12 konstruira in izdeluje razne kovinske in elektro izdelke za potrebe industrije in široke potrošnje ★ Čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike ★ MESTNA PLINARNA LJUBLJANA Telefon 80-555, pošt. predal 158 Proizvaja: plin, koks, katran in žveplo Popravlja: plinske naprave in aparate Izvršuje: plinske instalacije, iz polizdelkov sestavlja plinske štedilnike in sobne peči I Čestita vsem delovnim kolektivom za državni praznik, 29. november CINKARNA priporoča svoje proizvode: Surovi cink — min. 97,80% Zn Ginkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min. 98,70% Zn Fini cink —• min. 99,75% Zn Redestilir. cink — min. 99,85% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice "alovite Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina G0“ Bč Ginkovo belilo — zlati pečat beb pečat zeleni pečat rdeči pečat ♦ KEMIČNA INDUSTRIJA Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid, surovi Natrijev sulfid, čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni mini j 30% Svinčeni minij 32% ‘Svinčena glajenka, čista Superfosfat Modra galica Metalit V valjarni usiužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro Čestita vsem kolektivom k Prazniku republike CELJE Tribuna *« ff tovarna otroških vozičkov, igrač in kovinskih izdelkov, ' liitbfianii Karlovška cesta 4 čestita k prazniku, 29. nor embrii, vsemu delovnem c jndstvr ter se priporoča s svojimi izdelki čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike • Kadilcem nudimo vseh vrst tobačne izdelke standardno dobre kvalitete Cnuillhino Kuhinjsko posodo pocinkano, brušeno ter poko-sitreno posodo, kopalne kadi, pralnike eno- in dvodelne, stenske vodnjake, izplakoval-nike, radiatorje in kotle za centralno kurjavo, emajlirane senčnike proizvaja v neprekosijivi kvaliteti ^ Zahtevajie ponudb.! £||l{| jHTOlC “ pOSOdtCtifC K 'Dnevu republike čestitumu vsern delovnim ljudem Vsem neomajnim borcem za izgradnjo socialistične Jugoslavije čestita k Prazniku republike »Ilt7e "s DELO^^i KOLMUIV PODJETJA TESfi Delovni kolektiv podjetja iSS Ljubljana Centrala za FLRJ Ljubljana s svojimi poslovalnicami čestita vsem poslovnim prijateljem, kakor tudi vsem delovnim kolektivom Dan republike 29. november in želi mnogo uspeha pri nadaljnji socialistični graditvi NUDIMO VAM raznovrstno pohištvo, rezan in tesan les, lesonit, parket, zaboje, galanterijo itd. OPREMLJAMO: hotele, šole, kino-dvorane, laboratorije, restavracije, bolnice, domove itd. ) <> ) £esiw Indiistujskp 'mnlielfe l|nna čestita vsem delovnim ljudem K DNEVU REPUBLIKE PROIZVAJA : vse vrste pohištva in dele pohištva — zložljive vrtne garniture — zložljive stole — zložljive mize — vse vrste parketov — parketne plošče — vse vrste zabojev — lesno galanterijo — lesno moko — lignolitne plošče za tlak in za obloge — lesne žagarske proizvode DELOVNI KOLEKTIV BOMBUŽNg PREDILNICE mf; TKALNICE, TRŽIČ UPRAVA: LJUBLJANA, PARMOVA ULICA 37, I. Trakt Telefon: direktor 31-565 — komerciala 30-192 Brzojav: LIP Ljubljana p* ! = ) B m ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K 29. NOVEMBRU — PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE Trgovsko grosistično podjetje »TEKSTI L« LJUBLJANA, Ciril Metodova 3 (■- r s ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUBEM JUGOSLAVIJE K DNEVU] republike IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH J Ob praznovanju Dneva republike iskreno čestita in želi še večjih delovnih uspehov kolektiv Sooa Tovarna gumenih izdelkov Kranj 5 Telefon 274, 275 dti-sitiiki av.t&tno&iiov, lo.fte.Kji/ (7 - cZLJa Dan republike pošiljamo česiilke in borbene pozdrave vsem delovnim ljudem socialisiične Jugoslavije DELOVNI KOLEKTIV »TOPLOVOD « INSTALACIJSKO PODJETJE LIUBUANA, Crtomšrova ul. 6 Opozarjamo vas na našo aVlopnevmatiko z rdečo piko, ki je dosegla v tem letu raven inozemskih, uvoženih pnevmatik. Če želite ohraniti svoje vozilo v dobrem stanju in podaljšati življenjsko dobo odličnim »Sava« avtogumam, upoštevajte sledeča navodila: Montiraj pravilno gumo na pravilen obroč « Ne divjaj po slabih, razritih cestah # Ne vozi nikoli preko robnikov pločnikov 0 Zavore uporabljaj pravilno, to je postopoma in ne sunkovito • Poženi počasi in ne dopuščaj, da bi kolesa drsala • Vozi zmerno, posebno pri težkem tovoru v vročini • Tovor naj bo pravilno razdeljen • Preglej plašče pred vožnjo če so prazni ali polni ter jih napolni na predpisani pritisk. Če se boste ravnali po teh navodilih, Vam garantira udobno in sigurno vožnjo KOLEKTIV |l!llllllllllll!llllll!ll!l!llllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllill!!!llll!lllllllllllllllll!llll!lll!!lllllllil!!l!lllllllilll!lllllllllll!lll!lll!llllll!lllllllllllll!ll!!!lllllllll!ll!l!!!!llll!l!!l!lllll!ll!l!ll!lllllllllllllllll!lll!l!ll|{|l!l!!!ll!l|jillllU KOLEKTIV GOZDNE UPDM Idrita ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE ll!!lllill!lllllllll!!ll!llll!llllll!l!l!!lll!lll!li!!!ll!!lll!!lll!ll'lllll'lill!li!lll!ll!!!l!lllll!!lli>!llill!ll!!!!!l!l!!lllllll!lllll!llll!!lll!|l!l!!ll!ll!!l!l!!lll!ll!lll!i:!ll!ll!ll|lll!!l!ll!!ll!llll!!!!illl!ll!lll!lll!l!!l'l!!l!'l!!!!l,!i:i!!!!!li!!!i!lllll!!!i! KOLEKTIV TOVARNE UMETNIH m KOLEKTIV BRUSOV MARIBOR ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NAŠEMU NAJ-VECJEMU DRŽAVNEMU PRAZNIKU 29. NOVEMBRU To-taKne. pi&te.nin. in koAft&kcCje. MARIBOR, Meljska c. 56 čestita vsem delovnim ljudem k državnemu prazniku 29. novembru DEi OVNI KOLEKTIV TITOVI 2 A V ODI čestita vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku 29. novembru Trgovina čestita vsemu delovnemu ljudstvu k obletnici ustanovitve FLRJ Obveščamo cenjene odjemalce, da imamo na zalogi raznovrstni gradbeni material, goriva in maziva in kurivo po konkurenčnih cenah r T Vsem delovnim ljudem čestita k prazniku 29. novembru čestita vsem delovnim kolektivom k Dnevu republike L Elektrotehnično podjetje v Mariboru, Vetrinjska ul. 14 Podjetje izvršuje instalacije jakega in šibkega toka vseh vrst, popravlja kuhalnike, likalnike ter ostale elektroaparate. Trgovina podjetja vam nudi ves elektrotehnični material po najnižjih dnevnih cenah. Strokovna postrežba! K Prazniku republike želimo vsem odjemalcem m dobaviteljem mnogo uspehov in napredka pri na-daljn graditvi socializma! Detajlistično trgovsko podjetje Ljubljana, Gradišče 10 Obiščite naše oosiovalmce e obutvijo m usnjem v Ljublian' »ZARJA« KARDELJEVA 5 »ELITA« NAZORJEVA j ■>LUXOR« ČOPOVA 9 »ASTRA« ČOPOVA 38 »ČEVLJI« POD TRANČO t »ZMAJ« CIRIL METODOVA 9 »KOŽA« TRUBARJEVA 16 »JADRAN« POSLOVALNICA ČEVLJEV V CELJU Ugodne cene. solidna in strokovna postrežba! KOLEKTIV Trg o vskeg a grosističnega podjetja LJUBLJANA, BOLNIČARJEVA 4 čestiia vsem delovnim ljudem k prazniku Dneva republike N f . •• *• •• • L—-'--: DELOVNI UdLEKTlVt E&HTOMJLijME TOTimME LjOELl^im llllllilis ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, ZA DRŽAVNI PRAZNIK 20. NOVEMBER Delovni kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov H R i s I M I K ČESTITA GB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN JIM ŽELI MNOGO USPEHOV PRI SOCIALISTIČNI GRADI TV I NAŠE DOMOVINE KOLEKTIV LJUBLJANA - MOSTE čestita vsem delovnim ljudem k prazniku ustanovitve nove Jugoslavije in tudi nadalje priporoča svoje kvalitetne izdelke s konkurenčnimi cenami Podjetje Zima Tutlnc 133 -£IubliQim čestita vsemu delovnemu ljudstvu k 20. novembru Delovni kolektiv kj Delovi 10 gradbenega m podjetja Gradbenik libnica na Dolenjskem čestita za 29. november in se priporoča za. naročilo vseh gradenj • KOLEKTIV . RJAVEGA PREMOGA ‘EVI E ČESTITA VSEM ODJEMALCEM IN DOBAVITELJEM, KAKOR TUDI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DNEVU REPUBLIKE, 29. NOVEMBRU 1954, TER JIM POŠILJA BORBENE POZDRAVE PODJETJE MBA Zgorn a Hrušica 14 ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K PRAZNIKU REPUBLIKE Kolektiv čf.&K.e.h.jske oA&ačCii%ice, JOiattj in vasčoMainCca Jaseh.ice čestitata ob 29. novembru vsem svojim odjemalcem in naročnikom ''lil DELOVNI KOLEKTIV LJUBLJANSKE TOVARNE HRANIL POŠILJA OB DRŽA VNEM PRAZNIKU 29. NOVEMBRU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN SINDIKATOM SVOJE BORBENE POZDRAVE K Dnevu repuhlike, 20 novembru, prazniku ustanovitve n< ve socialistene Jugoslavije, čestita delovni kolektiv %JP'^ indusirife usula P vsem delovnhn kolektivom, posebno po našim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem Kolektiv Mariborske livarne in tvornite kovinskih izdelkov leslita vsem delovnim ljudem k prazniku dne 29. novembra MARIBOR Ulica heroja Jevtifa 15 Vsem delovnim ljudem pošiljamo borbene pozdrave in čestitamo k Dnevu republike Delovni kolektiv # l iMBBSTElfE KOVINSKIH IZDELKOV MARIBOR CESTA ZMAGE 13 illlVIIIHIItlllHItlltlllllllllltlllJtlHIIIIIIIIIIIIIHIIIIItltllllllltlllllltllllllllllllltlttVIHIItlllltllltllllllllMIIMIIIIIttltlHMtllittllllltlllllllf .............................................IIIMIIIHIMIIIIIMHIIIIIIIIimilllinilimillltllMH; Trgovskim podjetjem, kmetijskim zadrugam, gradbenim podjetjem ter industriji nudimo premazni material ter vse vrste kemikalij po zelo ugodnih cenah ir ZADRUŽNO PODJETJE Priporoča se: VELETRGOVINA S KEMIKALIJAHI Vi £ Mmlbm Jezdarska ulica 8 Tei..- 21-97,21-98,21-99 IfrfP Oqt MARIBOR, PARTIZANSKA 34 skladišče: Einspilerjeva ul. 7, telefon: 27-93 Svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem čestimo k prazniku 29. novembru Proizvaja: volnene tkanine iz mikane preje, volnene tkanine iz česane preje, bombažne tkanine, volneno mikano prejo, vato, vatelin, vigogne prejo MARIBOR PARTIZANSKA © i K Dnevu republike čestita vsem delovnim kolektivom! čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike in poSilJa borbene pozdrave DELOVNI KOLEKTIV ELEKTRO MARIBOR - MESTO MARIBOR, VITA KRAIGHERJA ULICA 8 čestita k prazniku 29. novembru vsem delovnim kolektivom DELOVNI KOLEKTIV GOZDARSKEGA AVTOPODJETJA V MARIBORU KEJŽARJEVA ULICA 19 (estita vsem delovnim ljudem k prazniku 29. novembru f«a K« is »as®ca Maribor, Vodovodna ulica 20 Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem k Dnevu republike Tovarna trakov in sukanca proizvaja lanene sukance za industrijo in obrt, bombažne ribarske sukance ter razno bombažno in svileno pozamenterijo ' VNA/VVVVS^VV^V^V,VVV^VVVVN^VVS^s^VNav'Nč/^ Delovni kolektiv Tovarne za elektrotehniko in fino mehaniko ISKRA P Lo'"2, '4*e'n ^ KRANJ nilii||Pl|||^ tllllfflill^llinntll^^ IllllllliPlIlllPlIilllPlIllliin I!ll||!l!l!!ni||!I||Il!]!|!!P!i:i||l!Il IltlI||IIlWtll!|H!Wt!|!!iPl||||Il!lI ^I]|||l!WTlll!||l(nni!j|||IIIini|||!!lIIF!Tl|||||!!!n!|||||im!]|||[fIl!|^ it|!!lfIIl!||!lIiniI||!i!!tIWlI|||!il!lIl!l|!||IIIII!!||||||lieil||||||IIIIII||||||IIIIlll!j||!l!!III|^