:v;fl M . '.V,'A v lit ■ ■ if Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva tntm, v «ceno posiase knjiga itd. je pcSiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega jfc^riša v Idriji. i-^i Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati rrzr Učiteljski Ttfvariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleicn št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razj.se služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg noštnlne 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse admimstraiivne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. imamo jih! i. Dolgo so jih kuhali. Bilo je mnogo potov, mnogo prerekanja, vse polno besed in obljub — prava pravcata kupčija. Akt je šel na Dunaj, akt je prišel nazaj v Ljubljano. Vprašanja sem in tam: Zakaj tega ne? Kvalifikacija je govorila dobro besedo, a oglasila se je politiška pesem, ki je prvo prevpila, ki je ubila celo glas papeževega nuncija na Dunaju! Politiška moč je končno legla na .porodno posteljo in je ob hudih bolečinah ¡rodila ljubeznjive otročič-ke, ki ji ostanejo — sicer ne vsi — nesamostojni dojenčki še do konca dni! Drugim navadnim rojenčkom cepijo koze, svojim otrokom je politiška-niati že pred rojstvom vcepila vso modrost in sposobnost, da bodo z lahkoto prenašali vse križe in težave tega žalostnega življenja in svojega visokega znanja! Po živopisanih potih blago-tvornega romanja jih bodo nosile politiške ■ berglje; nagajka v desnici in paternošter okrog ledij pa bo simbol materinstva! In sistema! Ampak"—Hvala'Bogu, da jih le imamo! Na Štajerskem, Goriškem, v Trstu in Istri so jih dobili že pred Novim letom, kakor govori pamet, pravica in zakon; Kranjci smo malo zaostali, kakor je že naša lepa in hvalevredna navada. Treba nam je bilo predvsem vse tisto neumno šolsko vprašanje zašiti v kozji meh, da so ga potem božji mlini klerikalne politike premleli in prerešetali. Hefajst je potlej tolkel po bu-ticah, dokler se ni izpod čarovniških rok izmotala dovoljna mera pravega prepričanja. torej tudi prave sposobnosti. Nekaj jih je bil do same smrti, da so počepali pod maziljenimi prsti kakor lesene, neskončno neumne in smešne figure v Gašperl-teatru! Ko je bila ta procedura gotova, je bilo seveda tudi vprašanje rešeno. Tako se je tudi to poglavje našega šolstva končno dopolnilo po pravilih neizprosne logike, morale in razsodnosti. Saj drugače tudi ne more biti, ker se na Kranjskem v novejšem času sploh vse dopolnuje po teh pravilih! Roma lucuta! Kaj pa je tudi ekscelenci naučnemu ministru preostalo drugega, nego da je podpisal in razglasil, kar je bilo izvarjeno v ljubljanski kovačnici? Kje pa bi bil potem njegov ugled, in na kakšnih nogah bi sicer stala avtoriteto najvišje učne uprave v državi? Ali ni že Valentin Vodnik govoril, da jajce več ve nego puta? No -— torej! Naši sosedje naj nam zategadelj opro-ste zamudo. Zgorajšnja opravičba in utemeljitev nam daje vsaj malo upanja, da se nam zaradi naše navidezno polževe hoje ne bodo smejali. Če preudarijo vso to reč, utegnejo — kakor so tudi vihravi in udarjeni s slepoto — priti do prepričanja, da zori sad spoznanja samo na Kranjskem in da se naša vremena že jasne. Resnično: ako bi ne bil Albanec, bi hotel biti samo še Kranjec! In sedaj je že čas, da zapišemo suho dejstvo! Takole govori uradni razglas: Naučili minister je imenoval za prihodnjo šestletno funkcijsko dobo za okrajne šolske nadzornike sledeče gospode: Za šolski okraj Postojna in Logatec ravnatelja ljudske šole v Postojni, Ivana Thumo; za slovenske ljudske šole okoliškega okraja Ljubljano in šolsega okraja Kamnik ravnatelja ljudske šole Franceta Gabrška v Ljubljani; za slovenske ljudske šole v šolskih okrajih Krško in Litija nadučitelja Ludvika Stias-nega v Zagorju; za slovenske ljudske šole v šolskem okraju Kočevje učitelja na rudniški ljudski šoli v Idriji, Josipa Novaka; za nemške ljudske šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Primoscha v Kočevju; za slovenske šole v mestnem šolskem okraju Ljubljana vaaniškega učitelja Antona Maierja; za nemške šole na Kranjskem, izvzemši nemške šole v šolskih okrajih Kočevje, Novo mesto in Črnomelj, profesorja na drž. realki v Ljubljani, dr. Henrika Svobodo; za slovenske ljudske šole za šolska okraja Novo mesto in Črnomelj nadučitelja Ivana Štruklja v Dobrepolju; za slovenske šole v šolskih okrajih Kranj in Radovljica učitelja Karla Simona v Ljubljani. Nekateri gospodje, tu imenovani, so že naši stari, ljubi znanci. Pravzaprav je »Homo novus« samo čislani gospod Ivan Štrukelj, ki je izpodrinil Josipa Turka, dasi ga je uradna kvalifikacija smatrala poleg starega Thume za najsposobnejšega. Napol nov je tudi gospod Karel Simon. Ta je sedel na Janežičevo mesto, ki je storil prav, da se je sam zahvalil. Prihranil si je neprostovoljni odhod. Tudi on je bil v grdi nemilosti, ker je bil mnenja, da je nadzor- nik vse kaj drugega nego policaj in lakaj politiške stranke ter pisar okrajnega glavarja. Tudi bolehni, nervozni in čedalje ne-zmoznejši Maier je bil že čisto na pragu. »Auf Sie wird nicht mehr reflektiert!« so mu sporočili izza pisalne mize gospoda viteza Kalteneggerja. Šlo mu je za kožo. Kaj vse se je potem pletlo za kulisami, tega seveda ne vemo; ampak ob volitvi zastopnikov učiteljstva v mestni šolski svet ljubljanski je svojo vlogo tako dobro igral, da se je recenzija v »Slovencu« in »Slovenskem Učitelju« ugodno glasila, torej je razumljivo, da je tudi deželni šolski svet hipoma izpremenil svoje reflektiranje! Ko je bilo to dogotovljeno, je šel Maier zopet na dopust; in ljubljansko šolstvo dvigajo napredni elementi v učiteljstvu lepo naprej. Voz teče gladko, ako ni coklje. Karol Simon, ko je nadomeščal obolelega Turka, se je kmalu »upehal«. Hudobni jeziki govore, da je posebno dober v konceptu, torej za pisarniško službo kakor ustvarjen. Kadar je Karel Simon sam seboj, ga najbolj tare misel, bo !i mogel vzdržati vseh šest let, ali se bo pa prej — zopet upehal. Z Ivanom Štrukljem, cenjenim tajnikom »Slomškove Zveze«, smo imeli že večkrat opraviti. Prvič nekako pred desetimi leti, ko je moral bežati iz šole na Robu in se je zatekel k nam po pomoč in zaščito. Pozneje je bil toliko vzgojno nadah-njen, da je na nekem politiškem shodu v Velikih Laščah brusil nože in da je na vseh zborovanjih »Slomškove Zveze« krepko tolkel po nas in kričal, da nas loči križ. Zasluge si je pridobil tudi s tem, da je pred dvema letoma vodil naskok na Vdovsko društvo in njega lepo imetje, kjer je pa, žal, učakal popolen poraz. Štruklja so torej potegnili naravnost iz politiške plesavice ter ga preko objektivnosti, dostojnosti in moške dozorelosti vrgli v nadzorniško suknjo. S kakim blagom bo sedaj krošnjaril po novomeškem okraju in po Beli Krajini, si lahko mislimo. Sedaj ima deset definitivnih let... S posebnim navdušenjem in spoštovanjem ga bodo pozdravili v boju za obstanek ter v delu in naporu za ugled šolstva osiveli tovariši, ki delujejo po zapuščenih krajih dolenjske strani naše srečne dežele. Druge gospode poznamo. Thuma je sladak in uslužen na vse strani. Ob 6. zjutraj je že v pisarni, do opoldne je s pi-sarijami gotov; na njegovi pisalni mizi ni nobenega zastanka. V svoji 301etni nad-zorniški praksi ima mnogo izkušenj in spominov, ki bi utegnili zanimati tudi nadzornika Meierja. Učiteljstvo ga je vajeno in on njega, torej dobro izhajajo. — Stiasny se je že v Radovljici jako prikupil Kalteneggerju. Ta ga je dvignil, čeprav ga je Maier, ko Stiasny še ni bil nadzornik, neusmiljeno raztrgal. No, zdaj sta kolega in prijatelja. Gabrška bo od samega dela konec. Dolgo v noč sedi v uradu, piše, korigira, tuhta, se jezi in godrnja, da se Bogu usmili. Brez življenja in agilnosti inšpicira in inšpicira, da ves upehan in izdelan za-dremlje od samega napora. Prototip nadzornika, kakor ga hoče paragraf. Značilne so njegove konference, ki trajajo zdržema po 6 ur, da ljudje omahujejo od gladu in slabosti in duhovitosti. Gabrška bo konec prej, kakor si misli, pa temu bo sam kriv! Josip Novak"je daria&rm dan- Hud klerikalec — na Dobrovi še ni bil — pa je vsaj miren in dostojen. Od nas je imel doslej mir, pa ga bo tudi imel, če ne bo dal sam povoda do nasprotnega. Ko je »Slovenski Učitelj«, ki mu je bil soured-nik, začel metati okrog s portugalskimi anarhisti, s francoskimi razmerami itd., je Novak odložil souredništvo* ker se naj-brže ne vjema s takimi manirami klerikalne žurnalistike. Mi si vsaj mislimo tako. Morda se tudi motimo. O vsem nas pouči bodočnost. Ali kakor ni luči brez sence, tako ni tudi veselja brez žalosti. Na Turkov in Janežičev nadzorniški stolček, kamer sta sedaj sedla Štrukelj in Simon, je bilo namreč obrnjenih več klerikalnih oči. Te so sedaj silno žalostne in objokane, ampak kaj hočemo, ko je na Kranjskem premalo nadzornikov! Toda o tej žalostni strani tega veselega dogodka in še o čem drugem prihodnjič! Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika? LISTEK. A. Razlugerjev jubilej. Naš vrli tovariš Anton Razinger bo praznoval v nedeljo, dne 13. aprila svoj štirdesetletni učiteljski jubilej, ki je toliko bolj pomemben, ker službuje vseh teh štirideset let na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Ni naš namen, da bi danes nadrobno naštevali jubilarjeve vrline in zasluge, povdarjamo le na kratko, da se sme Anton Razinger ozirati s ponosno samozavestjo in z veselo zadovoljnostjo na- svoje štiridestletno učiteljevanje v Ljubljani, ki je polno zaslug v vsakem oziru. Anton Razinger je bil pray marljiv •J'iak; zato je postal že pred dovršenimi studijami suplent na II. mestni šoli in si-cer dne 13. aprila 1873. 1. Med tem časom, k0 je supliral na II. mestni šoli, se ■'e Pa hkrati pripravljal za zrelostni izpit, 1 je meseca julija istega leta prebil s Pr£iv dobrim uspehom. V šoli je dosegel vedno kar najboljše učne uspehe, ker ni bl' samo dober metodik, ampak tudi zelo Praktičen učitelj. Za svoje delovanje v So» ie prejel od šolskih oblastev več po- hvalnih dekretov. Pa tudi izven šole je bil neumorno delaven. Spisal je Abecednik, stenske table k Abecedniku, Prvo Berilo in Slovnico, Berilo za obče ljudske šole, Prvo nemško slovnico i. dr. Ostali prosti čas je pa posvetil Glasbeni Matici in njenemu pevskemu zboru, pri katerem še danes deluje z isto vnemo in navdušenostjo. kakor ob času njega ustanovitve. Da se je ustanovil pevski zbor Glasbene Matice, ki je raznesel slavo slovenske pesmi preko mej slovenske zemlje, je poleg pokojnega sodnika dr. Grossa tudi Razingerjeva prav velika zasluga. Glasbena Matica tudi ve ceniti Razinger-jeve zasluge za Matico. Zato mu je priredila pred dvema letoma, ko je praznoval svojo rojstno šestdesetletnico, časten večer, pri katerem so razni govorniki v navdušenih napitnicah slikali Razingerje-vo delovanje in zasluge na šolskem in glasbenem polju. V znak njegovih zaslug mu je pevski zbor poklonil ob tej priliki zlat prstan z briljanti. Razinger uživa pa tudi med svojimi tovariši vsestransko zaupanje in spoštovanje; zato je bil svoj čas tudi zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu. Ponujali so mu tudi mesto šolskega voditelja in nadučitelja v Ljubljani, a skromen in ponižen kakor je, ni maral prevzeti tega odgovornega mesta, ker bi kot tak ne mogel posvečati svojih zmožnosti glasbi in petju v toliki meri. Jubi-larju, ki je danes še čvrst na duhu in telesu, kličemo ob njegovi učiteljski štiri-desetletnicii Bog ga ohrani zdravega in srečnega do skrajnih mej človeškega življenja! __ Iz umetniškega sveta. Novi Akordi. Druga številka letošnjega letnika po vrednosti objavljenih skladb nekoliko zaostaja za prvo. Še največ vreden je dr. Krekov samospev »Ali veš« (Bierbaumo-vo besedilo) s prav srečnim začetnim domislekom. Ravnik uspešno množi klavirsko literaturo s svojim »Dolcissimo«, dočim Hochreiter nadaljuje svoje »Valses ncbles«, primitivne plesne komade. Zborom to pot ne bo vse dobrodošlo. Grdb-mingov mešani zbor »Belokranjska« dela name vtisk zmašene in nerodne skladbe, da si ga še ne upam primerjati Oskar De-vovemu moškemu zboru na isto Oton Zupančičevo besedilo. V nevoljo mora človeka spraviti Rožančev kratek zbor »Ah, ni li žemljica krasna«, ki se ne ponaša niti z eno novo mislijo, vrhutega pa tekst (NB. iz nemščine prestavljen) sploh ni vreden uglasbitve. Kje smemo naglašati »Ah, ni li žemljica krasna, krasna?« Ali nekaj podobnega v Mirkovem zboru. »Kam hitite?«, kjer zahteva muzi-kalna misel naglašati odgovora ni. Skladatelji, ali res ni boljših slovenskih tekstov? — Zvezek zaključi učitelja Švi-karšiča koroška narodna pesem »Pojdem v rute«, postavljena za peteroglasni moški zbor. — Književne priloge številki manjka. —ec. Orkester dunajskih glasbenih umetnikov je obiskal dne 28. marca Ljubljano in je priredil koncert pod vodstvom znanega dirigenta Oskarja Nedbala. Priliko sem imel uživati prednašanje Beethovnove Leonoren-uverture št. 3. mojstrsko delo nesmrtnega skladatelja, dalje R. Wagner-jev »Siegfried Idyll«, intimno skladbo brez močnih učinkov. Najsijajnejši točki vzporeda sta zavzemali dve .slovanski deli Smetanova uvertura k »Prodani nevesti« in Čajkovskega simfonija št. 5 (E-mol). Prvo sem čul že neštetokrat, a v taki izvedbi še nikoli, simfonija s svojo otožno, slovansko melanholijo (zlasti v prvih Tržaško šolsko vprašanje. Občni zbor Učiteljskega društva za Trst in okolico. Trst, 6. aprila 1913. Danes se je vršil v Slovenski trgovski šoli občni zbor našega učiteljskega društva. Po nagovoru predsednika Štefana F e r 1 u g e, je podal tajnik Ivan Dimnik poročilo o delovanju društva. Po notranjih zadevah društva se je pečal z vprašanjem tržaškega slovenskega šolstva. Iz referata povzemamo dobesedno: Dolžnost mi je, baviti se tudi s tržaškim slovenskim šolskim vprašanjem, da pregledamo, na kaki poti smo tu in koliko smo dosegli. Društveni odbor je posvečal mnogo pozornosti temu vprašanju in se je bavil v mnogih sejah z njim. Posebno pozornost je pa posvečal v letošnjem šolskem letu vprašanju slovenskih srednjih šol v Trstu. V ta namen je društvo preskrbelo potrebne informacije jugoslovanskim državnim poslancem, ki so na podlagi tega iz-kušali pospešiti rešitev tega vprašanja na Dunaju. Društvo samo je priredilo tudi društven shod, na katerem je jasno izrazilo učiteljstvo svoje zahteve glede srednjih šol, ki so gotovo hkrati tudi zahteve slovenskega ljudstva v Trstu in okolici, ker se popolnoma krijejo z njega interesi. Kakor ste vsi lahko čuli na tem zborovanju, se prva točka našega šolskega programa — t. j. uvedba materinščine kot rel. obl. predmet na nem. drž. šolah za otroke nenemške narodnosti — bliža udejstitvi, vendar je še in še biti nam pozornim, dokler ni definitivno rešena; posebno nas ne sme premotiti sedanje sumljivo molčanje, saj je javna tajnost, da so voditelji tudi slovenske šolske politike pravzaprav Nemci v Trstu, ki se skušajo okoristiti na p'od!agi nje in s pomočjo ger-manizatoričnih stremljenj države. Tako čaka tudi vprašanje slovenske realne gimnazije v Trstu še milosti vlade, ki tiči pod popolnim vplivom tukajšnjih vodilnih nemških šolskih krogov, in od istega vprašanja je odvisna potem tudi izprememba pripravnic v samostojne slovenske državne ljudske šole. O tej zadevi se je društveni odbor posvetoval v svoji seji dne 20. februarja t. 1., je šel po informacije na pristojna mesta ter je pri naših poslancih storil vse potrebne korake za končno rešitev tega vprašanja. Pri tem vprašanju pa se moram nehote baviti tudi z nastavljenjem učnih oseb na naših srednjih šolah. Država prt tem nastavljanju in pri razpisih popolnoma prezira učne osebe, ki so popolnoma usposobljene in službujejo že toliko časa tu kot suplenti, a jih pri definitivnem imenovanju prezre, ker niso njih narodnosti. Zaradi tega trpe v prvi vrs_ti naši domači profesorji, ker so zapostavljeni, v drugi vrsti naši dijaki, ki jih je gotovo močna tretjina na teh zavodih, in tudi starši slovenskih otrok, ker tudi njim ne more biti vseeno, če zaupajo svojega otroka kakemu tujemu ali slovenskemu profesorju. Naši poslanci bodo morali šolsko upravo prisiliti, da bo razpisovala pravilno ta mesta in jih tudi pravičneje oddajala. Sploh pa je želeti, da se poslanci bolj zanimajo za personalne zadeve na teh zavodih. Dne 8. pret. meseca smo čitali v naših listih brzojavko o korakih naših poslancev pri osrednji vladi na Dunaju glede šolskih vprašanj. Glede teh vprašanj stojimo menda z našimi poslanci vsi na istem stališču: Država sicer nekaj stori za slovensko šolstvo v Trstu, vendar — premalo. Tako je v letošnjem šolskem letu prevzela zopet pet učiteljev na Ciril-Metodovih dveh stavkih), nežno občuteno, sladko melodiko v »Adagiu«, s porednostjo v 3. stavku in z efekti v finalu me je navdušila. — Orkester je osebnost, ki ima dirigentovo dušo. in zdi se mi, da Nedbal v orkestru živi, vsak njegov migljaj upoštevajo, zato ostane Doslušalcu vtisk izvajanja v neizbrisnem spominu. Tako izredni umetniško popolni užitki so, žal, pri nas redki. —ec. Slovensko deželno gledališče. je končalo sezono. Kot predzadnjo operno predstavo so peli Puccinijevo »Tosco«. Opera je bila dokaj skrbno naštudirana, na ensemble je mnogo vplivalo gostovanje nekdanje, naše primadone g. Lili Nord-gartove, ki je tudi nastopila v vlogi Cho-chosan v »Madame Butterfly«. Obe njeni kreaciji hvaliti bi bilo odveč. — Pomemben literaren večer je bila drama I. Cankarja »Kralj na Betajnovi« z Ignacijem Borštnikom iz Zagreba v naslovni vlogi. — Kakšna usoda čaka slovensko gledališče vbodoče, ne vemo. Tekom tega meseca se naseli v njegovih prostorih — kinematograf. Pika. —ec. šolah v mestu, vendar ie to še premalo v primeri s koncesijami, ki jih ob' takih prilikah daje tržaškim Nemcem in Italijanom. Tempo podržavljenja je vse prepočasen in, rekli bi. skoro krivičen, ker Slovencem podržavlja država le učitelje; Nemcem pa podržavlja in subvencionira kar cele — šole! Zato se bo najenergič-nejše poprijeti dela, da Slovenci pridejo do svojih pravic! Z veseljem pa moram konstatirati, da se je točka razvoja slovenskega obrtnega šolstva v Trstu pričela nagibati k začetku realizacije, za sedaj je sicer državno dovoljena samo še obrtno nadaljevalna šola na Slov, trgovski šoli v mestu, ven-da~ bo to podlaga razvoju sloven. obrt. nad. šolstva tudi v okolici in gotovo podlaga poznejši slov. strokovni obrtni šoli v Trstu. Istotako je dobila v tekočem društvenem letu tudi Slov. trgovska šola pravico javnosti, ki je prvi predpogoj k njenemu podržavljenju. V zadnjem času sem tudi doznal, da se je z vprašanjem slov. meščanske šole v Trstu pričela resno baviti moška podr. C. M. D., kar je pozdravljati. Vendar moramo stati tudi tu na stališču, da je skrb za slovensko meščansko šolo v prvi vrsti dolžnost mestnega magistrata in države, našega naroda je le pravica to zahtevati. Učit. društvo bo pa tudi v tem vprašanju stalo vedno podružnici ob strani. Izmed šolskih pojavov, ki so se izvršili v letošnjem društvenem letu, bi imel omenjati tudi, da je C. M. D. prevzela dekliško šolo pri Sv. Jakobu od šolskih sester v lastno režijo, kar moramo prav odločno pozdravljati. Istotako tudi sezidanje novega šolskega poslopja z željo, da čimprej pride do istega dela tudi v mestu, dasi bi bila to dolžnost občine in države. Mestni svet se je bavil pri proračunu tudi z ustanovitvijo novih šol. Med njimi je tudi nekaj šol, ki jih imamo mi v programu. Tako bo potreba ponoviti našo šolsko zahtevo za^ šole pri Sv. M. M. sp„ Rocolu, Kjadinu, Škorklji, Grapadi in Pa-dričah. Deželni šolski zakon za Trst in okolico, ki ga naše društvo odobrava edinole z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in Italijane, je postavljen na isto dolgo kloi^ kakor § 55. drž. ljš. zak. v državnem zboru. Vendar mi ne moremo popustiti od tega zakona, če hočemo priti do normalnih šolskih razmer v Trstu, ki jim je pomanjkljiva zakonodaja drž. šol. zak. kriya. Pomanjkljivost v zakonodaji je bila1" kriva, da smo letos po devetih letih prišli zopet do okr. učit. konference, ki bi se praviloma in v interesu slovenskega šolstva morala vršiti vsako leto; ker je to edina institucija, v kateri lahko soglasno poudarjamo interese in zahteve slovenskega šolstva napram mestnemu magistratu. Naše društvo sestoji iz štirih interesnih skupin: iz drž. srednješolskega uči-teljstva, iz drž. ljš. učit., iz C. M. učit. in iz magistratnega učiteljstva. Poudarjati ni potreba, da se je društveni odbor trudil zastopati interese vseh interesnih skupin v vsakem slučaju, vendar bi bil — za svojo osebo — iz materialnih ozirov za delitev društva v odseke po teh skupinah, ker uprav to je bilo vzrok nezadovoljstva od strani enega učiteljstva z društvenim delovanjem. Ni pa potreba poudarjati, da glede moškega in ženskega učiteljstva stoji odbor na stališču: za enako delo — enako plačilo: za enake dolžnosti — enake pravice! Kot konec razmotrivanju naših šolskih vprašanj naj še omenjam italijansko fakultetno vprašanje, katerega položaj je vsakomur znan. S tem je država zopet pokazala, da neče priznati naših upravičenih zahtev, ker hoče slovensko manjšino pri tem popolnoma prezreti in ji zopet storiti novo krivico. Ne bom omenjal številnih in ogromnih državnih subvencij nemškemu šolstvu, gre nam le za dosledno prezira-nje naših zahtev in proti temu mora tudi naše društvo izreči javno svoj protest. Po tajniškem poročilu je bilo sprejeto poročilo društvene blagajničarke in pre-gledovalcev računov, ki so predlagali ab-solutorij blagajničarki in odboru. Iz poročila društvenega knjižničarja Fr. Fonde posnemamo, da je v društveni knjižnici sedaj 433 knjig in se je njih število v letošnjem letu pomnožilo za 113. Društvo vzdržuje sedaj tudi 13 šolarskih knjižnic, in sicer 10 na okoliških šolah, 2 na drž. nemški šoli v ulici Fontana in 1 na drž. nem. šoli na Lipskem trgu. Sprejet je bil predlog, da se takoj misli na ustanovitev in podporo šolarskih knjižnic na Katinari in na Ciril-Metodovih šolah v mestu. Učiteljiščnim abiturijentom se dovoli za učiteljiščni sklad za letos 10 K, vpri-hodnje pa sklepa vedno o tem občni zbor. Glede zaostale članarine je bil sprejet predlog tov. Daneua: Člane, ki niso | pfačali popolne članarine, se trikrat opo-| mtnja, sicer izbriše iz društva — izvzem-ši suplente in praktikante. Od stare članarine se všteje 4 K kot članarina, 6 K pripade rezervnemu fondu Učit. društva, ki je nedotakljiv in sme z njim razpolagati le občni zbor. Članarina za bodoče društ- i veno leto se določi na 4 K. Pri volitvi je bil izvoljen stari odbor s sledečimi izpremembami: namesto tov. Ribičiča, dr. Mrharja, Fonde in Daneua tovariši Betriani, Krašovic, Spanger in Marinček. Kot pregledovalec računov je bil dodatno izvoljen tov. Trobec. Poziv! V smislu pogodbe z dne 6. avgusta 1890 dovoli banka Slavija Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev odstotke od zavarovanega kapitala pri vsakem zavarovanju, ki se je sklenilo z učiteljem ali učiteljico, ki je član Zaveze; dobi pa tudi odstotke od vsakoletne plačane premije. Zaveza nima natančnih zaznamkov onih svojih članov, ki so zavarovani pri banki Slaviji. Zato je upravni odbor naročil vodstvu, da sestavi zaznamek vseh članov-zavarovancev. V to svrho dobe te dni cenjeni tovariši predsedniki tiskovine, ki naj jih izro-če zavarovancem v izpolnitev. Vse Zavezino učiteljstvo prosimo, da vestno izpolnijo obrazce in jih vrnejo v osmih dneh! Nihče naj ne opusti tega, ker je Zavezi v korist! Vodstvo Zaveze. Okrajni zastopi in občine za učiteljstvo. Slovenjebistriški okrajni zastop je v svoji zadnji seji odposlal na deželni odbor peticijo, v kateri se le-ta naproša, naj deluje na delazmožnost deželnega zbora in naj se postavi ureditev učiteljskih plač kot prva točka dnevnega reda, ker okrajni odbor dobro pozna skrajno bedo učiteljstva in se popolnoma strinja z zahtevami po uvrstitvi v nižje štiri činovne razrede z državnimi uradniki. Tudi občinski odbor na Spodnji Pol-skavi pri Pragerskem je poslal na deželni odbor peticijo enake vsebine, in sicer na predlog tvorničarja g. Steinklauberja na Pragerskem. Predlagalec je toplo zastopal težnje učiteljstva, poudarjal visoko kulturno važnost njega delovanja in prišei do zaključka, da je regulacija učiteljskih plač nujna potreba in zgolj čin pravičnosti, ki bi se moral pravzaprav že zdavnaj zgoditi. Ta predlog je bil z veliko večino sprejet, le trije klerikalni kimavci so bili proti. Upamo, da pridejo z enakimi sklepi kmalu tudi drugi okrajni zastopi in občinski odbori na Spodnjem Štajerskem! Jubilej Zaveze. Zaradi Zavezinega koncerta. Note imamo. Pregeldali smo jih, morda tudi preigrali kak lažji komad, morebitne težje točke preskočili, položili oba zvezka med zaprašene partiture, v par dneh pozabimo, da smo jih sploh prejeh ,— in spala bodeta spanje pravičnega, dokler nas veliki zvon v ^Tovarišu« ne povabi k prvi izkušnji: a ko odklenka, se še ne ganemo in rajši počakamo, da drugič pozvoni — in to k glavni vaji. Tedaj ju siroti izmotamo iz že založenega kupa. malo izprašimo, še enkrat preberemo tekst in hajdi v Ljubljano! Tako je bilo oba zadnja Zavezina koncerta v Ljubljani, tako je bilo pri naših okrajnih koncertih, tako se mi je godilo, ko so prišli tovariši k mojim prireditvam v C., in ni čuda, da potem zadnji dan gagamo pri vajah — razdeljeni v oddelke — od jutra do večera, a naposled vsi izmučeni pokažemo svetu nezmožnost in se sramujemo po sleherni točki z odra! Storite tedaj, tovariši, tako, kakor sem vam pri prvem sestanku glede Zavezinega zbora svetoval. Oni. ki se čuti zmožnega in ima veselje do res uspelega koncerta, naj marljivo sam1 nastudira vse pesmi, tudi lažje — ne bodi površen! — Nato povabi k vajam svoje zaspane tovariše z iste šole. Ne oplaši se, če misli odlagati! Bodi silen. Ture za letos v stran, sedi na kolo in hajdi k najbližjemu tovarišu izven okoliša. Ne daj se zavesti v hram pijače, temveč sedita k notam ter pojta in pojta! Ko si nekaterim vsaj nekaj zanimanja zbudil, priredite skupno vajo in s ponosom bodete hiteli k okrajni vaji! Tako je bilo pri nas o priliki zadnjega okr. koncerta. Moj okoliš je bil podkovan, ponosno nastopal, dočim so se ostali sramežljivo naslanjali na nas. Na glavni vaji se ne bomo učili glasov, temveč le finega prednašanja, a če bi imelo biti potrebno prvo, položim note v stran in prav gotovo ne nastopim, zakaj zadnji sramotni Doraz v Ljubljani me peče še danes. J. L. Iz naše organizacije. Štajersko. Šafeško učiteljsko društvo je poletelo dne 3. aprila t. 1. v Št. Uj, kjer se je vršilo zborovanje ob 11. uri dopoldne v šoli. Društveni načelnik tov. Koropec otvori zborovanje, pozdravi navzoče društveni-ke, posebno pa pozdravlja prisotno gospo Viherjevo iz Št. Janža. Na zborovanju so pogrešali marsikaterega tovariša in to-varišico; čudno, da so manjkali ravno isti, ki navadno najbolj tarnajo, da zborujemo vedno le v Velenju, ozir. Šoštanju. Ker se zapisniku o zadnjem zborovanju ni ugovarjalo, se je odobril. Po prečitanju dopisov je opozoril tov. predsednik kot učit. zastopnik v c. kr. š. svetu na nekatere napake, zadevajoč letnih proračunov in računov krajnih šolskih svetov, osobito določitve ter uporabe vsote za šolsko in učiteljsko knjižnico. Ko je še podal nasvet glede predložitve seznamka učencev za poletno oproščenje, nam je prečital iz »Landbote« aktualno črtico o kmetijskem nadaljevalnem pouku, dodatno k tozadevnemu predlogu v gosposki zbornici. Navzoči so poslušali z zanimanjem. Med društvenimi zadevami se je tudi sklenilo, da priredimo 1. junija skupno s Celjskim učit. društvom majniški izlet v Topolšico. Končno je podal tov. Jankovič par dobrih nasvetov in ko smo si še ogledali pravkar iz-išlo učilo za zemljepisje učitelja R. Fricka, je predsednik zaključil zborovanje ter za-klical »Na veselo snidenje pri majniškem izletu«. Po zborovanju smo bili prav gostoljubno sprejeti v senčnici tov. Jankovi-ča, kjer smo ob rujni kapljici ter živahnem razgovoru skoraj pozabili, da moramo odhajati z večernim vlakom domov. Učit. društvo za pol. okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 17. aprila, predpol-dne po 10. uri pri Mali Nedelji s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Zadnjič izostalo predavanje. 4. Razgovor o predlogih za deleg. zborovanje Zveze. 5. Slučajnosti. Skrbite, drage tovarišice in tovariši, da bo udeležba zopet tako številna, kakor je bila na zadnjem zborovanju. Odbor. Konjiško učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek, dne 3. aprila t. 1., v Konjicah. Zborovanje je bilo jako dobro obiskano in bi bila udeležba gotovo še boljša, ako ne bi več tovarišev in tovarišic zbolelo. Društveni predsednik tov. Schell pozdravi navzoče člane ter preide nato na dnevni red. — Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Po obravnavi raznih dopisov je poročal tov. Bobič o zakonskem osnutku štaj. Lehrerbunda o zadevi regulacije učiteljskih plač. Ta osnutek ima mnogo vrlin, ni pa tudi brez hib, izmed katerih bi bile najvažnejše sledeče: 1. v tem novem predlogu se še zmeraj ne nameravajo odpraviti — posebno za Spodnji Štajer — toli krivični plačilni razredi, ampak se hočejo uvesti kar štiri plačilne vrste, ki bi se naj upoštevale s prav občutnimi razlikami pri odmeri službene doklade ter odškodnine pomanjkljivih nadučiteljskih stanovanj; 2. se hoče omožene učiteljice in nad-učitelje prikrajšati za polovično službeno doklado in bi potemtakem bilo mogoče, da bi prejemki učitelja na eni in isti šoli prekašali prejemke nadučitelja z istimi službenimi leti. Poleg teh glavnih hib izkazuje omenjeni osnutek Lehrerbunda še druge pomanjkljivosti, ki se radi pičlega prostora tukaj ne morejo navesti, pač pa so se od društva sklenili tozadevni predlogi, ki se bodo izročili Zvezi v pretreso-vanje ter nadaljno ukrenitev. Nadalje so se sprejeli še sledeči predlogi: 1. v zadevi akcije za izboljšanje učiteljskih gmotnih razmer se priporoča skupno in složno postopanje s tukajšnjim nemškim učiteljskim društvom; 2. društvo pristopi k čekovnemu prometu učit. zadruge v Celju; 3. po možnosti pristopijo vsi člani učiteljskega društva konjiški kmetijski podružnici. — Prihodnje zborovanje bo meseca maja v Zrečah ali pa v Prihovi. F. B. Učit. društvo za brežiški in sevniški okraj je imelo svoj sestanek 6. aprila na Vidmu. Navzočih je bilo 26 članov in trije gosti. Vzeli so se na znanje razni dopisi, došli društvu od zadnjega zbora, ter poročilo tov. predsednika o odborovi seji štajerske Zveze. Nato je tov. Vadnal iz Dobove predaval prav zanimivo o čebelarstvu. za kar se mu je tov. predsednik zahvalil. Društvo sklene člane, ki so že dlje časa zaostali z udnino, še enkrat opominjati. Ko se ne bi dotični odzvali, bi bilo društvo prisiljeno glasom pravil, jih črtati kot člane. Prihodnje zborovanje se vrši 8. rožnika v Sevnici. !» A Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za m 3 Šolske ootrebščine Marija Tičar__________ .. trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevajne Šole. J Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 „ r* - (nasproti „ziate kaplje-. Cene nizke!_Postrežba točna vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom dk— Književnost in nmetnost. Odbor Socialne Matice je imel svojo tretjo sejo v predsednikovih prostorih dne 30. marca t. 1. v navzočnosti 6 odbornikov — 5 se jih je opravičilo. — Socialna Matica ima doslej 12 poverjeništev, nad 500 članov, 9 ustanovnikov ter bo izdala svoje publikacije koncem poletja 1913. K tej velevažni kulturni organizagji bi morala pristopiti vsa inteligenca in v posebni miri vseučiliško in srednješolsko dija-štvo kakor tudi preprosti sloji, ker je to prvo knjižno društvo na slovenskem jugu, k: hoče vršiti nalogo, širiti poljudne znanstvene spise vseh vrst. Člani imajo tudi ugodnosti pri naročanju »Vede« (popust 20 odst.). Glede drugih književnih izdani pa bo odbor na številna vprašanja odgovoril vkratkem. Članarina znaša letnih 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo in delavske sloje letne tri krone; ustanovnina 100 K; pravne osebe plačajo vsak prispevek dvojno. Pristopajte k temu vele-važnemu književnemu prosvetnemu društvu'. Denarni zavodi, občine, imovitejši zasebniki, podpirajte Socialno Matico in njeno velevažno delo z ustanovninami in pristopom! Matica Slovenska bi potrebovala nekaj izvodov I. in II. zvezka svoje »Hrvatske knjižnice« (1906, 1907). Tistim, ki bi jih mogli odstopiti, bi Matica dala kako drugo knjigo v zameno. Politiški pregled. * Zasedanje Državnega zbora. Z Dunaja poročajo, da se državni zbor skliče 28. aprila ali pa 6. majnika, ker se vlada ozira na zasedanje deželnih zborov. Dne 15. aprila prične zborovati tudi tirolski deželni zbor. Samo deželni zbori v slovenskih pokrajinah — razen v Trstu ne zborujejo. — V poučenih krogih zatrjujejo, da državni zbor ne bo sklican, dokler trajajo homatije na Balkanu, ker hoče grof Stiirgkh na željo grofa Berchtolda preprečiti, da bi se parlament dotaknil Berch-toldove zunanje politike in jo podvrgel kakšni kritiki. Nemškonacionalna zveza in krščanski socialci so o tem informirani in soglašajo z nazprom vlade. "Vojaški krogi so proti voditeljem avstrijske zunanje politike. »Danzers Ar-meezeitung« piše o naši zunanji politiki: »Najbolj preprost človek bi rekel: Proti Srbiji in Črnigori sta mogoči dve možnosti: Ali jih izbrišemo iz zemljevida in jih vzamemo, ali pa jih vzamemo v svoje varstvo in jih obsipamo s takimi dobrotami, da bi ostali za vse čase v gospodarskih in politiških interesih na nas navezani. Da se govoriti o obeh možnostih in obe poti bi nas dovedle do dobrega uspeha. Storili pa nismo ne enega ne drugega, ampak napravili najneumnejše, kar se je sploh dalo napraviti. Teh dežel nismo vzeli, pač smo nasprotno pripomogli k njih okrepitvi, istočasno smo si jih napravili namesto za svoje prijatelje, za svoje najhujše in najbolj zagrizene sovražnike. Smešna demonstracija proti par vasem na črnogorski obali pomeni pa naravnost krono klaverne politike slabosti in negotovosti. In sedaj naj pričakujemo blogoslova miru?« * Avstroogrsko prebivalstvo po stanovih. Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v naši monarhiji še vedno prevladuje kme-tiški stan; dve petini vsega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, vrtnarstvu, ribar-stvu in gozdarstvu je zaposlenih 30,100.000 oseb, v industriji pa 8,410.000; dalje: v trgovini, prometu in zavarovalništvu 3,316.000, v rudarstvu in fužinarstvu 742.500, stavbni obrti 940.000 in v domačem gospodarstvu 1,138.500 oseb. Uradnikov, učiteljev, duhovnikov in umirovljen-cev je 3,060.000, brez poklica 1,249.000 oseb. * »Vojna med Avstrijo in Srbijo neizogibna«. »Reichspost« piše: »Belgrajski list »Balkan« napada vehementno Avstrijo, ker se postavlja za zaščitnico Albanije. Avstrija ji postavlja meje ne glede na to, se to strinja z vitalnimi interesi Srbije Črne gore. Ali če je Evropa preslaba, ^ bi odvrnila Avstrijo ter ustavila njeno £e.!v°. storita pa to Srbija in Črna gora, ^'ičoč: Zadosti! Ne več dalje! Vojna med Avstrijo in Srbijo je neizogibna.« * Voditelj čeških socialnih demokratov •zvoljen v državni zbor. V okraju Kladno na Češkem je bil pri nadomestnih volitvah v državni zbor izvoljen dr. Fr. Soukup, voditelj češko-slovanske socialne demokracije, z 8350 glasovi proti narodnemu socialistu, ki je dobil 994 glasov. + Mir se kmalu sklene? Uradni »Mir« v Sofiji izraža upanje, da se mir med balkansko zvezo in Turčijo sklene v najkrajšem času. Glede meje sprejmejo balkanske države črto Midia-Enos. kakor hitro se določijo vsi kraji, ki bodo tvorili novo mejo. Zavezniki sprejmejo tudi glede na vojno odškodnino stališče velesil, če velesile izjavijo, da se bo finančna komisija, ki se snide v Parizu, bavila tudi s tem vprašanjem. * Starosta hrvaških politikov, odvetnik Erazmo pl. Barčič, je preminul na Reki, star 83 let. Na Reki je bil Barčič duša narodnega gibanja. Barčič je bil topel zagovornik hrvaško-srbskega narodnega edinstva. V hrvaškem saboru je bil med najodličnejšimi opozicionalci. * Velikanska slovanska manifestacija v Petrogradu se je vršila dne 7. t. m. Več-tisočglava množica je nesla deske z napisi: »Skader Črnogori!« — »Sveti križ na Hagijo Sofijo!« Na grobovih Aleksandra II. in Aleksandra III. so položili krasne vence. Nad 10.000 manifestantov je aklamiralo velikega kneza Nikolajeviča. * Katoliško propagando v Albaniji je podpirala Avstrija, kakor piše dober poznavalec Albanije Charles Wood, v posle -ndjih petdesetih letih. Propagandi je šlo na roke otvorjenje šol. Ko so prišli v Skader jezuiti sredi prejšnjega stoletja, je bila otvorjena prva šola, ki jo je vzdrževala Avstrija. V istem času je postala Avstrija zaščitnica katoličanov v Albaniji. Italijanska propaganda je dosegla uspehe zlsti v Skadru, tam imajo Italijani poleg sirotišč-nice tri šole, za dečke, deklice in sirote. Italijanske šole so tudi v Valoni in Janjini. Srednješolski vestnik. ** Srednje šole v Trstu. Izmed srednjih šol v Trstu prideta v poštev za nas predvsem državna gimnazija in realka. V minolem šolskem letu 1911-12 je bilo število našega dijaštva sledeče: Na c. kr. državni gimnaziji 230 Slovencev, 19 Hrvatov, 3 Čehi; na c. kr. državni realki 93 Slovencev, 12 Hrvatov. Skupaj torej na obeh zavodih 323 Slovencev, 31 Hrvatov in 3 Čehi. Skupno Slovanov 357 proti 324 lanskega leta, 302 predlanskega leta in 261 leta 1908-09. In če bi se pravično zaznamovala narodnost tudi na občinskih srednjih šolah, bi se gotovo podvojilo to število dijakov. ** Podaljšanje službene dobe hrvaških profesorjev. Glasom zagrebških listov se v naučnem oddelku hrvaške deželne vlade pripravlja nov zakonski načrt o službovanju srednješolskih profesorjev. Bistvena izprememba v novem zakonu bo podaljšanje službene dobe na 35 let, s čemer naj bi se hrvaški profesorji izenačili z ogrskimi profesorji, oziroma z ostalimi javnimi uradniki na Hrvaškem. Za uradnike v skupnoupravnih uradih na Hrvaškem je 351etna službena doba že uvedena. za avtonomne uradnike se v kratkem uvede. Dosedanjih plač srednješolskih profesorjev se zakonski načrt ne dotika. To je tudi na Hrvaškem postranska reč! +t Vojaške višje realke. Vojaške šole se reorganizirajo v vojaške višje realke. To se uvede vkratkem, in prvi letniki v kadetskih šolah se sistemizirajo v letnike višje realke; za sedaj se reorganizira pet kadetskih šol, med temi ona v Mariboru. _ Ueiteljiščni vestnik. Naši izleti. Kakor vse srednje šole tako smo oblagodarjeni tudi slovenski učiteljiščniki z izredno milostjo, da nam dovolijo naši predpostavljeni vsako leto en dan (časih celo — poldrug dan), ki je namenjen izletom. Kdor je le nekoliko že pogledal preko domačega plotu, ve kako silne važnosti je za mladega človeka potovanje. da si tudi nekoliko ogleda solnč-ne in temne strani tujcev, se seznani z njihovim življenjem in njihovimi razmerami in si tako razširi vsaj nekoliko duševno obzorje, ki mu ga ustvari okosteneli, prepereli, nazadnjaški in policajski c. kr. avstrijski šolski sistem. Kakšni pa so ti naši izleti? Goriški učiteljiščniki gredo v Ljubljano, marborski kam na Spodnje Štajersko, ljubljanski pa časih celo do — Trsta. Financirati morajo izlete seveda sami, ne visoka železniška uprava nas osreči s polovično vožnjo. Vrednosti teh znamenitih izletov in potovanj ne bom popisavai, je prav očividna in ni potreba komentarja, poglejmo samo nekoliko drugam. Hrvaška vlada da vsako leto maturantom prav znatno podporo (časih po par tisočakov) in tako smo že večkrat zavidali zagrebške tovariše, kako so potovali po slovenski zemlji in si ogledovali vse naše važnejše kraje, od nas so šli pa seveda še dalje. — Pa ne samo Hrvatje, tudi bosenski učiteljiščniki dobivajo velike podpore za svoja naučna potovanja. Lani so dobili baje okrog 4000 K in so prepotovali ves avstrijski jug. Tudi letos prirede n. pr. zadrski učiteljiščniki-abi-turienti veliko naučno potovanje pod vodstvom dveh profesorjev preko Trsta— Benetk — Ljubljane—Gradca — Dunaja — Budimpešte v Zagreb in nato zopet domov v Dalmacijo, a vse to z javno podporo. Nam slovenskim učiteljiščnikom se zdi to kot nekaka pravljica, če pomislimo, da moramo laziti od Poncija do Pilatuža, preden nam milostno dovolijo, da si ogledamo na lastne stroške kako vzorno mlekarno v okolici. Skrajni čas je, da se še stori tudi v tem oziru vsaj mal korak dalje, da bomo vsaj capljali za drugimi našimi tovariši. Ne pitajte nas samo s suho teorijo o kvaliteti gnoja in podobnim, dajte nam tudi nekoliko živega, isitinitega sveta in nekoliko vpogleda v faktično življenje, saj vsaj to menda ni proti kakim paragrafom. Prepričani smo, da bi gosp. profesorji v tem oziru lahko kaj dosegli, predsvem pa ravnateljstva sama. Če nas vzgajate za učitelje, tedaj nas res vzgajajte, a ne samo v — diletante! St. Obrambni vestnik. ** Zopet bojkotna pesem. Premili naš prijatelj »Slovenec« je dne 3. t. m. v svoji 75. štev. zopet intoniral staro bojkotno pesem proti Učiteljski tiskarni. Kaj se je zgodilo? Zveza gasilnih društev na Kranjskem — »Slovenec« jo imenuje liberalno — je razposlala na vsa gasilna društva okrožnice, v katerih — kakor pravi »Slovenec« dobesedno — »hujska skrito zoper deželni odbor in zoper podeljevanje podpor; na drugi strani pa napada novo gasilsko zvezo in one, ki pri njej delujejo.« — Mi te okrožnice nismo brali, torei tudi ne poznamo njene vsebine. Pa to je stvar gasilcev. Vemo le toliko, da so vrgli klerikalci celo v strogo nepolitiško in humanitarno gasilstvo seme razdora in da je tudi tu med prvimi zjpgarji častihlepni Slomškar Lavtižar iz Šiške! Kjer so razprtije in razdori, temu mora biti na sramoto stanu brezvestni učitelj - Slomškar poleg! Sedaj pa vprašujete: »Kaj pa ima Učiteljska tiskarna z gasilstvom opraviti?« — Temu vprašanju odgovarja »Slovenec«, rekoč: »Tiskane so okrožnice v »Učiteljski tiskarni«. S tem je povedano vse!« — Potemtakem bi Učiteljska tiskarna ne smela izvrševati svoje tiskarske obrti, oziroma bi smela tiskati le to, kar bi ji milostno- dovolili gospodje iz »Slovenčeve« redakcije! Mi pa pravimo, da sme naše podjetje sprejemati in izvrševati vsa dela, ki sodijo v njega stroko, in le veselo znamenje za naš zavod, ker ima naročnikov med vsemi sloji in društvi! Čim več jih bo, tem bolje za nas, pa naj se vsi klerikalci postavijo na klerikalne gasilske čelade! Zakaj rajši »Slovenec« ne prime tiste tiskarne, ki je tiskala znane pohujšljive rdeče bukvice ljubljanskega škofa? Zato ne, ker je te pohujšljive rdeče bukvice ljubljanskega škofa tiskala — Katoliška tiskarna! lahko več povedali — da so njih nasveti zaradi kopanja otrok in podobnih reči povsem brezuspešni. Ne glede na to pa bi bilo potrebno, da se skrb za zdravje otrok sploh razširi. Če zdravnik dožene in izreče da je otrok bolehen, je s tem prav malo doseženo, če se nihče ne pobriga, da bi se bolno dete res zdravilo. Starši se pa v mnogih slučajih ne morejo resno pobrigati za to, ker jih večina živi v takih gmotnih razmerah, da ne zmagajo izdatkov za zdravniško oskrbo in za zdravila. Namen, ki se zasleduje s šolskimi zdravniki, bi se le tedaj dosegel, če bi bolni otroci dobivali tudi potrebno zdravljenje. Seveda bi to nekaj veljalo, ali to bi bila investicija, ki se izplača. Otroci so za narod najdragocenejše blago, katero je treba ohraniti brez obzira na izdatke. S tem, da bi potrebni otroci dobivali zdravniško pomoč in zdravila, ne bi bil rešen ves problem, toda od-pomoglo bi se vendar nekoliko. Občina bi morala smatrati za eno svojih najvažnejših nalog, da reši to vprašanje. Če skrbi za svoje otroke, skrbi za svojo bodočnost. —r— Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega nadučitelja Josipa Jegliča je imenovana provizorična učiteljica v Naklem Marija Piškur za suplentinjo na ljudski šoli v Selcih. Za suplentinjo v Velikih Laščah je imenovana namesto obolele učiteljice Leopoldine Garbeisove učiteljica Eleonora Planinškova, za suplentinjo v Spodnji Idriji je imenovana namesto obolele Josipine Šušteršičeve bivša suplentin-ja Emilija Baeblerjeva in na mesto obolelega nadučitelja Franca Tratnika za suplentinjo na Črnem vrhu suplentinja Josipi-na Kobalova. Za provizorično učiteljico v Horjulu je imenovana provizorična učiteljica na Koroški Beli Olga Širčeva in za provizorično učiteljico na Viču pri Ljubljani volonterka Marta Maierjeva, za suplentinjo v Tržiču pa je imenovana namesto obolele učiteljice Josipine Simončičeve suplentinja Pavla Prefalkova. Kranjske vesti. —r— Skrb za otroke. »Zarja« piše: Pred leti je ljubljanska občina nastavila dva šolska zdravnika, ki imata nalogo pre-iskavati šolske otroke, da se v slučaju bolezni obvestijo starši. Za tiste čase je bil to napredek. Ali z enim korakom se ne izčrpa razvoj, in kolikor nam je mogoče opažati, ni od tedaj nobenega napredka v tem oziru. Prebivalstvo narašča, šolski otroci in šole se množe, in s tem se množe tudi opravki šolskih zdravnikov. Ker se ne morejo od nikogar zahtevati čudeži, jih tudi doktorja ne moreta delati. Če smo prav poučeni, se jima pa še tisto delo. ki bi ga rada izpolnjevala, ne olajšava. Tako smo n. pr. slišali — zdravniki bi o tem nemara Štajerske vesti. —š— Štajerski deželni odbor je v seji dne 17. marca t. 1. sklenil, kakor hitro se. bo zaradi rešitve malega finančnega načrta izboljšal finančni položaj dežele, takoj vzeti v pretres vprašanje o podelitvi draginjskih doklad tako deželnim na-stavljencem kakor učnim osebam na ljudskih in meščanskih šolah in podelitev izvršiti v lastnem delokrogu, ako ne bo sklepal o zadevi deželni zbor. Deželnemu knjigovodstvu se naroča, izdelati predpriprave za izvedenje časovnega avanzira-nja deželnih uradnikov na podlagi določil službene pragmatike državnih uradnikov. —š— Iz Arveža nam poročajo: Vini-čar S. Kapun je svojega otroka šiloma odstranil iz šole, ko je moral le-ta zaradi kazni po šoli sedeti. Zaradi prestopka ža-ljenja uradne časti je bil oče obsojen na 14 dni poostrenega zapora. —š— Naseljeniško delo Siidmarke v Št. Ilju. Pod tem naslovom objavljajo nemško-nacionalni listi dolge članke o naseljniškem delu Siidmarke v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Leta 1905. se je začelo v Št. Ilju naseljevanje protestantov-skih Švabov. 40 družin s 300 osebami se je naselilo v Št. Ilju, 1500 oralov zemlje je prešlo v nemške roke. Solnograški občni zbor Siidmarke je leta 1912. sklenil, da se letno vrže od Siidmarke po 100.000 K za naseljniško delo v Št. Ilju in okolici. L. 1911. je Siidmarka potrošila za Št. Ilj 20.000 K, leta 1912. 80.000 K in letos že nad 30.000 K. Lani in letos se je na novo naselilo 13 nemških familij iz Švabskega. Teh 13 družin šteje 64 glav; zemlja teh družin pa meri 230 orlaov. Članki končujejo z obljubo, da se bo Siidmarka doslej še s podvojeno silo vrgla na to obmejno trdnjavo in jo hoče tekom časa zasesti. — 10 let že dela Siidmarka v Št. Ilju, a ta ima še vkljub temu slovenskega župana. Dozdaj še torej v tem oziru Siidmarka nima dejanskega uspeha. Kako v moralnem oziru? Razmere med naseljenci so slabe. Naseljenci so večinoma pokvarjeni, sekajo gozdove in sadonosnike in uničujejo vinograde. —š— Kaj smejo Nemci. Podružnice nemškega Schulvereina in Siidmarke Hrastnik-Trbovlje so sklenile skupno obhajati proslavo v spomin nemške osvobodilne vojne s sodelovanjem hrastniškega pevskega in godbenega društva. V novih odborih so Franc Wiltschnigg1 Jožef Gre-goritsch, Anton Koschier in drugi nem- škutarji. — Kaj bi se pa zgodilo, ako bi Slovenci praznovali zmago Balkanske zveze?! —š— Ustanavljanje podružnic nemškega Schulvereina v tujini. Lansko leto so ustanovili v Budnu v Švici podružnico. Takrat je imela le okolo 20 članov avstrijskih Nemcev, po preteku treh mesecev pa je naraslo število članov čez 90 ter prispevajo vsi večje zneske članarine, nego se do pravilih zahteva, in se spominjajo društva tudi s prostovoljnimi darovi. Naši somišljeniki, posnemajte nasprotnike in podpirajte D. C. M.! —š— Iz šolske službe. Imenovani so: definitivna učiteljica pri Sv. Urbanu Emilija Zoreč za učiteljico v Št. Vidu pri Ptuju; nadučitelj Rudolf Kocmut v Selah za nadučitelja pri Sv. Urbanu pri Ptuju; učiteljski suplent pri Sv. Urbanu pri Ptuju za definitivnega učitelja v Št. Vidu pri Ptuju; definitivni učitelj in šolski vodja v Resniku Gvidon Srabotnik za nadučitelja pri Svetem $tefanu. — Vpokojeni so: učiteljica ročnih del v Teharjih Julija Kie-menčič in definitivni učitelj pri Sv. Štefanu Janez Kotnik. —š— Majeve slavnosti v korist nemškemu Schulvereinu. V zadnjem tednu je javilo 122 podružnic. 82 šolskih vod-»stev in društev svoje sodelovanje. Ogla-šenih je bilo tekom teh dni čez 200 izjav za slavnostne prireditve. —š— Nove narodne I