295
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 10. sept. Danes (v pondelek) se je začel veliki zbor deržavnih svetovavcov. Vse čaka radovedno zdaj, kaj bo večina rekla o važnih zadevah, ktere je zbor v svoj pretres vzel. Sliši se, da bojo zdaj zbori neprenehoma skozi 14 dni terpeii in je zatega voljo število hitropiscov pomnoženo bilo.
—   Ker krompir letos zlo gnjije, je c. k. miuisterstvo dnarstva davek žganjarijam , ktere iz krompirja kuhajo žganje, nekoliko polajšalo. Ukaz ta je veljaven za vse av-strijauske dežele razun Dalmacije in vojaške granice.
—   Zavoljo pritožb, ki so došle iz serbske Vojvodine c. k. ministerstvu pravice, da se v sodniških kancelijah ne rabi narodni jezik, je ministerstvo z ukazom 21. avgusta predpisalo za Banat, Vojvodino in Erdeljsko, da se ima serbski, madžarski, rumunski, horvaški in nemški jezik v kancelijah rabiti po različnosti narodovega jezika. Cirilica pa Serbom tudi v kancelijskih pismih ni prepovedana.
—   Cena obligacij je začela sopet zlo padati; vzrok tega je strah pred vojsko na Laškem.
Iz Zagreba. Novi politični časnik pod naslovom „Pozor" bo začel izhajati mesca oktobra; program njegov je že oklican in ga bo tudi naš prihodnji „oglasniku priobčil.
Iz Reke. O vseh Svetih bo tudi pri nas jenjala tarifa za meso.
Ogersko. Iz Peš t a. Gimnazijske šole v Ko loči so prevzeli očetje jezuiti.
—   Iz Pešta se je zvedilo sledeče: 4. dan t. m. so se vozovi, ki so imeli po železnici iz Pešta na Dunaj priti, za celo uro zakasnili. Vzrok tega zaderžka je bilo zasledovanje tatu, ki je ponoči ob 10. uri nekemu popotniku ronec ukradel, v kterem je bilo za 5000 gold. vrednosti. Vse iskanje je bilo zastonj. Tatinskega rokonaštva tedaj tudi železnice niso varne.
Iz Galicije. Goveja kuga se je v Galicijo spet pritepla in se v striškem in stanislavškem okrožji prikazala.
Iz Verone 10. sept. Po nevtrudljivem prizadevanji je tukajšni c. k. policii obveljalo, ves prekucijski odbor zaslediti in vse družbenike zajeti.
Laško. Iz Neapolja. Včerajšni telegraf je prinesel novico, da je Garibaldi 7. dan t. m. v Neapolj prišel;
296
^ako in kaj se je godilo, se Di znano. Samo to je povedano, da prejšni dan zvečer ob osmih je kralj neapoli-tanski Neapolj zapustil in se po morji v Gaeto podal; pred odhodom je jetnikom v ječah okrajšal njih kazen. Ker je kerdelo za kerdelom neapolitanske armade pristopilo k Garibaldi-tu in ker je celo njegov najzvestejši general Bosco zavoljo bolehnosti (?) kralja prosil, da sme iz službe stopiti, je verjetno, da je Garibaldi brez boja Neapolitansko dobil in se je tako spolnila njegova beseda, da 7. sept. hoče v Neapolji biti, ktero bo kakor Sicilijo kot samovelitelj (dic-tator) za kralja sardinskega v posest vzel.
—   Iz Turi na. Sardinska vlada, kakor se kaže, se ne pošilja svoje armade na Neapolitansko, kakor je izperva mislila, ampak čaka, da Garibaldi sam tukaj svojo reč opravi. Da bo mogla vso svojo armado iz dežele poslati, nabera zdaj povsod narodno stražo, ki bode doma namesto armade opravljala vojaško službo. Ker preži po Rimu, Nea-polju in Benedkah, se ve da napenja vse svoje žile. Pravijo, da Jakin s svojo armado posesti, je pervi namen sardinske vlade, in da je cesar Napoleon ministru Farinu med drugim rekel: „Hitro storite, kar mislite; le Rim iu Be-nedk se še ne lotite1'. Izgovor za vojsko proti papežu je sar-dinska vlada berž iz terte izvila; pisala je namreč v Rim, naj berž razpuste tistih 25.000 ptujih vojakov, ki jih je Lamoriciere iz celega sveta skupaj spravil, ker to je od vseh vlad priznana postava, da v laško vojsko se ne smejo p tuj c i vtikati; ako ne stori rimska vlada tega berž, bo sardinska armada posedla rimske Marke iu Umbrijo. In že je odrinilo 50.000 Sardincov na Rimsko. Iz tega se vidi, da sardinska vlada dela popolnoma tako kakor cesar Napoleon želi: mesto Rim in njegov vert Komarko na miru pustiti, — vse drugo pa vzeti. Tako počasi steguje Sardinija svojo roko čez vse Laško in nazadnje bo spet rajtengo delala s Francozom in mu za njegovo pomoč podarila — Genovo in  Ligurijo.
—   Iz Rimskega. Po več mestih se že unema punt zoper papeževo vlado, v Beneventu, Pergoli, Motite Feitri in več družin; rPerseveranza" zagotovlja, daje sardinska armada že prestopila mejo papeževo, da posede Marke in Umbrijo zato, ker rimska vlada noče ptujih vojakov Lamo-moricierovih razpustiti. Lamoricieri je po ravno tem časniku svojo armado na 3 kampe razdelil; en oddelek s 7000 vojaki je postavljen poleg Macerate in je v zvezi z Jakinom; drugi tudi tolikšni med Terno in Spoleto varuje reko Tibero in v sili more tudi Rim braniti; tretji razdelek stoji poleg Planin med obema unima, s kterima se stikuje. Zvedeni možje pravijo, da je tako armada Lamoricierovo prav dobro postavljena, — da bo boj z Garibaldovo armado hud, da pa pogumni general z svojimi najemniki ne bo nič opravil zoper silo domačih vojakov. Ne bo tedaj dolgo terpelo, da se bo slišalo od kervave vojske v papeževih deželah.
Francozko. Iz Pariza 6. sept. Danes sta cesar in cesarica prišla v Grenoble; škof ju je slovesno sprejel in jima rekel, da je ponosna prikazen povsod, kjer gre za sveto in pravično reč, viditi francozko bandero v pervi versti; armada cesarjeva varuje prestol glavarja cerkvenega v Rimu in se mašuje nad hudodelstvi, ki so v Sirii bile dopernešene zoper vero in človeštvo. — V Parizu hočejo vediti, da se bojo vsi Slovani na Turškem kmali spuntali zoper turško silo.
Anglcžko. Iz Londona. Angležka vlada, kakor se za gotovo ve, svari Lahe, naj se nikar ne lotijo avstri-janskega Laškega, ker jim potem ne bo pomagala, ako se zamotajo v nevarne homatije.
Svajca. Iz Ciriha 2. sept. Napoleonova volja se ni spolnila. Cesar je namreč hotel, da bi mu zvezni zbor poslal do meje švicarske deputacijo naproti, ki bi se mu na poti skozi Savojo v imenu cele Švajce poklonila. Za tak poklon pa Svajca ne čuti celo nobenega poklica v sebi,   ker ji je
cesar pravice do Savoje vzel, in čeravno je francozki poročnik glavarje švicarske večkrat za ta poklon nagovarjal, jih vendar ni omečil; rekli so mu, da to ni navada svobodne Švajce, da bi se kakemu vladarju uklanjala. Se ve da se mu je zatega voljo zlo zamerila.
Nemško. Iz Lipskega se je zvedilo, da toča, ki je 27. dan p. m. v tej okolici razsajala, je samemu mestu okoli 3 milijone tolarjev škode prizadjala.
— Iz Bero l i na. Potovanje pruskega vladarja v Varšavo je nek tako dolgo odloženo, dokler ne bo carica ruska iz otročje postelje, kar utegne še le v drugi polovici prihodnjega mesca biti.
Vlahija. Iz Bu kresa se je zvedilo, da na svet an-gležkega poslanca je turški sultan kneza moldavo-vlaškega Kuza nagovoril, naj pošlje 10.000 vojakov kristijanom na pomoč v Bolgarijo. Deržavui zbor je nek dovolil to; in po tem takem, ako je vse to res, utegne kmali moldavo-vlaška armada odriniti v Bolgarijo.
Spanjsko. Iz Madrida 31. avg. Kraljica je ponudila kralju napo I i ta tiske m u stanovanje v palači Sevilski, ako hoče priti na Spanjsko.
Turško, Iz Carigrada 29. avg. Veliki vezir je iz Sirije nazaj poklican v Carigrad. — Avstrijanska vlada je turški vladi ponudila pomoč, ako bi je potrebovala v Bosni. — Žalostne novice, da so Turki v S t. Jean d1 A kri spet kristijane mesarili, se poterjujejo; v velikem strahu so kristjani v Palestini. Turški vojaki zapušajo armado. — Carigrad je miren, pa vsaki dan dohaja veliko oboroženih Cernogorcov. (Te novice so iz Carigrada prišle čez Marsilje; ali so gotove ali ne, se ne ve).