Leto 1877.
205
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 31. oktobra 1877.
91
Razglas trgovinskega ministcrstva od 10. oktobra 1877,
° premeni nekih v dopustnem pismu stoječih tarifnih določil c. kr. priv. po cesarjeviči Rudolfu
slovoče železnice.
S premeno §f" 9 v dopustnem pismu od 11. novembra 1868 (Drž. zak. Št. 142), za progo od Sv. Valentina v Belak s krili od Malega Beiflinga v Amstetten, od Launsdorfa v Mosel in od Sv. Vida v Celovec, v stiku s §. 1 dopustnega pisma °d 20. julija 1868 (Drž. zak. št. 120) in od 23. julija 1871 (Drž. zak. št. 102), tudi za progi od Sv. Mihela v Leoben in od Hieflave v Eisenerz, dalje §fa 8 dopustnega pisma od 23. februva^ja 1869 (Drž. zak. št. 38), za progo Ljubljansko-1'rbiŠko v stiku s §. 1 dopustnega pisma od 25. novembra 1871 (Drž. zak. št. 144) tudi za progo Belaško-Trbiško, naposled §f* 7 dopustnega pisma od 27. maja 1875 (Drž. zak. Št. 104), za železnico krajine Salzkammergut, naj na podlogi postave od 15. junija 1877 (Drž. zak. št. 64), o maksimalnih tarifah za v°žnjo ljudi po železnicah, in vsled Naj višje pooblastitve na mesto dotičnih pre-^°žnjo ljudi v misli imajočih določil, pridejo v moč po starih progah cesarjevič-Eudolfove železnice od 1. novembra 1877 počenši in na železnici skozi krajino ^^lzkammergut zvano od dne, ko se vozna služba po njej začne, naslednja
določila :
1.	Kot maksimalna tarifa za vožnjo ljudi postavlja se, namreč:
od osebe in kilometra
za I.	razred	.................................4‘8	krajcarjev,
n II.	„	...................................3-6
av	. » III.	„	. :................................2-4
str. veljave v srebru.
2.	Pri brzovlakih smejo se ti tarifni postavki za 20 odstotkov povišati, če ti dki nimajo samo vôz ali vagonov L razreda in če sc (vštevši pomudo na
Postajah) vozijo s tako srednjo brzfno (hitrostjo), da po tistih mestih, kjer ni klan-
(SloTeniiob.)
206
Kos XXKIII. 95. Uka/, pravosodnega ministerstva od 15. oktobra 1877.
cev ali vzdigov od 15 pro mille ali večjih, najmanj po 37 kilometrov, a kodar se cesta vzdiguje za 15 pro mille in več, najmanj po 24 kilometrov v eni uri prej dejo.
Za kosove, kodar bivajo še večji klanci, pridržuje sc c. kr. trgovinskemu ministerstvu določiti brzino brzovlakov.
3.	Pri meševitih vlakih je zgornje tarife za 20 odstotkov znižati.
Iznime, ki pa smejo biti samo za kose, po katerih se kretajo zgolj ineševiti vlaki, potrebujejo izrecnega privoljenja c. kr. trgovinskega ministerstva.
4.	Za zdaj je družba odvezana dolžnosti, imevati tmli vozove IV. razreda (za stoječe). Ako bi se pa pokazala potreba še večjega znižanja ter bi v takem slučaji železnocestna družba ne mogla dodeliti primernega olajšila v lil. razredu, dolžna hode. po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva na železnocestnih kosih, katere ono določi, napraviti vnovič IV. razred (voz za stoječe), v katerem bode veljala tarifa od P5 krajcarja avstr, veljave v srebru za osebo in kilometer.
5.	Na eni in isti progi, ob vožnji v isto mer in pod enakšnimi uveti skupni troski prevožnje za kako bližjo postajo ne smejo biti večji, nego so za oddaljenejšo.
6.	Dokler se družba oprijemlje državnega poroštva, smejo se takim, ki niso v službi na železnici, darovni listki, ki ne veljajo samo za kako posamezno vožnjo, dajati samo z odobrenjem c. kr. trgovinskega ministerstva.
Ti darovni listki morajo sluti (glasiti) na določeno ime. ali na določeno službeno kategorijo.
7.	Tarifne postavke za svežnje ali prtljajo, vozove in žive živali, ki se z ljudmi ob enem vozijo, in vsa pritična določila za vožnjo ljudi bode c. kr. trgovinsko ministerstvo, dovprašavši železnocestno družbo ustanovljalo.
Za vsak cel vozni listek (biljet) ustanovlja se 25 kilogramov in za vsak polovični listek 12 kilogramov prosto teže.
8.	Pri izračunjevanji vožnine in tarifnih postavko v za prevožnjo stvari, ki se z ljudmi obenem vozijo, sme se za kose s klanci od 15 pro mille in večjimi vzeti v podlogo poldruga (l'/a) dolžina dotičnili klancev in padcev.
9.	Družba ima dolžnost, vse nove tarife in vsak preklic ali vsako premeno že veljajočih tarif najmanj 14 dni, predno dotične tarifne naredbe v moč pridejo, po zaukazih c. kr. trgovinskega ministerstva javno razglasiti.
10.	Določila za vožnjo vojaških oseb po pričujoči postavi niso zadeta.
Clilumeeky s. r.
Uka/; pravosodnega ministerstva od 15. oktobra IN77<
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Štokih (Stecken) na Češkem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) ustanavlja se v okoliši Kutnogorskega okrožnega sodišča za občine: 1. Kamene, 3. Dobrom1'-
3.	Gibralec, 4. Nem. Vvskydna, 5. Fridrihov in Valdov. 6. Gilbertice, 7. Jiidna
Kos XXXIII. 96. Ukaz. finančnega ministerstva od 24. oktobra 1877.
207
(Jurjina), 8. Novi Dvori, 9. Petrovče, 10. SJapanov, 11. Stritež. 12. Nem. Schützendorf, 13. Zdirec (Seelenz), 14. Smrčna, 15. Smilov, 16. Gubenov, 17. Stoki. 18. Doljnje Veznice, 19. Waldhof in 20. Blumeridorf okrajno sodišče, ki bode imelo uradni sedež v Stokih.
Z dobo, ko začne uradovati to sodišče in katera se pozneje naznani, odločijo se občine pod Št. 1 do 19 imenovane iz okoliša Polenškega okrajnega sodišča a občina Blumendorf iz okoliša Nemško-Brodskega okrajnega sodišča.
Glaser s. r.
90.
Ukaz finančnega ministerstva od 24. oktobra 1877,
da naj se glavna prodaja gornje-avstrijske soli od Gmundenskega prodajnega urada predene na
Ebensee-sko solinsko npravo.
Vsled začete vožnje po železnici skozi Salzkammergut predene se od 1. no-vembra 1877 počenši glavna prodaja gornje-avstrijske soli od Gmundenskega prodajnega urada na Ebensee-sko solinsko upravstvo ter se bode ondukaj ta sol prodajala po cenah z ukazom od 21. decembra 1875 (Drž. zak. št. 155), za Gmunden ’n Ischl, oziroma za Gmunden ustanovljenih.
97.
Pretiš s. r.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 27. oktobra 1877,
o ustanovitvi okrajnega sodišča v Kladnu na Češkem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59), ustanavlja se v okoliši Praškega deželnega sodišča za občine:
1.	Buckov z Buzdarji,
2.	Dobi z Ujezdom in Drinom,
3.	Kladno,
4.	Razdelov,
v
5.	Kročiglave s Stepanovom,
6.	Stelčovcs z Vrapico in
7.	Vretovice,
° k raj no sodišče, ki bode imelo uradni sedež v Kladnu.
v. Z dobo, ko začne uradovati to sodišče in katera se pozneje naznani, odlo-.1° se omenjeno občine iz okoliša Ungoškega okrajnega sodišča.
Glaser s. r.
Popravek.
V prejšnjem kosu XXXII. Državnega zakonika pod št. 89 naj se v drugi vrsti s kraja namesto: „Obligacije rentnih obligacij“ čita: Obligacije rentne kraljevin in dežel itd.