GDK: 232.328.1 Razmnoževanje gozdnega drevja s potaknjenci in . preizkušanje njihovih potomcev Igor JERMAN*, Lado ELERŠEK** Izvleček Jerman, 1., Eleršek, L: Razmnoževanje gozd- nega drevja s potaknjenci in preizkušanje njihovih potomcev. Gozdarski vestnik, št. 2/1991. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Prikazan je pomen razmnoževanja gozdnega drevja s potaknjenci in podan pregled načinov tega razmnoževanja iglavcev. Opisana sta juve- nilni izbor hitreje rastočih smrek in preizkušanje njihovih potomcev v nasadih. Nakazana je mož- nost pridobivanja klanskih sadik z juvenilnimi potaknjenci. 1. UVOD Gozdno drevje in grmovje je mogoče bolj ali manj uspešno razmnoževati tudi s potak- njenci. Pri takem razmnoževanju se razvije le del rastline v celovito drevo oziroma grm, kar omogočajo meristemske celice, ki se lahko mitotsko delijo, in dejstvo, da je v vsaki celici genetska informacija, ki omo- goča razvoj v celovit osebek. Čeprav je razmnoževanje gozdnega dre- vja s semeni praviloma enostavnejše in zato cenejše, pa se v svetu (skandinavske države, Nemčija, Češkoslovaška) vse bolj uveljavlja vegetativno razmnoževanje. Zno- traj njega se uveljavlja razmnoževanje goz- dnega drevja s potaknjenci zaradi številnih prednosti (Gračan in sod. 1988, Biščevic 1987). Prednosti avtovegetativnega razmnože- vanja (razmnoževanje s potaknjenci) so predvsem: - Potomci istega drevesa (kloni) imajo isto genetsko osnovo in so si na enakem * Dr. l. J., dipl. biol., NESBIM, 61000 Ljubljana, YU. ** L E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. Synopsis Jerman, l., Eleršek, L.: The Propagation of Forest Trees with Cuttings and the Testing of their Descendants. Gozdarski vestnik, No. 2/ 1991. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. ln the article the meaning of propagation of forest trees with cuttings and the methods of such propagation are discussed and decribed. The results of the experiments with juvenile selection of the quickly growing spruces and the testing of their descendants in plantations are shown. The possibility of getting cloned seedlings with juvenile cuttings is indicated. rastišču povsem podobni. Take osebke večkrat potrebujemo v raznih gozdarskih in bioloških raziskavah. Pri generativnem raz- množevanju (razmnoževanju s semeni) pa se potomci razlikujejo od staršev in tudi med seboj. - Generacijski ciklus traja pri razmnože- vanju gozdnega drevja s potaknjenci le nekaj let, pri generativnem razmnoževanju pa več desetletij. - S potaknjenci lahko razmnožujemo se- lekcionirano drevje z znanimi genetskimi lastnostmi, npr. kakovostnejši les, proti bo- leznim odporno drevje, drevje, ki je odpor- nejše na onesnažen zrak itd. To pomeni, da pridemo do genetsko testiranega visoko- kakovostnega semenskega materiala lahko smotrno le z avtovegetativnim razmnoževa- n jem (Eieršek 1989). - Klanski nasadi so v rasti enotnejši, zaradi hitrejše rasti se ti osnujejo z večjimi razmiki, stroški čiščenja so zato nižji. Ti sestoji lahko služijo pozneje za semenske objekte (Kieinschmit 1987). Pri osnovanju klanskih nasadov moramo uporabljati do- volj veliko število, to je vsaj 50-100 klanov, zaradi ohranitve genetske variabilnosti. Ge- netska pestrost drevesnih vrst je namreč nujno potrebna v raznolikem in spreminjajo- G. V. 2191 83 co Preglednica 1. Višine (h) in višinski prirastki (fl.h) zadnje vegetacijske dobe vegetativnih potomcev selekcioniranih in neselekcioniranih smrek v ~ različnih nasadih Gl < Leto Starost h ~h 1\) Nasad meritve smrek Provenienca Tip N (cm) o;o s Signifik. (cm) % s Signifik. ~ Ueseni) let IGLG 1990 4 Jelendol p 2* 84,0 3,2** 4 Jelendol v 10~ 88,5 4,7~* 4 Jelovica p o· - - 4 Jelovica v 20* 88,3 11 ,2** 4 Hrušica p 7* 86,9 8,9*• 4 Hrušica v 18* 89,7 11 ,5** 4 Pevc p 2* 81,5 5,9*" 4 Pevc v 18* 88,3 11 ,4** IGLG 1990 3 Pokljuka p 124 24,4 100 6,26~ 3 Pokljuka s 92 26,3 108 6,41 p1 P2 3 Pokljuka v 106 26,9 110 7,37 3 Luče p 117 22,8 100 6,40~ 3 Luče s 169 30,6 134 8,05 p3 P3 3 Luče v 189 30,0 132 7,02 3 Godovič p 117 21,4 100 5,42~ p 3 Godovič v 97 28,6 134 7,18 3 Zadobrova 1990 8 Jelovica p 23 87,3 100 22,60=::=1 32,4 100 11,02 8 Jelovica v 41 112,3 129 27 46 p3 38,3 118 14,12 ' 8 Godovič p 26 81,0 100 16,76=:! p 27,3 100 8,36=:! 8 Godovič v 42 105,5 130 23,24 3 34,40 125 10,56 p2 Zadobrova 1989 6 Rog p 93 44,8 100 13,6 100 5,72 1989 6 Rog v 91 52,5 117 15,0 110 5,11 1990 7 Rog p 93 69,6 100 21,11- 24,8 100 9, 15=::1 1990 7 Rog v 91 80,9 116 20,98_1 p3 28,4 115 12,80 Pl Javorje 1989 5 Rog p 122 9,7 100 3,08=-.J p 1989 5 Rog v 114 12,3 127 5,00 3 1990 6 Rog p 122 48,5 100 7,96=:! 5,4 100 4,39 1990 6 Rog v 118 56,4 116 12,92 p3 6,0 111 4,32 z 0.. F OC\.IOCOO"O..>O.>O..>a..> I.{)I.{)L{)L{)I.{)L{)I.{)I.{)I.{)J.O 1.{) o o v 0.. ro '2" ro C') ~ čem se gozdnem prostoru. Bolj kot za gozdne nasade pa so te sadike, ki so vzgojene na vegetativen način, primerne za snovanje lesnih plantaž in produkcijskih lesnih nasadov zunaj gozda, kjer je izrazito poudarjena lesnopridelovalna funkcija. 2. KOLEDAR USPEŠNEGA ZAKORENINJENJA GOZDNEGA DREVJA Uspeh zakoreninjenja potaknjencev je odvisen od številnih endogenih in eksoge- nih dejavnikov. Med endogene {notranje} dejavnike spadajo: čas {termin} potikanja, starost matičnih dreves, mesto odvzemanja potaknjenca na drevesu in fiziološko stanje matičnega drevesa (npr. prehranjenost). Med eksogene (zunanje) dejavnike pa spa- dajo: rezanje in shranjevanje potaknjencev, substrat za potikanje, voda, temperatura, zrak in svetloba, rastni hormoni in regula- torji ter higiena in zdravstvena zaščita . Uspešnejša zakoreninjenja glede na naj- ugodnejši čas potikanja in nekatere druge dejavnike zakoreninjenja smo prikazali v obliki histograma {grafikon 1) le za iglavce, ki jih tudi pretežno uporabljamo za umetno obnovo gozdov. 3. JUVENILNI IZBOR DREVJA IN PREIZKUŠANJE NJEGOVIH POTOMCEV V NASADIH Zaradi velikih generacijskih časovnih ob- dobij pridemo pri drevesih po normalni poti do poznavanja dednih lastnosti zelo pozno. Včasih je ta dolgi čas prevelik za potrebe žlahtnjenja. V takem primeru nam je odprta še ena možnost, namreč da selekcioniramo že povsem mlada drevesa - temu stro- kovno rečemo juvenilna (mladostna) selek- cija. Seveda vemo, da lahko mlada drevesa kažejo povsem drugačne lastnosti, kot v starejših letih, kar pomeni, da je taka selek- cija lahko precej nezanesljiva in s tem neučinkovita. Toda to ne velja nujno za vse lastnosti. V zvezi z juvenilno selekcijo govo- rimo o juvenilno-adultni korelaciji {Zobel, Talbert, 1984). če je ta velika. potem lahko računamo na znaten genetski dobiček tudi pri juvenilni selekciji. To domnevo potrjujejo G. V. 2191 85 ~ Grafikon 1. Koledar uspešnega zakoreninjanja iglavcev p ~ ~ Mesec potikanja Drevesna vrsta 1 r2 r3 r4 rs rs r7 re r9 r10t11t12 • Februar ~arec •-•- IL • ~pr il L_ liL ~ - Legenda: ( ) -slabša varianta Pseudotsuga menziensii Abies alba Picea abies Picea pungens (glauca) Pinus sitvestris Pinus strobus Abies balsamea Juniperus sp. Metasequoia glibtostroboides Picea abies Picea omorica Hormoni: O-brez 1-IMK0,1% 2- IMK0,5% 3-IMK1% 5-IOK0,25% 6-IOKO,S% 7-JOK 1% 8-IOKa 10-Seradix 12- Hare Uspeh zakoreninjenja v % 1~ 2~ 3~ Substrat: k- kremenčev pesek š-šota p- perlit v- vernikulit po- poliuretan t-tervol 40 50 1 1 ., Vir: 1- Kobert 2-IGLG 60 1 3- Schachler 4-Wunder 5-Behrens 6-Spethman 7-Mančic 70 1 Opomba 3I ChC/) Q-3~ ::;c < 80 90 oo ru o- <:"" ....l. ~1\.) (/)( CD U) ~ Ol .....1. co "C CD ...... o <.u ;:><:"" U) 1\.) (/)< o (;;)~ --o "'o 1\)(l') 1\).....1. ....l. 1\.) ;:><:"" (l') .... U) ;:><:"" .....1. 1\) .j:>. 1\.) 71' (l') 1\) (/)< .....1. 71' 1\.) U) o (/)< CD en ;:><:"" .j:>. 1\.) 3w -~"' §en :gi\) ~ Opomba Mesec potikanja Drevesna vrsta Uspeh zakoreninjenja v % 3::I: ~(J) ~3S2 1p 2f 3~ 4p sp sp oo ...,c: Cilg)ll) < 11213141516171819110111112 7p ap ~ ::!7 ett '!=-~:'"' .... ~ril Pinus nigra ..... ..... (O ..... N 1 •- Taxus baccata c.> "' ..... N 0'1 ._ Thuja plicata ...&. < ...&. c.> c:n< 1\:) 1 Tsuga canadensis N "' ..... 1\:) C/)< N • Maj Larix leptolepis o "' O> ~ ~ulij Larix decidua 3c.> "' sč §...&. Cl)< Larix leptolepis c.> -"' 1\:) §...&. ._ ..O: o 0'1 • Metasequoia glibtostroboides c.> "C ..... ..... o ~ • Avgust Thuja plicata :§c.> "C ~ ..... o Oktober • Taxus baccata ..... - ..... ...&. 0'1 Dece~ber. Picea abies o ~ ~ 1\) • Sequioadendrum giganteum ".J < ~ 1\:) c:n< • Metasequoia glyptostroboides O> < c.> 1\) 0'1 • Juniperus sp. O) < ...&. N 0'1 f.i> ~ a ~ N (X) ""-~ Grafikon 2 - Odstotek smrek višjih od 80 cm pri 4 proveniencah potomcev velikih in poprečnih sadik 12 10 8 % 6 4 2 o Jelendol Jelovica Hrušica provenience Pe ve ~~~ velike ~ povprečne povpr. Grafikon 3 - Višine vegetativnih potomcev izbranih velikih in povprečnih smrekovih sadik treh provenienc povpr. višine cm 12 10 8 6 4 2 o ~~ velike ~ povprečne Jelovica Godovič provenience Rog naše preliminarne raziskave in raziskave drugih avtorjev, ki proučujejo juvenilno- adultno korelacija že dalj časa (Dagenbach 1978, Hočevar 1981, Krusche, Reck 1980; za podroben opis teh poskusov glej Jer- man, Eleršek, 1990). V teh nasadih pred- njqčijo višine dreves, ki izhajajo iz velikih sadik, pred drevjem iz povprečnih sadik. V 88 G. V. 2191 nasadu zelene duglazije je ta prednost pri starosti 11 let 15 %, v nasadih smreke pa 11 % oziroma 26 %. Višina seveda variira glede na provenienco (Eieršek, Jerman, 1989). Na IGLG smo se pred šestimi leti odločili za r~skuse intenzivne selekcije, in to veči­ noma na zelo mladih Uuvenilnih) smrekah. Glavni namen naših selekcijskih poskusov je bil izbor hitrorastočih smrek za produkcij- ske nasade, lahko pa tudi za pogozdovanje. Ob tem smo se lotili še primerjalnih testov, ' kako so hitrorastoče smreke odporne proti visoko onesnaženemu zraku. Hkrati nam ta test služi tudi kot osnova za nadaljnjo selekcijo. Značilnost naših selekcijskih po- skusov je avtovegetativni način razmnože- vanja potomcev, izbor pri 4-5 letnih sadikah in zelo visok selekcijski diferencial. Hitrorastoče štiriletne sadike, ki so pripa- dale različnim proveniencam, smo začeli na Inštitutu izbirati spomladi leta 1984. Tako mlade smreke smo izbrali zaradi so- razmerno visokega odstotka zakoreninje- nja, ki pri smreki s starostjo hitro uprada. Izbor je predstavljal okoli 1 % celotne popu- lacije (najvišje sadike). Od vsake smreke smo vegetativno razmnožili 2-4 potaknjen- ce. V nasadu, ki je bil osnovan s temi zakoreninjenci, smo nato vsako leto ugo-. tavljali višinske prirastka in izpade. Pri ana- lizi rezultatov nas je posebej zanimal genet- ski dobiček selekcije (velikost in premer koreninskega vratu), pri čemer smo za starševsko generacijo vzeli vegetativne po- tomce povprečnih smrek, za hčerinsko ge- neracijo pa vegetativne potomce hitrorasto- čih smrek. V naslednjih letih smo se lotili nadaljnjih poskusov, ki so vključevali nekatere do- datne provenience. Pri tem se je metoda s štiriletnimi smrekami iz drevesnic pokazala za zelo učinkovito, saj je bilo tu zakoreninje- nje bistveno boljše kot pri potaknjencih iz gozdnih nasadov. Tudi njihova začetna rast je bila boljša: bolj ortotropna in hitrejša. Rast potomcev hitrejerastočih in primerjal- nih sadik v nasadih IGLG, Zadobrova, Ja- vorje pri Črni in Ajdovec prikazuje pregled- nica 1. Rast nekaterih provenienc triletnih smrek v nasadu IGLG prikazuje grafikon 2. Rast sedemletnih smrek provenience Jelo- vica in Godovič ter šestletnih smrek prove- nience Rog v nasadu Zadobrova prikazuje grafikon 3. Kot je razvidno iz preglednice 1, potomci hitreje rastočih smrek v vseh nasadih ras- tejo hitreje kakor potomci povprečnih neiz- branih smrek. Nismo pa opazili bistvene razlike med ostro selekcioniranimi primerki (IGLG Pokljuka V, Luče V, okoli 0,05% populacije) in normalno zmerno selekcioni- ranimi (IGLG Pokljuka S, Luče S, okoli 1 % populacije). To nakazuje, da je verjetno ekonomsko upravičena že zmerna selekci- ja. V mnogih primerih je hitrejša rast selek- cioniranih nasproti neizbranim sadikam tudi visoko statistično signifikantna. Velja pa seveda opozoriti, da se relativne vrednosti razlik med izbranimi in neizbranimi smre- kami s starostjo zmanjšujejo. 4 PRIDOBIVANJE KLONSKIH SADIK Z JUVENILNIMI POTAKNJENCI Za različne gozdarske in biološke raz~ iskave in različne teste pa tudi za klenske nasade selekcioniranega drevja moramo včasih vzgojiti v krajšem času na preprost način večje število sadik istega klana. Da bi ugotovili, kako to praktično izpeljati, smo zastavili poskus vegetativnega razmnože- vanja gorskega javorja in pri tem zabeležili tudi prve zadovoljive rezultate. Zakoreninjenje potaknjencev od mlajših matičnih dreves je bistveno hitrejše in uspešnejše kot od starejših. Zato smo za- čeli na Inštitutu (1. 1988) zakoreninjati klice smreke in evropskega macesna in jih poi- menovali »mini potaknjenci((. Medtem, ko se potaknjenci štiriletnih smrek zakoreni- njajo kar tri mesece, so se deset dni stare klice zakoreninjale le dober mesec. Hitrejše zakoreninjenje pa omogoča hitrejše in eko- nomičnejše ugotavljanje, kako učinkujejo različni agensi na regeneracijo korenin {Eieršek, Jerman 1989). Pozneje smo za- koreninjali epikotilske in hipokotilske mini- potaknjence gorskega javorja. Klice z odre- zanim epikotilom odženejo praviloma iz zalistja kličnih listov, s čimer je formiran ~>minimatičnjak« za klensko vzgojo sadik. Ko smo zastavili poskus klanske vzgoje sadik, pa smo se pri gorskem javorju raje odločili za matična drevesa starosti enega leta. Zakoreninjanja teh juvenilnih potak- njencev naj bi bilo sicer nekoliko počasnej~ še, regeneracijska moč samih juvenilnih matičnjakov pa zato večja. Juvenilne potaknjence gorskega javorja iz šestih matičnjakov smo začeli potikati 2. 4. 1990, ko smo potaknili 6 terminalnih in 3 vmesne potaknjence. Naslednja potikanja smo opravili 16. 5., 19. 6., 27. 7. in 5. 9., G. V. 2191 89 v zadnjih treh terminih pa smo potikali tudi že sekundarne potaknjence. V vseh petih terminih smo potaknili 76 potaknjencev in pridobili 62 zakoreninjencev (82% znaša uspeh zakoreninjanja, število matičnjakov pa se je povečalo za 1 O-krat). Še bolje so se zakoreninjali sekundarni potaknjenci, saj se je od 26 zakoreniniJo kar 24 potaknjen- cev ( 92 %). Obravnavani kloni so se raz- lično zakoreninjali. V najslabšem primeru (klon A) smo dobili od enega matičnega drevesa konec leta en sam zakoreninjenec, v najboljšem primeru (klon E) pa 25 zako- reninjencev (glej grafikon 4). Ob predpo- stavki, da bi razmnoževali te klone štiri leta, kot znaša doba za vzgojo običajnih smreko- v ih sadik, potem bi pri faktorju letne raz- množitve 1 O (25) teoretično lahko vzgojili v tem času iz enega kar 10.000 (9,765.625) primerkov istega klona. Iz tehničnih razlo- gov poskus celotne štiriletne vzgoje sicer ne moremo izpeljati, vendar pa bomo z nadaljnjo vzgojo »uspešnih« klanov nada- ljevali. 5. RAZPRAVA Pridelava gozdnih sadik za umetno ob- novo gozdov poteka v gozdnih drevesnicah pretežno po generativni poti, to je iz seme- na. Za vzgojo sadik za drevesne nasade, semenske plantaže ali pa za raziskovalne namene pa uporabljajo gozdarji po svetu vse bolj vegetativni način vzgoje, večinoma vzgojo iz potaknjencev. Taka vzgoja ima določene prednosti, predvsem pa sta pri njej enostavnejše in hitrejša selekcija ter Grafikon 4: Prikaz števila (N) uporabljenih primarnih in sekundarnih potaknjencev in iz njih vzgojenih zakoreniniencev pri klonu (E) gorskega javora po terminih potikanja in Izkopa N 30 potaknjenci 20 zakoreninjenci lO · ·~ F"" --·---~---------~------ '1 2. 4'-'-------.---~~~.,;--l ------;1:-;;-9----;. 6o-·! junij april maj ----·pr:+r-~--n:--'.·g----J--------r6:'1o julij avgust september oktorer termin potikanja in izkopa 90 G. V. 2191 žlahtnjenje gozdnega drevja. Poznano je, da lahko z večgeneracijsko selekcijo izbolj- šamo rast nasadov tudi do 30% (Kiein- schmit 1975, Hočevar 1984). V gozdarsko • razvitih državah (Nemčija, Češkoslovaška, skandinavske države) pridelujejo vse več vegetativnega saditvenega materiala. Na Slovaškem pridelajo 15% takih sadik (Gra- čan in sod. 1988), na švedskem pa načrtu­ jejo pridelavo 30% sadik iz potaknjencev (Biščevi6 1987). Večji del naših gozdnih drevesnih vrst lahko v rastlinjakih dokaj uspešno razmno- žujemo s potaknjenci. Odprta so sicer še številna vprašanja optimizacije in racionali- zacije pridelave vegetativnega saditvenega materiala, večmilijonska proizvodnja takih sadik v svetu pa po drugi strani kaže, da je tako razmnoževanje že smiselno tudi z obstoječo tehnologijo. Iz opravljenih poskusov z juvenilno selek- cijo hitreje rastočih sadik se vidi, da je v mnogih primerih hitrejša rast njihovih vege- tativnih potomcev statistično visoko značil­ na. Kot je razvidno iz grafikona, je pri potomkah velikih sadik kar za 1 09% več smrek višjih od 80 cm { 4-letne smreke) glede na povprečje. Če upoštevamo skupno višino teh sadik, pa znaša ta faktor 125,6 %. Pri visokih potomkah obeh skupin smrek imamo torej opraviti z več kot 1 OO% izkoristkom selekcije, kar glede na potrebe po hitri rasti nikakor ni zanemarljivo. Različni poskusi, kot npr. poskusi, ki so jih opravili s hitreje rastočimi sadikami ze- lene duglazije in smreke v Nemčiji (Dagen- bach 1978, Melzer 1987), kažejo, da mo- remo računati s hitrejšo rastjo teh nasadov vsaj do starosti 50 let. Največji gozdarski problem današnjega časa, problem propa- danja gozdov, vabi in vključuje gozdarske raziskovalne potenciale. Vegetativno raz- množevanje zanj sicer ne ponuja kapitalnih rešitev, nudi pa pomoč pri njegovem dolgo- trajnem reševanju. Nevarnosti genskega osiromašenja go- zdov zaradi selekcijskega izbora se mo- ·famo zavedati in moramo zato pri snovanju nasadov uporabljati večje število, to je vsaj 50 različnih klanov. Po drugi strani pred- stavljajo nasadi le majhen del gozdnih po- vršin, zato nevarnost genetskega siromaše- nja naših drevesnih vrst zaradi njih ni velika. THE PROPAGATION OF FOREST TREES WITH CUTTINGS AND THE TESTING OF THEIR DESCENDANTS Summary Forest seedlings for artificial regeneration of forests are beeing produced in tree nurseries in a generative way, i.e. out of a seed. For the growing of seedlings for tree plantations, seed plantations or for research purposes foresters in other countries make more and more use of the vegetative way for the growing of cuttings. Some advantages can be established in this growing way but what is really important is a more simple and quick selection and the improving of forest tree quality. It is a well known fact that with a multi-generation selection the growth of forest stands can even be improved to 30% (Kiein- schmit 1975, Hočevar 1984}. ln countries with advanced forestry profession (Germany, Czecho- slovakia, Scandinavian countries) more and more vegetative seedling material is being produced. ln Slovakia 15% of such seedlings are produced (Gračan et al. 1988}, in Sweden it is being planned to increase the production of seedlings from cuttings to 30% {Biščevič 1987). A great majority of Slovene tree species can be successfully propagated with cuttings in tree nurseries. Efforts are stili being done to optimize and rationalize the growing of vegetative seedling material. However, a production of many million of such seedlings in other countries proves that this type of propagation is sensible also with the existing technology. The experiments done with the juvenile selec- tion of quick growing seedlings show that in many cases a quick growth of their vegetative descen- dants is statistically highly characteristic. As it is evident from graph 2 in the descendants of high seedlings there are more than 109% of Norway spruce trees higher than 80 cm (4-year trees) regarding the average. Taking into account the common height this factor amounts to 125.6 %. With the high descendants of both Norway spruce groups the yield of the selection is more than 1 OO 0/o which is very important regarding the demand for quick growth. Various experiments, as for example those performed on the quick growing seedlings of the Pseudotsuga taxifolia and the Norway spruce in Germany (Dagenbach 1978, Melzer 1987) evi- dence that a quicker growth of these plantations is to be expected at least until the age of 50. The greatest problem of forestry in the present time, the dying back of forests asks for the activation of forestry research potentials. Vegetative propa- gation is not a general solution, it is, however, a great help in the protracted removing of this problem. One has to be aware of the danger of genetic impoverishment of forests due to selection, there- tore a great number, that is at !east 50 different clones, have to be used in the plantation planning. On the other side, plantations only represent a G. V. 2191 91 small share of forest areas and artificial selection means the precipitation of natural selection. LITERATURA 1 . Biščevi6, A. , 1 98 7. Stanje i trendovi razvoja novih tehnologija u reprodukciji šuma u Evropi i Polskoj. šumarstvo i prerada drveta, Sarajevo, 7--8, s. 307-310. 2. Dagenbach, H., 1987. Erste Ergebnisse eines Douglasien-Sortierversuchs. Mitteilungen des Vereins tur Forstliche Standortskunde und forstpflanzezuchtung, Baden-Wurtenberg, 26, s. 68-69. 3. Eleršek, L., 1989. Vegetativno razmnoževa- nje gozdnih drevesnih vrst. Raziskovalna naloga, 102 str., IGLG, Ljubljana. 4. Eleršek, L., Jerman, 1., 1989. Genetski vidiki hitrejše rasti posameznih smrek in možnosti nji- hove gospodarske izrabe. Zbornik gozd. in les. Vol. 33, str. 5-25. 5. Gračan, J., idr., 1988. Šumarsko sjemenar- stvo, oplemenivanje šumskog drveca, razsad- nička proizvodnja i sušenje u Češkosfovačkoj. Šum. list, Zagreb, 112, 3-4, s. 143-158. 6. Hočevar, M., 1981. Die optimale Pflanzzeit bei der grOnen Douglasie (Pseudotsuga menzie- sii/Mirb/Franco) in Abhangigkeit von Pflanzenzu- stand und Witterung. Mitteilungen, Birmensdorf, 57, 2, s. 85-187. 7. Hočevar, M., 1984. Vegetativno razmnože- vanje gozdnega drevja. Gozdarski vestnik, Ljub- ljana, 42, 5, s. 198-21 O. 8. Jerman, 1., Eleršek, L., 1990. Do hitrorastočih nasadov po poti avtovegetativnega razmnoževa- nja. Gozdarski vestnik, Ljubljana, 48, 1 O. 9. Kleinschmit, J., 1975. Vegetative Ver- mehrung der Fichte, Mitteilungen, Escherode, 24, S. 78-83. 10. Kleinschmit, J., 1987. Gegenwartige Stand und Zukunftsperspektiven der Forstpflanzen- zuchtung, Osterreichische Forstzeitung, Wien, 98, 5, s. 5-6. 11 . Krusche, P., Reck, S., 1980. Ergebnisse 15 jahrigen Herkunftsversuche mit Japanlarche (Larix leptolepis /Gard./). Allg. Forst.-u Jtg ., 151, 6/7, s. 127-136. 12. Melzer, W. idr., 1987. Bedeutung der Pflan- zensortierung von Saat- und Verschulpflanzen tUr das Kultur- und Dickungsstadium der Fichte (Picea abies IL./ KARST). Wissenschaftfiche Zeitschrift der Tehnische Universitat, Dresden, 36, 6, s. 255-260. 13. Zebel, B., Talbert, J., 1984. Applied Forest Tree Improvement, John Wifey & Sons, s. 425- 428. Razmnoževanje s potaknjenci - uspešna oblika vegetativnega razmnoževanja (foto: L. Eleršek) 92 G. v. 2191