DELAVSKA ENOTNOST r———™ 4. NOVEMBRA 1972 - ST. 44 - L. XXIX V pismu vidimo orožje v boju proti oportunizmu ljubljanski sindikati o uresničevanju svojega pro-Srama po pismu predsednika Tita in izvršnega __ biroja 2S|*redsedstvo mestnega sveta ^ .r Ljubljana je minuli pone-® Jek v širšem sestavu razgrnilo jz°J delovni program, ki izhaja Tit VS?k.*ne pisma predsednika stv m 'zvršnega biroja predsed-a ZKJ. Ljubljanski sindikati krir-V^ ^ot peturni temeljiti, pr 1pn*> zlasti pa odkriti raz-(j(KV' 0 vseh slabostih svojega naj.. anjega delovanja skušali iol1 ,najboljšo usmeritev za svo-J nadaljnje delo. lav^° jc.8°voril o razpoloženju de-sincVv’ Predsednik ljubljanskih PotjH at°V ^ud* Bregar med drugim *ttom**’ t*3 -*e °hčutiti v širokem agot • cle*avcev zavzeto podporo prj . Vltvam pisma, čeprav ne kaže tienoJr prezrct‘ tudi njihove zaskrb-Usode *’ ^ P*smo ne bi doživelo prejjnj. P°.d°bnih dokumentov iz na to ,časov- Posebej je opozoril prevlad ■ ■ v dosedanjih razpravah ^ličnu^0 ali manj kritike je razmi5nef0rmacij’ veliko mani pa take samIJSnj 0 tem> kako graditi delovni i:°aPravne odnose, da bodo neposredni^6 V ./P*1 dejanski nosilci ,,Sedaj je dovolj ugodno ozračje", je dejal Rudi Bregar, „da nekatere naloge, kijih imamo že dlje zapisane v naših programih, odločneje, predvsem pa hitreje uresničujemo v delovnih kolektivih. V pismu imamo močno orožje proti oportunizmu in tudi proti vsem tistim, ki bi vedno radi nastopali le v vlogah kritikov, ocenjevalcev in opazovalcev. Naša naloga je - če gre za take člane ZK, ki naj bi delali v sindikatih - da takšen njihov odnos obravnavajo osnovne organizacije ZK.“ Ljubljanski sindikati se zavedajo, da ostaja njihova temeljna naloga akcija za uresničevanje ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela. Poslej le s to razliko, da bodo konkretno identificirali vse tiste, ki z najrazličnejšimi izgovori še vedno nočejo prepustiti oblasti delavcem. Prav tako se ljubljanski sindikati zavedajo, da morajo na osnovi sklepov 3. seje mestne konference ZKS Ljubljane, na kateri so tudi sami aktivno sodelovali, združiti vse svoje moči in se v sleherni delovni organizaciji lotiti praktičnih rešitev za ustanavljanje TOZD in za njihovo (Nadaljevanje na 5. strani) Vreme ni zanesljivo l u zanesljiv je /7 KL vrhunec krize. Že naslednji ganizacija delavcev zagotovi-trenutek se je praznim spet mo njihov odločujoč vpliv m začela polniti, iz stiske pa vseh Področjih družbenega smo izšli za spoznanje boga- življenja in na vseh ravneh tejši odločanja. Čas dejanj, ker na ČAS POGUMA IN DEJANJ Pismo predsednika Tita in brionska seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije sta prinesla streznjenje. Očitek predsednika Tita o premajhni samokritičnosti, o nedoslednosti, premajhni upornosti in prizadevnosti v boju z nesamoupravnimi silami in težnjami zadeva tudi nas, ki delamo v sindikatih. Če smo do včeraj še lahko živeli v prepričanju, da smo storili veliko, da bi se uveljavil odločujoč vpliv delavca, da smo že uspeli zasnovati trdno in učinkovito -organizacijo politično organiziranih samoupravljavcev, ki zagotavlja nenehno uveljavljanje elementarnih interesov posameznih delov delavskega razreda in razreda kot celote, smo se ob besedah prekaljenega revolucionarja ovedli, da smo vendarle storili premalo. Tako še je primerilo, da smo za trenutek ostali prazni Toda prav tisti trenutek je pomenil stanje, ki označuje Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja ter brionska seja jasno kažeta pot mprej. Brez predsodkov in kompleksov sedamo za mizo k samokritičnemu, iz oči v oči uprtemu pogovoru. To je čas poguma. Poguma, ker presojamo lastna dejanja in prizadevanja, svojo moč in nemoč, svojo sposobnost innespdsob-nost. Pa tudi čas dejanj je to. Dejanj, da ko j politična or- svojih prevrednotenih stališčih, pogledih in spoznanjih gradimo najprej svojo družbenopolitično akcijo. Pred nami je kongres. Osnutki dokumentov, ki so v javni razpravi, dajejo iztočnice za ocenjevanje dosedanjega in predvsem za iskanje novega. Pri tem nobena stvar ne more biti tako sveta, da bi nam bila nedotakljiva, nobena tako popolna, da bi iz nje naredili dogmo. Iščemo boljše. V OKVIRU hočemo učinkovitejše - to je zdajšnje geslo. Da pa bi resnično .lahko našli tisto boljše in bili učinkovitejši, je pdtrebno, da v predkongresno razpravo poseže čimveč članstva, čimveč delavcev. Predkongresne priprave predvsem niso samo stvar politikov, kajti da politika ne bi bila odtujena delavcem, se je morajo ti tudi polastiti. Nn kaže, da tokrat bo tako. Ne da bi precenjevali pomen- dosedanje predkongresne razprave, se le-ta vendarle sprevrača v kritičen in široko demokratičen pretres zasnove o idejnopolitičnem delovanju sindikatov v prihodnjem obdobju, o njihovi organiziranosti in usposobljenosti za nenehno uveljavljanje elementarnih interesov delavskega razreda Zato pogumno v dejanja! BOJAN SAMARIN - -#UH - Detajl s spomenika žrtvam na Urhu Foto: BOJAN KOPITAR DELEGACIJA SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE PRI PREDSEDNIKU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE SERGEJU KRAIGHERJU Naše izhodišče: zagotoviti odločujoč vpliv delavca Sedanje razmerje med družbo in delovnimi organizacijami v prometu in zvezah je le delno urejeno. V imenu družbe nastopa le država, in to ne dovolj organizirano. Posegi se omejujejo na določanje cen, izjemoma na vpliv na investicije z beneficirano obrestno mero. Dolgoročna planska predvidevanja so precej boljša od srednjeročnih, kjer ni prometne tekoče politike, ni usklajenosti med prometnimi dejavnostmi. Promet je iskal rešitve predvsem v izenačevanju pogojev gospodarjenja in v čim bolj tržnem nastopanju. Ustavna dopolnila pa odpirajo nove možnosti ure- ditve razmetja med družbo kot celoto, državo kot enim od orodij te družbe in prometnimi dejavnostmi pa tudi med posameznimi prometnimi dejavnostmi. Če se ne velja odločiti niti za preživeli koncept javne službe niti za popolnoma tržni nastop — kakšna razmerja bi bila po uveljavitvi nove ustave najprimernejša? S tem vprašanjem je desetčlanska delegacija sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije obiskala predsednika republiške. skupščine Sergeja Kraigherja. Predsednik Kraigher je poudaril, da mora biti naše osnov- no izhodišče odločujoč vpliv delavcev v združenem delu, ki upravljajo s svojim minulim in živim delom. Potrebna je enakopravnost med delavci, ki delajo v prometu in zvezah, ter delavci, ki so prispevali svoje minulo delo v družbeno lastnino in ki se sedaj poslužujejo storitev prometnih organizacij združenega dela. Ni sprejemljiv monopol niti prvih niti drugih. Ne smemo fetišizirati trga in denarja, ker to vodi v nadaljnje konflikte, ne pa v obvladanje tržnih, zakonitosti. Težimo k samoupravni integraciji vsega, (Nadaljevanje na 5. strani) TONE KROPUŠEK ODSTOPIL LJUBLJANA, 2. novembra: Tone Kropušek je danes v pismu republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije sporočil svoj odstop s položaja predsednika. V pismu pravi: „Na osnovi kritike mojega dosedanjega dela v Zvezi sindikatov, ki jo je izrekel sekretariat CK ZKS na svoji razširjeni seji, in zato, da bi tudi tako prispeval k okrepitvi enotnosti političnega vodstva Slovenije in preprečil sleherno politično špekulacijo z mojim imenom, odstopam z moje dosedanje delovne dolžnosti predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Prosim republiški svet, da moj odstop sprejme in me razreši predsedniških dolžnosti v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije." Vlil. KONGRES ZSS M UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE# UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE Brionska seja predsedstva Zveze komunistov bo s svojimi odločnimi stališči o nadaljnjem razvoju družbenopolitičnih odnosov pri nas odločilno vplivala tudi na nadaljnje delovanje in organiziranost sindikatov. V časO priprav ha naš Vlil. kongres bo prav ta seja - hkrati s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja jugoslovanskim komunistom - pomenila jasen smerokaz nadaljnjih prizadevanj naše organizacije. Sklepi predsedstva ZKJ ..Predsedstvo Z.KJ je na 36. seji, kije bila 30. oktobra 1972, razpravljalo o uresničevanju nalog akcijskega programa druge konference ter predsedstva ZKJ v zvezi z gospodarsko stabilizacijo in razvojem samoupravnih družbenogospodarskih odnosov ter jih kritično ocenilo. Predsedstvo ZKJ je ugotovilo, da so v pismu predsednika ZK Jugoslavije in izvršnega biroja ZKJ ter Titovih govorih navedene glavne naloge ZK pri reševanju žgočih gospodarskih in socialnih problemov ter zagotavljanju odločilne vloge delavskega razreda v samoupravnih družbenogospodarskih odnosih. Člane in organizacije smo na široko pritegnili k uresničevanju politike ZK in dosegli prve uspehe. Akcijo je treba v tej smeri odločno nadaljevati. Uspešno reševanje žgočih gospodarskih in socialnih problemov in krepitev socialistične vsebine naših samoupravnih in družbenih odnosov terjata, da se dejavnost komunistov v samoupravnih družbenih in državnih organih usmeri zlasti v: 1. Izpeljati zaobrat pri reševanju finančnih neusklajenosti in težav, ki se že dlje časa kopičijo. Vsakdo si mora v svojem okolju čimbolj prizadevati, upoštevaje stvaren program, da bi saniral izgube, uredil težave z nekaterimi investicijami in izpolnil vse obveznosti. Hkrati se morajo vse republike, pokrajine in gospodarstvo dogovoriti o skupni politiki, v kateri bo treba natančno določiti, katere izgube in neporavnane investicije moramo sanirati in zagotoviti, da bomo v prihodnjih dveh ali treh letih odvajali pri delitvi dohodka določena sredstva ter jih v te namene uporabili. 2. Republiški in pokrajinski organi se morajo do konca leta dogovoriti o skupnih osnovah davčnega sistema in politike. Pri tem je treba sprejeti zakone, ^ katerimi bomo uredili obdavčevanje vseh vrst dohodkov na temelju rente'm ki bodo onemogočili bogatenje s prodajo zemljišč, hiš in podobnim. Pretresti in pregledati je treba tudi načela in prakso v zvezi s pravičnimi odškodninami za ekspropriirano lastnino. Na osnovi ustavnih amandmajev naj bi se republike in pokrajine dogovorile o usklajevanju pogojev, pod katerimi poteka osebno delo s sredstvi, ki so last občanov. * S posebnimi ukrepi naj bi onemogočili ustvarjanje dohodka brez dela, prisvajanje družbene lastnine in druge nezakonite ter nesocialistične pojave pri poslovanju podjetij, ki so jih ustanovile skupine občanov. Čimprej je treba v vseh republikah in pokrajinah določiti merila in doseči skupen dogovor v državi - če je potrebno — o merilih družbene upravičenosti socialnih razlik pri današnji stopnji razvoja. Komunisti v organih in organizacijah republike, pokrajin in občin morajo zagotoviti, da bomo s takojšnjimi nujnimi ukrepi usposobili davčne in inšpekcijske službe ter druge nadzorstvene organe, da bodo dosledno uresničevali zakonske predpise ter odloke državnih organov. Komunisti v organizacijah združenega dela morajo uresničiti dejansko akcijo, da se razvije in uvede samoupravno delavsko nadzorstvo. 3. Centralni in pokrajinski komiteji ZK morajo pri uresničevanju stališč akcijskega programa druge konference prevzeti pobudo, da se nemudoma lotimo priprave programa socialne politike samoupravne družbe. 4. Centralni in pokrajinski komiteji ZK bodo določili realne programe dejavnosti in ukrepov za korenito spremembo fiziognomije bank in drugih finančnih ustanov, reeksporterjev, organizacij zunanje trgovine na veliko ter zavarovalnic - vendar v skladu z ustavnimi amandmaji. Tudi v republikah, pokrajinah in občinah se moramo lotiti ukrepov, da bi preoblikovali družbene sklade v ustanove samoupravno-združenega dela, pa tudi spremeniti fiziognomijo stanovanjskih podjetij, ki naj bi bila pod neposrednim nadzorstvom samoupravno združenega dela. 5. Nadaljevati moramo tudi odločno akcijo za odpravljanje pomanjkljivosti in slabosti, ki jih je bilo opaziti pri delu naših podjetij v tujini, pomanjkljive organiziranosti, nelojalne konkurence, privatizacije družbenih sredstev in raznih zlorab in podobnega. Sprejeti je treba tudi družbene dogovore in samoupravne sporazume za reševanje odprtih vprašanj na tem področju, izboljšati kadrovsko sestavo, kar najhitreje izboljšati sistem evidence družbenih sredstev, s katerimi poslujejo v tujini, poslovanje delovnih organizacij v tujini pa naj bi nadzorovali delovni kolektivi ter proizvajalci. 6. Zagotoviti moramo izvajanje predpisov o zadolževanju v tujini tako, da bi s tem zagotovili, da bi se lahko zadolževale le tiste organizacije in skupnosti, ki lahko z dinarji ali devizami odplačujejo tuje kredite. Da bi izpolnili te naloge, pa je treba spremeniti in dopolniti predpise. 7 Poskrbeti moramo, da se bomo najpozneje do konca leta 1972 čimbolj natančno dogovorili o sprejeti gospodarski politiki za leto 1973 ter določili pogoje, pod katerimi bodo prihodnje leto poslovale organizacije združenega dela. 8. Lotiti se moramo nujnih ukrepov ter dejavnosti za uresničevanje skupne sprejete politike v družbenem planu Jugoslavije od leta 1971 do 1975. Republike, pokrajine in asociacije združenega dela se morajo dogovoriti in določiti stvarne programe razvoja energetike, metalurgije, bazične kemije, naftovodov, prevoza in drugih pomembnih gospodarskih kompleksov ter pogojev, kako jih uresničiti. . 9. Do konca leta je treba uresničiti stališče predsedstva ZKJ o določitvi skupne razvojne politike agroindustrijskega kompleksa ter sistemskih in drugih rešitev za izvajanje te politike. , 10. Doseči dogovor pristojnih organov republik in pokrajin o delitvi sredr štev sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajin. 11. Zagotoviti, da. bodo organi federacije, republik in pokrajin ter združenj združenega dela pospešili delo in omogočili, da bomo do konca 1973. leta začrtali skupno dolgoročno razvojno politiko Jugoslavije. 12. Zvezni izvršni svet ima nalogo, da skupaj z organi republik in pokrajin organizira delo in zagotovi, da bodo sprejeti ukrepi za popolnejše delovanje tržnega mehanizma in za pospešen razvoj enotnega jugoslovanskega trga. V tej zvezi je treba izdelati sistem ukrepov zoper monopole in ukrepov, s katerimi bomo onemogočili ekonomsko neupravičene prednosti na enotnem trgu in zapiranje v lokalne in republiške okvire, ter sprejeti ustrezne zakonske in druge ukrepe. 13. Predsedstvo ZKJ meni, da je za uresničitev politike Zveze komunistov in za dejavno izpolnjevanje aktualnih nalog ZKJ bistveno važno, da z ustavo vzpostavljeni skupni organi v federaciji uspešno funkcionirajo. Da bi pomagali tem organom poiskati rešitve, ki jih terjajo še vedno odprta vprašanja v gospodarskem sistemu in razvojni politiki in ki zagotavljajo ekonomsko stabilizacijo na trajnejših temeljih, je bil dosežen dogovor, da se ustanovi v federaciji posebno delovno telo organov in organizacij tako republik kot pokrajin. Izvršni biro predsedstva ZKJ je dolžan ustanoviti to telo. 14. Komunisti v vseh organizacijah in družbenih okoljih morajo biti pobudniki in nosilci vsestranskega varčevanja, boja za zmanjšane stroške poslovanja v organizacijah združenega dela, izdatkov iz proračunov in skladov ter vseh neproduktivnih izdatkov in za to, da jih spravimo v racionalne meje ter da vse oblike potrošnje pridejo pod neposredno samoupravno delavsko in družbeno nadzorstvo. • PREDSEDNIK TITO USTVARITI MORAMO MOČNO IN ENOTNO ZVEZO KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V uvodni besedi na 36. seji' predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih je predsednik Tito poudaril, da „zdaj delamo to, kar že leta govorimo, 'da je treba napraviti, torej, da moramo ustvariti močno in enotno ZKJ, ki bo tako znotraj kot navzven zmožrTa obračunati z vsemi nasprotniki naše samoupravne socialistične družbe.“ Predsednik Tito je najprej opozoril, da sta v zvezi s pismom prišli v ospredje dve vprašanji. Najprej ne gre prezreti, da je pismo naletelo na velik odmev ne samo med članstvom ZK, temveč tudi med delavskim razredom, de- lovnimi ljudmi nasploh in med vsemi našimi narodi. Naši delovni ljudje resnično upajo, da komunisti tokrat ne bodo ostali le pri pismu, temveč bodo prešli k delu in tisto, kar je v pismu navedeno, tudi uresničili. Drugo dejstvo je, da po 21. seji predsedstva ZKJ — razen na Hrvaškem — predsednik Tito ni opazil nobenega izrazitejšega premika k obračunavanju z elementi, ki „nam stalno mečejo polena pod noge". Potem je predsednik Tito nadaljeval: „Slišati je bilo ustne izjave. Na veliko so govorili o potrebi po boju zoper nacionalizem, zoper razne antisamoupravne elemente, razne tehnokrate, rankovičevce itd. Ni pa bilo akcije." Predsednik Tito je izrazil prepričanje, da „bo to, kar so zdaj napravili v Srbiji, obrodilo dobre rezultate". Prav tako je omenil pogovore, ki so jih te dni imeli vodilni ljudje v Sloveniji in v Makedoniji, v BiH pa so začeli dialog že pred pismom. V zvezi s tem je omenil, da v vseh republikah obstoje elementi, s katerimi se morajo komunisti — tu bolj, tam manj — spoprijeti. Pri tem ne gre za to, da bi sekali glave, temveč za to, da bi nekatere ljudi nadomestili z dru- gimi. Predvsem je treba pripeljati mlajše ljudi in poskrbeti za bopo socialno sestavo, to je, na položaje mora priti več delavcev. Po besedah predsednika Tita je dolžnost tistih, ki so bili na vodilnih položajih, da pokažejo svojo komunistično zavest in mlajšim ljudem pomagajo, da bodo lahko prebredli težave, ki so pred nami in ki jih bo še veliko. Predsednik Tito je opozoril še na nujnost, da zberemo in mobiliziramo vse sile, kajti potrebna nam je enotnost na podlagi pisma, enotnost pri uresničevanju nalog. FRANCE POPIT ORGANIZACIJA SINDIKATOV MORA ZAGOTAVLJATI, DA SE BODO RESNIČNO MOGLI UVELJAVLJATI AVTENTIČNI INTERESI DELAVSKEGA RAZREDA OD DELOVNE ORGANIZACIJE DO FEDERACIJE V svoji razpravi na seji predsedstva ZKJ je France Popit dejal, da je bilo pismo tovariša Tita in izvršnega biroja v veliko podporo, da naposled razrešimo dvojnost v političnem vrhu v naši republiki, da naredimo konec diferenciaciji, ki se je začela leta 1969. „Mislim,“ je dejal predsednik Zveze komunistov Slovenije, „da lahko danes ugotovimo, daje to sad velikega truda, aktivnosti večjega dela centralnega komiteja, vsega sekretariata, medobčinskih in občinskih partijskih vodstev ter velike večine članov Zveze komunistov Slovenije. Kakor sem že rekel, je ta naša bitka doživela svoj konec na seji razširjenega sekretariata, na kateri so bili tudi predsedniki družbenopolitičnih organizacij republike in člani predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Moram reči, da se je tu pokazala popolna enotnost vseh, ki so sodelovali v razpravi, razen seveda tistih, katerim je veljala kritika." V nadaljevanju je tovariš Popit opozoril; da smo lahko takšno bitko izvojevali zato, ker smo v zvezi komunistov ves čas stali na razrednih socialističnih samoupravnih stališčih in da je prav to pripeljalo do polorfla prakticistične, pragmatistične in oportunistične politike. Taka politika se je kazala v odnosu do zveze komunistov, očitne so bile namreč težnje, da bi si podredih Zvezo komunistov, ko pa so nosilci te politike spoznali, da to ni mogoče, so hoteli Zvezo komunistov čimbolj oslabiti. Zdaj je doživela polom tudi ideologija, ki se je borila proti ideologiziranju našega političnega življenja, s tem pa politika in pogled na demokracijo, ki je videla demokracijo „na-sproti sebe", ne pa navzdol. Doživela je poraz enostranska zunanjepolitična in zunanjeeko-nomska usmeritev v Sloveniji. Polom je doživela politika, ki je izhajala iz ozkih egoističnih, nacionalističnih gledanj na Jugoslavijo, politika, ki je malikovala profit, polom je doživela politika, ki je dajala koncesije privatizaciji. Slednjič, polom je doživela politika, ki je hotela, da bi zvodenela vloga članstva zveze komunistov v naši dmžbi, ki se je zavzemala za tako imenovano svobodno delovanje, s tem pa tudi kadrovska politika, ki je težila za tem, da bi zbrala okrog sebe tehnokratsko-prakti-cistične kadre. Zatem pa je tovariš Popit dejal: „Mi smo se pravzaprav borih za enotnost repubhškega vodstva, čeprav se zavedamo, da ni mogoče izboriti enotnosti enkrat za vselej, ampak se le-ta ustvarja ponovno v vsaki konkretni situaciji in se je treba zanjo spet in spet boriti, in to pri vsakem problemu, ki se pojavi. Vendar mislim, da smo se tu posebno lotih izvršnega sveta, njegovega predsednika, sindikata in njegovega predsednika, zbornice. Tu smo bih sistematični zato, da bi eliminirali tiste punkte, ki so zavirali razvoj enotnosti v repubhškem vrhu in ki so bih napoti tej enotnosti. V zvezi s tem se nasploh postavlja vprašanje, kako v tem pluralizmu političnih centrov, ki jih imamo, mislim socialistično zvezo, zvezo sindikatov, zvezo mladine itd., zadržati vlogo in avtonomnost teh političnih centrov in odgovornost ljudi, ki delajo v teh centrih, do njihovih volivcev in vodstev, da pa se hkrati v teh centrih uresničuje politika ZK. To smo trdno postavili, tako da se morajo komunisti, ki tam delajo, zavedati, da ne odgovarjajo samo svojim volivcem in nadrejenim fommom, ampak da odgovarjajo kot komunisti zvezi komunistov na vseh nivojih. Kajti če tu ne dosežemo trdne enotnosti, bodo vedno obstajale težnje za razvoj več-partijskega sistema ah narobe, težnje za likvidacijo tega sistema obstoječih političnih in družbenih centrov, kar bi v resnici zožilo pohtično osnovo ZK. Pri oceni položaja smo prišh do tega, da bi se morali zdaj, po vseh teh spremembah, bolje organizirati. Zlasti je jasno, da ,bo to zahtevalo še večjo odgovornost od nas komunistov, posebno centralnega komiteja. Hkrati mislimo, da bi se morah bolje organizirati tudi v sindikatih in v zbornici. Mishm, da bi morah — o tem smo se pogovarjali že s tovarišem Dolancem — začeti razpravo tukaj, v tem forumu, o reorganizaciji sindikata. Tak, kot je zdaj, mislim, da nekoliko zaostaja za razvojem pohtičnega sistema, kjer zdaj prehajamo na delegatski sistem. Sedanje organizacijske oblike postajajo vse bolj anahronizem v novih odnosih. Mishm, da bi se morah spremeniti tudi sindikati, zlasti v tej smeri, da se utrdi položaj strokovnih sindikatov. Mogoče bi morah imeti tisto število strokovnih sindikatov, ki smo ga imeli prej. Imamo 6 ah 7 strokovnih sindikatov, toda že zdaj obstaja v teh sindikatih težnja, da se v okviru .teh sindikatov, na primer v okviru sindikata industrije tekstilci organizirajo kot tekstilci, električarji kot električarji itd. Po mojem bi morah to organizacijo izpeljati do republiških in do zveznega centra, da bi v resnici prišel do izraza avtentičen interes delavskega razreda, da pa se na nivoju občine in republike kot tudi na nivoju federacije formira koordinacijski center, ki bo koordiniral tiste probleme, ki so pomembni za enotnost delavskega razreda, ne pa, daje to nekakšna Jkapa‘, ki kroji usodo. Ne mishm tega zlonamerno, ne očitam tovarišem tu, toda po sami organizaciji je zdaj položaj tak, da tu obstaja Jcapa1, ki pravzaprav kroji usodo delavskega razreda. Ne zanikam, da so v teh vodstvih tudi delavci, ki pošteno delajo itd. Vendar mishm, da bi morah to POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA enkrat prediskutirati. Mislim da je zadeva nujna zaradi teg3; ker so pred nami republišk kongresi in zvezni kongres zv«; ze sindikatov in bi tu moral1 malo razčistiti, posebej s t< pozicije, da delavski razred n‘ bo objekt politike, ampak & bo subjekt in da bi lahko vplivi na vrh sindikatov in ne narobe' Nadalje, vprašanje zbornice' Tu nimam koncepta, toda n3 vsak način bomo morah tu nekaj spremeniti. Kajti zbornica, taka, kot jo imamo, je v resnici postala trdnjava' tehnokratski! teženj. Mogoče bi morah najti organizacijo, v kateri biH organizirani managerji 33 kaj podobnega. Ah, da bi zbof' niča posebej razvijala napore Z1 boljšo organizacijo dela, za int{ gracijo, povezovanje gospoda^' stva itd. Zbornica je pogost6 podaljšana roka državne uprav* in se v glavnem ukvarja s pr°’ blemi in predpisi, ki. dneva6 izhajajo. Ukvarja se v glavnemi tem, ne pa, da bi bila organiz3! tor samoupravljavcev, zla3*1 producentov. Zdaj govoril3 malo na pamet, ker nimam ko? cepta, kako bi to postavili. M1! slim, da bi to morah postavi*1 kot nalogo tudi tukaj? v prC" sedstvu, prediskutirati stvar1, drugače bomo vedno imeli t6 žave. In na koncu še naslednje:' naši akciji občutimo p oseba6 tisto, o čemer govori tudi p*s mo: pomanjkanje teoretika izobrazbe, idejne izobrazbe m' nov ZK. Prav na našem sest**1' ku smo kritizirali tudi političa6 šolo: pravzaprav je to zdaj kulteta za sociologijo in fil°z0, fijo, ki je bila formirana k° politična šola, pa nam je k^' neje povsem ušla iz rok, tako “ zdaj ne služi namenu, za ka*e rega je bila formirana. Zato sH1 morah oblikovati lastno eO . letno partijsko šolo, ki dela ' v glavnem za delavce. Zdaj h113, mo razred s 40 slušatelji. 1°, sami delavci, kvalificirani d . lavci, ki so doslej v praksi : pokazali rezultate. Mishm, nam bo to precej pomagalo, £ ; prav je tudi to malo. Kajti k. drov, posebno tistih, ki bi “L izobraženi v marksističn6 TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA & duhu, imamo razmeroma tudi v sedanjem kadrovsk sestavu. In drugič, form smo marksistični center, k* , ni začel z delom in od katef6^ vehko pričakujemo. Mislim, , se bomo morali tudi tu spoP^ jeti z mnogimi teorijami, k1 proglašajo za marksistične. Vlil. KONGRES ZSS [ugotovitve, mnenja in STALIŠČA iz predkongresne razprave • ugotovitve. mnenja in stališča iz predkongresne razprave] JI M • HASAN GRAPCANOVIČ V SVOJI AKCIJI SE NE SMEMO USPAVATI! Hasan Grapčanovič je opozoril na to, da so v BiH sprejeli pismo kot dolžnost, da ocenijo, kako je z učinkovitostjo v najbolj bistvenih vprašanjih, da ocenijo rezultate pri uresničevanju ustavnih dopolnil in nadaljnjega razvoja samoupravljanja, uresničevanja stabilizacijske politike, nadaljnje graditve socialne politike in pri odpravljanju socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela. V zaključnem delu svoje razprave je Grapčanovič dejal: »Po naših dosedanjih ugotovitvah je bilo sorazmerno malo negativnih reakcij na pismo in še te so se pojavile le tu in tam. Ponekod so poskušali zasejati dvome, da bo ZK zares vztrajala Pri odpravljanju pojavov, o katerih govori pismo. Slišati je tudi, da se vračamo nazaj in da je nadaljnji demokratični razvoj ogrožen. Informbirojevski in drugi dogmatski krogi pa govorijo, da ^no bili k temu preokretu prisiljeni, ,ker smo s samoupravno usmeritvijo doživeli polom. .»Opraviti imamo tudi s primeri socialne demagogije in z dramatiziranjem pojavov v zvezi s sojinimi razlikami Toda, kakor sem rekel, so to stališča majhnega števila posameznikov. Vendar se ne smemo uspavati, ker vemo iz izkušenj, da so neskladja majhna, dokler razpravljamo o °dprtih vprašanjih, ter da se odpori v vsem svojem obsegu in resnični ostrini pokažejo šele e,j. ko te probleme začnemo reševati v praksi,“ je sklenil V^vojo razpravo Grapčanovič. STANE DOLANC PISMO MORAMO RAZUMETI KOT POZIV K AKCIJI IN NE KOT ORODJE PRITISKA • MIRKO ČANADANOVIČ NAJBOLJ SO BILI RAZOČARANI DELAVCI Za Zvezo komunistov - tudi v Vojvodini - je osrednje vprašaje majhno število delavcev v ZK m njenih vodstvih, zlasti pa v mgih družbenih in samouprav-jh organih. Komaj vsak peti industrijski delavec v Vojvodini Je član ZK. Med tistimi, ki so „ nJa leta zapuščali ZK, najpogosteje brez veliko besedi, dekiv razočalani> je največ Problem zase pa je ravnanje komunistov na vodilnih položa-li ,y delovnih organizacijah. Ti maje v več kot 90 % prime. ov člani ZK. Zato mora biti raz-ava o odporu proti ustavnim opolnilom, razprava o tehno-ratskih težnjah predvsem raz-?Java med nami komunisti. Ob m smo ocenili, da je bilo pri s zaslediti oportunizem, da „ ° nekaterim članom ZK, po-nim°- Petično in družbeno zna-v h f vPbvnim ljudem, puščali časau'™?' kolektivih preveč niitiA °a bi se sami popravili. To ”° Počasno spoznavanje j» m .* nepravilnega odnosa pa Pravicam° ^cot*oval° delavskim ut^dm* od kK0munisti 80 86 tudi Ijanie p„ boja za samouprav-da ie bii n°Vno 86 pojavlja teza, na sptčVd PveUranjen0’daSe razum i * * ljud->e niče8ar ne redu J ’ da 80 na dnevnem vpraša P0membna gospodarska Soče rJa’ da z delavci ni mo-o ko^. Pravljati ° nelikvidnosti, o mpriPenZac^ab’ 0 investicijah, ne ra^um°dnnm trgu’ ker teSa delavcev11?0’ Resda dobršen del resnice n^a ne Pozna> še več našli PVe v tem’ da nismo lavsk? 4l’ kako 8iroke plasti de-biti h®3 J?Zreda hirieje usposo-Zadev»a °l VSe to razumeli in te vali usPešno neposredno rese- Prve ocene in mnenja o poteku akcije v zvezi s pismom in zadnjimi govori tovariša Tita, njegovim intervjujem in govorom političnemu aktivu Srbije očitno kažejo, da so po vseh republikah in pokrajinah akcijo dejansko sprejeli s plebiscitom. To pa zato, ker je vsebina te enotne politične akcije posegla v osnovne življenjske probleme družbe kot celote. Zato tudi ne moremo govoriti, da gre samo za probleme ZK in njenih članov, marveč za to, da je akcija dobila širši družbeni pomen. V njej pa smo si predvsem zastavili vprašanje, zakaj dosedanje akcije-pisma, smernice, akcijski programi itd. - niso doživeli uspeha, vsaj ne popolnega, čeprav smo že takrat imeli velikansko podporo delovnih množic, komunistov, delavskega razreda. Zaradi tega smo opozorili na nekatera vprašanja, ki jih je treba zdaj imeti pred očmi, da bi v celoti zagotovili uspeh te akcije. V tisku pa tudi v različnih govorih namreč lahko zadnje dni beremo in slišimo, da je politično razpoloženje ljudi edino poroštvo za uspeh te akcije. Nedvomno je to politično razpoloženje ljudi eden izmed zelo važnih elementov in jamstev' za uspeh akcije, ni pa niti edini pa tudi ne najvažnejši. V konkretnih razmerah ter v stvarnih problemih je po Dolančevem mnenju treba doseči enotno in skupno idejnopolitično platformo. Poleg tega moramo razpravljati o uresničevanju ustavnih dopolnil iz MILKA PLANINC prve faze ustavne reforme in o vsem tem je treba razpravljali na predsedstvu. Predviden je tudi razgovor o problemih in vsebini druge faze ustavnih dopolnil. Spregovoriti bomo morali tudi o vlogi ZK v sedanji fazi družbenega razvoja, v odnosu do drugih političnih centrov, v odnosu do oblasti, izvršnih skupščinskih organov ter drugih družbenopolitičnih organizacij. Že ta teden so na dnevnem redu naši odnosi s sindikati in razgovor o vlogi sindikalne organizacije v družbenopolitičnem sistemu. Resno se je treba pogovoriti tudi o vlogi, mestu in nalogah socialistične zveze. Ko je Stane Dolanc kasneje podrobneje obravnaval izredno po- membno vlogo vseh družbenopolitičnih organizacij v naši družbi, je v prvi vrsti omenil socialistično zvezo kot nosilko najširše politične družbene dejavnosti v državi, sindikate pa kot organizacijo, ki bo v tej fazi razvoja družbe in uresničevanja ustavnih dopolnil v naših tovarnah in podjetjih imela za zvezo komunistov zanesljivo najpomembnejšo vlogo. Po Dolančevem mnenju bi bilo zelo nevarno, če bi dopustili, da bi pismo ponekod izrabljali kot pritisk na določene družbene skupine, ki so kritične do posameznih forumov, in če bi pismo zdaj postalo orodje za določene pritiske, bodisi na posamezne člane ali organizacije v celoti. • MUNIH MESIH0V1Č IDEOLOŠKA NEVTRALNOST JE POGOST POJAV Poleg stališč, ki so v nasprotju z ideologijo in politiko ZK,je nekaj primerov, da se komunisti vedejo ideološko nevtralno in celo pasivno v sedanjih zapletenih razmerah revolucionarnega boja za preobrazbo in razvoj naše dmžbe, boja za čedalje izrazitejšo vodilno vlogo delavskega razreda ne le pri razpolaganju s presežkom vrednosti, temveč v celotni družbeni reprodukciji. Razlogi za takšno idejno nevtralnost posameznikov se skrivajo tudi v njihovi temeljni nepovezanosti z interesi delavskega razreda in s cilji samoupravne družbe v celoti. Tu gre za malomeščane, za ljudi, ki so vstopili v ZK ne zato, da bi se bojevali za njeno splošno usmeritev, temveč da bi dobili in ohranili svoje ozke pozicije in interese. LE S TRDNO ZVEZO KOMUNISTOV BO LAHKO DELAVEC ZAGOSPODARIL V NAŠI DRUŽBI „Mislim,“ je dejala Milka Planinc, »da. je mogoče pri uresničevanju sklepov IX. kongresa, dopolnil in vsega tistega, na kar je opozorilo pismo, govoriti o celotni fronti našega družbenega življenja. Kar pa se zdi najbolj pomembno, največje v sedanjem dogajanju v partiji SR Hrvaške, ravno tako pa tudi drugje, je spoznanje, da vendarle prevladuje zavest in odgovornost do vprašanj, ki so v zvezi z graditvijo partije. Gre za zavest, da si uresničevanja in te usmeritve, ki želi delavcu zagotoviti družbeni položaj, v katerem bo lahko gospodar nad vsemi zadevami družbe, .ni mogoče zamisliti brez trdne, enotne organizacije ZK od proizvodnje do vrha. • TIHOMIR VLASKALIČ »POZITIVNI PROGRAM« SOCIALNE POLITIKE Ko je govoril o spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v Srbiji, je Tihomir Vlaškalič opozoril na spoznanje, da „v zvezi z uporabo ustavnih amandmajev v finančnih inštitucijah ne more biti nikakršnih predhodnih vprašanj in pogojev, razen tistega, da se spremembe na tem področju morajo opraviti v smeri uporabljanja ustavnih amandmajev." Med drugim je Vlaškalič govoril tudi o socialni politiki in boju proti deformacijam in poudaril, da nam močno primanjkuje »pozi-tivni program" socialne politike. Nadaljeval je: ..Razumljivo, da se bomo borili proti deformacijam — in to moramo delati — vendar moramo zelo natančno začrtati osnovna področja socialne politike v naši deželi, ki bodo vplivala na to, da bi se ustvarjalo manj socialnih pritiskov v družbi." V zvezi s tem je Vlaškalič še posebej opozoril na razmere v izobraževanju in stanovanjski politiki ter gradnji stanovanj. ANGEL ČAMERSKI Angel Čemerski je opozoril na razveseljivo dejstvo, da »velikanska večina ZK, zlasti neposrednih proizvajalcev v gospodarstvu, kaže dosti večji pogum kot doslej, da bi vse probleme, pomanjkljivosti in deformacije poimenovala z njihovimi pravimi imeni, da bi pokazala na njihove nosilce, odkrito spregovorila o njihovi odgovornosti ter predlagala konkretne sklepe za odpravljanje sedanjih pomanjkljivosti." Čemerski je zatem nadaljeval: »Ljudje izražajo popolno osebno pripravljenost za brezkompromisen boj v uresničevanju politike ZK v lastnem okolju, hkrati pa terjajo odločnost, nepopustljivost, podporo in brezkompromisno, trajno zavzetost tudi od vodilnih organov ZK v komuni, republiki in federaciji, po-udarjajoč, da je to zelo pomembno za trajnost in učinkovitost akcije, ki jo je sprožilo pismo." Med drugim je Čemerski opozoril na to, da ,je velika nevarnost za nadaljnji potek naše akcije prizadevanje dela birokratskih, dogmatskih in tehnokratskih sil, da bi se postavile na čelo boja, v želji, da bi akcijo komunistov speljale na stranski tir, da bi obrusile ostrino kritike ter s tem ohromile delo in politiko ZK. Ta prizadevanja se kažejo na zelo različne načine,- na primer z glasno verbalno podporo pismu, s posplošeno razpravo o dosežkih in problemih v lastnem okolju, z iskanjem vzroka v sistemskih' rešitvah, z obravnavanjem drugih delovnih organizacij in zunanjih družbenih in političnih dejavnikov, z zahtevami, da bi se jasno odločalo z administrativnimi sklepi iz centra itd." V nadaljevanju se je Čemerski pomudil pri prihodnjih nalogah: »Kar zadeva temeljne smeri nadaljnje akcije, sodimo, da je zlasti pomembno obenem s širjenjem fronte posvetiti veliko več pozornosti prodiranju v globino temeljnih razmerij, tako da bi zagotovili trajne učinke za boj, ki ga bijemo." Dejal je, da misli ob tem predvsem na tri področja: »dosledno uresničevanje bistva ustavnih sprememb, na podlagi česar bomo lahko zagotovili napovedane nujne premike na področju proizvodnih odnosov; hitro in brezkompromisno uresničevanje ukrepov stabilizacijske politike v delovhih organizacijah in na vseh ravneh dmžbenega odločanja in zakonske regulative; učinkovito zatiranje vseh pojavnih oblik deformacij in zlorab, ki se kažejo na socialnem področju." • VESELIN DJ UHANOVI č USMERITEV V GLAVNA VPRAŠANJA SEDANJEGA ČASA Po prepričanju Veselina Djuranoviča mora biti akcija v tem trenutku usmerjena predvsem v glavna vprašanja, ki so: nadaljnji razvoj socialističnih proizvodnih odnosov, dosledna uresničitev ustavnih dopolnil, samoupravna ureditev odnosov v delitvi dohodka in osebnih dohodkov, posebej še uveljavitev samoupravnih dru žbeno-eko no inskih odnosov v delu velikih delovnih organizacij in velikih sistemih, razgibanje integracijskih procesov v gospodarstvu, samoupravna ureditev družbenih odnosov v komuni. »Smer naše akcije moramo začrtati na podlagi celovito zastavljenega izhodišča z namenom, da premagamo družbeno neupravičene socialne razlike in vgradimo načela solidarnosti v družbene odnose. Predlog takšnega izhodišča je CK ZK Črne gore v začetku oktobra že sprožil v pripravah na 4. konferenco ZK Črne gore, na kateri bo ta problematika osrednja tema. Tretja smer akcije pa bi bila' bolj organizirana, določnejša in bolj odgovorna dejavnost pri urejanju gospodarskih problemov in pri uresničevanju ukrepov v okviru gospodarske stabilizacije," je dejal Djura-novič. MAHMUD BAKALLI________________ LIBERALIZEM JE KRINKA BIROKRATIZMA To je mogoče čutiti predvsem v tovarnah, v okoljih, kjer resno delajo, kjer so nehali posplošeno in načelno premlevati uresničevanje dopolnil, kjer so se našli odgovorni komunisti, ki so poprijeli za delo v želji, da bi to uresničili v praksi, da bi partijo-gradili ravno na tej podlagi." Milka Planinc je med drugim opozorila, da je pismo sprožilo vprašanje stabilizacije in splošne gospodarske politike. »Zastavlja se vprašanje," je dejala Milka Planinc, »ali bo stabilizacijska politika - od komune do republike in federacije - spremljala prizadevanja, da bi delavce organizirali za bolj produktivno delo? Ali bomo gospodarsko politiko gradili na podlagi tistega, kar oni z analizo v delovnih organizacijah ocenjujejo kot problem? Treba je podpreti prizadevanja za čistimi računi, prizadevanja zaboj produktivno delo, potem pa morajo to spremljati tudi banke in vsi naši gospodarski ukrepi, tako da bomo skupaj z delavci v proizvodnji našli primerne poti v integracijo, za okrepitev in povezavo delovnih organizacij pri snovanju programa, ki bo za delavce pomenil možnost, da bo njihovo delo lahko bolj produktivno," je poudarila Milka Planinc. Najširše plasti delovnih ljudi enako ostro in enako kritično obsojajo liberalizem, kot so obsojali in kot obsojajo birokratizem. Mislim, da odpor delovnih ljudi proti liberalizmu, družbeni nestabilnosti in osebni negotovosti, proti stihiji in malomarnosti izvira iz pobud, ki se skoraj v celoti ujemajo z razlogi za njihov boj proti birokratizmu - bodisi etatistično centralističnemu ali drugačnemu. Strah, da boj proti liberalizmu sam po sebi vodi k birokrat-sko-etatističnim odnosom je, po mojem mnenju, samo politikantska manipulacija. Kajti dosleden boj proti liberalizmu je navsezadnje del skupnega boja proti birokratizmu. Čimprcj bi morali načelno, ideološko in teoretično dognati, kakšne so te zakonitosti in bistvo protidelav-skih, protikomunističnih in proti- •lemokratičnih osnov liberalizma v samoupravnem socializmu. Pri tem bi seveda morali izhajati iz naše samoupravne prakse in izkušenj. Obenem bi ravno v tem trenutku morali spregovoriti tudi o reakcionarnem nacionalističnem bistvu liberalizma v mednacionalnih odnosih v Jugoslaviji. Liberalizem, tudi tedaj, ko je v svojih formulacijah proti nacionalizmu zelo oster, ostaja v svojem bistvu verbalen in brez moči, da bi se v praksi uspešno spoprijel z nacionalizmom in ustvarjal enakopravne mednacionalne odnose, enotnost in zaupanje med narodi in narodnostmi Mislim, je pripomnil Bakalli, da bi zdaj že morali odločneje opozoriti tudi na nehumanistično in nedemokratično osnovo liberalizma. • PETAH STAMBOLIČ SOCIALNE RAZLIKE SO NAJVEČJI ŽULJ POLITIČNEGA NEZADOVOLJSTVA Upravičeno je bilo povedano, da ima v tem položaju, med opravljanjem nasprotij, kohezivno vlogo pri nas ZKJ. Treba pa je vedeti, daje sistem, ki ga gradimo, samoupravni, amandmajski sistem, v katerem dobiva vodilno vlogo delavski razred, da je ta sistem dejavnik nadaljnjega združevanja in ravno tako pomemben kot dejstvo, da jugoslovanski narodi čutijo potrebo, da bi živeli skupaj, skupaj ubranili svojo neodvisnost, skupaj razvijali socializem. O socialnih razlikah pa je Stambolič dejal, da pomenijo največji žulj političnega nezadovoljstva ter da je potrebno stalno operativno praktično delo, sprotno spremljanje vsega, kar smo storili. Po drugi strani pa je nujno treba graditi sistem, ki ne bo obnavljal takšnih sprememb in deformacij na tem področju. Ponekod je viden tudi beg k obrobnim vprašanjem» nekaj pa je celo zmotnih poskusov, ki so popolnoma jalovi. NIKOLA PETHONIČ_____________________ DELAVCE JE VSE BOU SLIŠATI PRI URESNIČEVANJU VSEBINE PISMA SO SILE. KI BI ŽELELE AKCIJO POTISNITI NA STRANSKI TIR Nikola Petronič je govoril predvsem o dejavnosti ZK v Srbiji in opozoril na odločilno vlogo pisma predsednika Tita. »Stališča iz pisma in govora tovariša Tita uresničujejo v vseh družbenopolitičnih organizacijah, sindikatih, socialistični zvezi, zvezi borcev, zvezi mladine, v samoupravnih in skupščinskih strukturah in v organih republike Srbije." 'Zatem je zavrnil dvome, ali je ZK v Srbiji dovolj močna, da bo lahko vztrajala in dosledno uresničevala tisto, kar sama razglaša. Opozoril je na to, da zlasti v proizvajalnih organizacijah zelo kritično ocenjujejo delovanje ZK in ostro postavljajo zahtevo po odgovornosti. Ne kaže prezreti njegovih besed, da bodo v Srbiji posvetili posebno pozornost večji učinkovitosti v boju proti razrednemu sovražniku, vprašanjem socialne politike in čiščenju ZK, iz katere je treba odstraniti vse tiste, ki so mimo dela in nezakonito pridobili premoženje; zatem bo treba pretehtati vprašanja gospodarske stabilizacije, krepitve vpliva delavskega razreda v družbi, razvoja socialističnega samoupravljanja in konkretnega uresničevanja ustavnih dopolnil, vprašanje zunanje trgovine, bank in reeksporterjev, nato pa tudi vprašanja tiska, univerz, kadrovske politike in ideološkega izobraževanja komunistov. Petronič je posebej poudaril dejstvo, da se pri uresničevanju stališč iz pisma in govora tovariša Tita čedalje glasneje sliši beseda baze ZK, delavcev iz proizvajalnih organizacij. Sedanje stanje je v marsičem nastalo zato, ker se resnična vloga delavskega razreda v družbi še ni dovolj uveljavila. Ravno tako premalo slišimo proizvajalce, pri uveljavljanju ustavnih dopolnil se obotavljamo, zveza komunistov pa je zanemarila skrb za svoje kadre .. torej, boj za razvoj socialističnega samoupravljanja ni dosleden. 4$ir& UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • SREČKO PERČIČ »Mislim, da ne moremo biti ravnodušni« Kramljati s Srečkom Perčičem, ki je že polnih osemnajst let nadzornik orodja v Titanu, pomeni razglabljati tudi o sončnih in senčnih straneh gospodarstva kamniške občine. O križih in težavah delavstva v Kamniku pripoveduje jasno, odkrito in prepričljivo, pa kaj ne bi - saj so ga izbrali, da bo zastopal industrijo kamniške občine na VIII. kongresu slovenskih sindikatov! „V kamniških delovnih organizacijah se bojda čedalje bolj zavzemate za odpravo pretiranih razlik med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki." ,,Le kako se ne bi borili za odpravljanje teh razlik, saj so nam vse dosedanje analize pokazale, daje razmerje med najnižjimi in najvišjimi osebnimi ^dohodki v kamniškem gospodarstvu čedalje bolj zaskrbljujoče. Zdaj je že 1:5, morda pa tudi 1:6! Ali lahko delavci ostanemo ravnodušni ob teh gibanjih? Morda je tistim z najvišjimi osebnimi dohodki vseeno, kaj dobijo ob mesecu drugi, tistim z majhnimi plačami vsekakor ni! Saj vsi ustvarjamo, vsak po svojih močeh in sposobnostih. Toda, pošteno delo naj bo tudi primerno plačano. Bitko, ki nas čaka, moramo izbojevati, če ne danes, vsaj jutri »Kaj hočete s tem reči? “ „Čedalje bolj me prevzema misel, da bi morali sindikati storiti na področju delitve veliko več, kot so doslej. Pri tem mislim, da bi morali »pomakniti" mejo minimalnih osebnih dohodkov zaposlenih vsaj za dvajset starih tisočakov. Kaj nam res še ni jasno, da se štiričlanska družina s sto jurji ne more za nobeno ceno prebiti skozi mesec. »Spodnjo mejo zato moramo premakniti na najmanj 1200 dinarjev. Če z akcijo ne bomo uspeli v občini, bomo za njeno uresničitev vztrajali v kolektivih. V Titanu akcija mora uspeti. Vesel sem, daje dobilo septembra v naši delovni skupnosti le pet zaposlenih manjše osebne dohodke od 1200 dinarjev. Upam, da smo na najboljši poti, da naposled tudi v praksi uresničimo eno naših osrednjih nalog. Če bi le bilo tako, kot je v Titanu, tudi drugod .. . Občutek, da smo z dejanji storili nekaj za našega človeka, bi nam bržkone dajal novih moči za delo v sindikalni organizaciji!" —iv Delegati VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 234. Albin SVETE, „Itas“ enota Rudnik, Kočevje 235. Danica KAPLAN, Osnovna šola Kočevje 236. Božo RESINOVIČ, „Inkop“ Kočevje 237. Ludvik FAFLEK, ZKGP Kmetijski obrat Cvišlarji, Kočevje 238. Franc ŠKROB AR, Kmetijski kombinat Radgona 239. Franc ČUK, Zdravilišče Radenska, Radenci 240. Štefan JAKOPEC, Avtoremont, Gornja Radgona 241. Miodrag MILIVOJEVIČ, »Sava" Kranj 242. Franc ŠIRC, »Sava" Kranj 243. Elka GRILC, Gostinsko podjetje, Sevnica 244. Pavla LISEC, Konfekcija »Lisca" Sevnica 245. Ante GLAVAN, »Jutranjka" Sevnica 246. Anton ČERNE, VTP »Nanos" Postojna 247. ing. Franc DOLGAN, »Pivka" Pivka, Postojna 248. ing. Franc SMRDELJ,, Javor" Pivka, Postojna 249. Tomaž TUŠAR, ObSS Postojna 250. Karel JAKOPIČ, ,Jplas“ Koper 251. Albin KREBELJ, »Luka Koper" Koper 252. Dušan VASOVIČ, Splošna plovba Piran 253. Irena HUD ALEŠ,-Trg. podj. »Soča" Koper 254. Terezija KRANJC, »Tomos" Koper 255. Tihomil JAVORŠEK, Obalni sindikalni svet Koper 256. Ana JAKIČ, Skupnost inv. in pok. zavar. Koper 257. Miloš KRIŽAJ, SGE »Stavbenik" Koper 258. Janja TOMAŠ, Hotel »Galeb" Koper 259. Alojz POTOČNIK, Komunalno podjetje, Piran 260. Štefka JERMAN, Hotel »Palače" Portorož 261. Mirko PRELEC, »Slavnik" Koper 262. Ado BUTALA, Obalni svet Koper 263. Lucijan PELICON, »Slavnik" - Hotel »Triglav" Koper 264. Alojz TREBEČ, »Mehanotehnika" Izola 265. Kristina ČERMELJ, »Mehanotelinika" Izola 266. Pavel MATEVLIČ, »Iskra" Sežana 267. Milena TAVČAR, Tovarna pletenin Sežana 268. Franc RODICA, Transportno podjetje Postojna 269. Milivoj ŠIRCA, »Kras Sežana" Sežana 270. Nebojša ŠEKLER, Carinarnica Sežana 271. Danilo REMŠKAR, SGP »Primorje" Ajdovščina 272. Justin ANDLOVIČ, Komunalno podjetje Ajdovščina 273. Franc SLOKAR, »Lipa" Tovarna pohištva, Ajdovščina 274. ing. Angel SLOKAR, Kmetijski kombinat, Vipava 275. Alojz FERENČAK, Slovenijales, Tov. pohištva, Brežice 276. Boris ROŽIČ, Trg. podjetje »Krka" Brežice 277. Franc VESELIČ, Splošna bolnica Brežice 278. Franc ČERNELIČ, Splošno kleparstvo, Kostanjevica 279. Lidija HOČEVAR, »Labod" Novo mesto, obrat Krško 280. Rudi STRNAD, IGM »Sava" Krško 281. ing. Lojze ŠKRABL, »Djuro Salaj" Krško 282. Niko ŽIBRET, Osn. šola ,Jurij Dalmatin" Krško 283. Antonija JAZBEC, Notranjski zdrav, dom Vrhnika 284. Mirko HUELL, »Slavnik" Koper — Mantova, Vrhnika 285. ing. Branko STERGAR, Industrija usnja Vrhnika 286. Jože STANONIK, ObSS Škofja Loka 287. Mira BRAČKO, Veletrgovina »Loka" Škofja Loka 288. Ljudmila LANGERHOLC, »Šešir" Škofja Loka 289. Janez MIKLIČ, SGP »Tehnik" Škofja Loka 290. Stane ČAR, Tovarna obutve ,.Alpina" Žiri 291. dr. Tone KOŠIR, Zdravstveni dom, Škofja Loka 292. Filip DEMŠAR, Alples Železniki, Škofja Loka 293. Janez ANCELJ, Keramična industrija Liboje, Žalec 294. Franc CVENK, Poh. ind. »Garant" Polzela 295. Nada FERENCEK, Stanovanjsko komunalno podjetje, Žalec 296. Jože GRAČNAR, Kmetijski kombinat »Hmezad" Žalec DE Vital Celje 297. Ivan HOSTIČ, Tekstilna tovarna , Juteks" Žalec 298. Ivan VODLAN, Kmetijski kombinat »Hmezad" Žalec (nadaljevanje sledi) DIREKTORJI TREH SLOVENSKIH PODJETIJ KOMENTIRAJO PREDLOG SLOVENSKIH SINDIKATOV 0 OBVEZNI STROKOVNI IN DRUŽBENOPOLITIČNI HABILITACIJI VODILNIH DELAVCEV Razpeti med vzroki in posledicami Stalno strokovno in družbeno izpopolnjevanje vodilnih delavcev vedno bolj postaja nuja časa. Zato se sindikati zavzemajo, da postane tako izpopolnjevanje organizirano in obvezno urejeno v družbenih in samoupravnih sporazumih o kadrovski politiki. Še več: v predlog idejnopolitičnih osnov in sklepov, ki naj bi jih sprejeli VIII. kongres, so tudi zapisali, naj bodo vsi vodilni delavci vključeni v sistem periodičnega preverjanja svoje strokovne in družbene usposobljenosti, denimo vsake štiri leta. Namen tovrstne ,habilitacije" je motivirati kadre, da nenehno sprejemajo nova znanja, ki jih prinašata znanstveni in tehnološki napredek ter dmžbeni razvoj. Zato naj bi dokaz o »habilitaciji" pomenil enega izmed pogojev za kandidaturo na vodilno delovno mesto. S tako oblikovanim predlogom stališča sindikatov, ki bo postalo tudi njihova zahteva, če bo tako sklenil VIII. kongres, smo seznanili tri direktorje znanih slovenskih podjetij z željo, naj bi jih soočili z lastnimi pogledi na to problematiko. NAČIN URESNIČEVANJA -NAJVEČJA NEZNANKA Direktor ljubljanske tovarne Zmaj Karel Primožič, .sicer tudi podpredsednik programskega sveta pri centru za strokovno izobraževanje kadrov Gospodarske zbornice SRS in član programskega sveta za družbenoekonomsko'1in politično izobraževanje vodilnih delavcev pri Delavski univerzi »Boris Kidrič" Ljubljana je poudaril, da predlog slovenskih sindikatov na vsak način podpira, vendar: »Ne gre samo za to, za kaj se zavzemamo, temveč predvsem kako naj bi to dosegli. V naši družbi žal še nismo izoblikovali mehanizma, s katerim bi prevevali tako strokovno kakor tudi družbenopolitično znanje, razgledanost in kvalifikacije vodilnih ljudi. Tako lahko samo razmišljamo, tipamo v temi, ugibamo, kako naj bi ravnali v naših družbenih razmerah, ter kdo naj bi bil tistt, ki bi pri vsem tem ob izrazito podjetniških varoval tudi splošne družbene interese. Iz tuje, zlasti iz ameriške prakse so sicer znane različne metode preverjanja in strokovnega testiranja vodilnih ljudi - menageijev. Stvar podrobne proučitve in ne slepega kopiranja je, kaj iz njihove prakse lahko porabimo v naših razmerah. Pri nas, omejujem se na Slovenijo, pri gospodarski zbornici že dlje časa deluje center za strokovno izobraževanje vodilnih kadrov. Izkušnje kažejo, da prihajajo na začetne, nadaljevalne ali izpopolnjevalne seminarje za vodilne delavce posameznih profilov ustrezni kadri iz gospodarstva v relativno velikem številu. Le redki med njimi pa so se pripravljeni podvreči testiranju svojega znanja, na podlagi katerega bi potem dobili ustrezno spričevalo. Namesto tega udeležencem tovrstnih seminarjev izdamo potrdilo, iz katerega je jasno razvidno, kakšnega seminarja so se udeležili, kakšen je bil program in kako je teklo delo v seminarju. Vem, da to še zdaleč ni dovolj, nekaj pa vendarle je. Če pogledamo razmere v podjetjih, ugotovimo, da niso dosti boljše! Kako naj kot direktor ugotovim, ali konstruktor, razvijalec novih proizvodov, vodja sektorja In drugi gredo vštric, da se poslužujejo najnovejših dognanj znanosti in tehnike? in narobe: kako naj kdorkoli v podjetju nesporno ugotovi nekaj podobnega zame? Če ima delovna organizacija to srečo, da zavoljo različnih licenc in drugih dolgoročnih pogodb s tujimi partnerji lahko pogosteje sprejema strokovnjake od drugod, na mnoga izmed teh vprašanj nekako le odgovorim, kajti strokovne primerjave so možne. Glede vsega ostalega, čeprav bi bilo še kako potrebno, pa ostajamo za zdaj na zelo negotovih tleh, nimamo prave osnove, skratka družbenega mehanizma, na podlagi kate- rega bi za slehernega vodilnega delavca lahko izoblikovali ustrezno habilitacijo o njegovem delu. Zaradi tega predlog sindikatov razumem predvsem kot pobudo, da bi začeli o zadevi ne le razmišljati, temveč bi jo na organiziran način proučili in potem tudi uredili. Čim prej se bo to zgodilo, tem bolje bo! »Začeti pa bi morali po moje s tem, da bi tudi strokovno in družbenopolitično izpopolnjevanje vodilnih ljudi - pa ne samo njih! - na neki način povezali z nagrajevanjem po delu." »KJE VZETI ČAS, DA BI UJELI ZAMUJENO? “ Industrijo upognjenega pohištva STOL Kamnik že peto leto vodi kot glavni direktor Franc Vogrinec. »Ko sem še bil računovodja v našem podjetju, sem kljub vsemu delu našel čas za poklicno in strokovno izpopolnjevanje. Kot direktor tega časa, odkrito povedano, ne najdem več, čeprav bi bilo potrebno. Operativnih nalog, bodisi finančnih, tehničnih in kaj vem še kakšnih, je v sedanjih razmerah veliko preveč, da bi vodilni ljudje imeli vsaj malo časa tudi za nujno potrebno dopolnilno izobraževanje. Bom kar naravnost povedal, kako je s tem! Ko sem bil pred časom bolan in sem iz Švice dobil zdravila, mi v ambulanti niso hoteli dati injekcije, češ da jih ne poznajo. Če pa k meni pride kdo izmed ožjih sodelavcev in pove, kakšen je problem, ki ga sam ne more razrešiti, ne morem reči, da se na tisto ne spoznam, in da mi ni nič mar, kajti vem, da pridejo k meni takrat, ko so odpovedala vsa sredstva, ki praviloma veljajo za normalna. Tako pa moram le enkrat na dan ali teden pomagati pri .vrtanju' za materiali, da ne pride do zastoja v proizvodnji, ukvarjati se z likvidnostjo podjetja, s krajevnimi problemi in tako naprej, saj nima smisla naštevati! Če vsega tega ne bi storil, bi bil navsezadnje edini ali vsaj glavni krivec za vse posledice. Tako je, kaj bi olepševal! Tako se hočeš nočeš moram kar naj- mačega kupca ne moreš zanesti, da bo prodano blago v roku plačano in da potem ne le finančni in komercialni direktor, temveč tudijaz in še kak četrti ali peti strokovnjak preverjamo najrazličnejše kombinacije, po katerih bi navsezadnje le prišli do našega denarja, ker bo pač ena teh kombinacij morda ustrezala kupcu? Pri vsem tem pa vsi podatki o poslovanju in gospodarjenju kažejo, da sodimo med solidna in uspešna podjetja . . .“ NAMEN IMENITEN, MOŽNOSTI PA? Glavni direktor tovarne PEKO Tržič Jože Dolenc pa je dejal: »Predlog sindikatov razumem predvsem kot pobudo za organizirano in sistematično izpopolnjeva- nje vodilnih kadrov. Če bo stališče sindikatov sprejeto, bi vodilne delavce vsekakor zavezovalo, da se ne glede na težave, mislim predvsem pomanjkanje časa, bolj vključujejo v strokovne tokove in družbenopolitična dogajanja in na ta način spoznavajo tudi vse tisto, kar zdaj bodisi zanemarjajo bodisi le površno spremljajo. Najbrž tudi sami veste, da iz dosedanje prakse poznamo več poskusov, tako pri delavskih univerzah kot pri gospodarski zbornici, da bi hitreje napredovali tudi na tem področju; da bi preverjanje strokovnega in dmžbcnopolitičnega znanja in razgledanosti postalo stalna praksa. Težave pa so bile in so še v tem, da so seminarji s teh področij vodilnim delavcem praviloma vzeli veliko strnjenega časa. To pa je za vodilne delavce velik problem. Zavoljo šteli vilnih in neodložljivih operativnih nalog in vseh drugih odgovornosti, H kijih nosijo, si vodilni delavci težko privoščijo daljši izostanek iz pod-S jetja, čeprav vedo, da okolje v njih ne vidi samo .vodilni: v klasičnem H pomenu besede, temveč jih ocenjuje tudi kot tiste družbene delavce, ki so — vsak na svojem področju — H odgovorni za usmerjanje in razvoj družbenih tokov v tem okolju." prej ukvarjati z vsakodnevnimi operativnimi nalogami, kar pa v ureje- NAMESTO ZAKLJUČKA nih pogojih gospodarjenja ne bi bilo Naši sobesedniki so se brez izjeme potrebno ali celo nujno. Vem, da so strinjali, daje predlog sindikatov ne glede tega na Vzhodu in na Zahodu le koristen, temveč tudi potreben, daleč pred nami. Povedali pa so tudi, da čez noč cilja Teh mojih besed, prosim, nikar ne bomo dosegli. Vsaj približevati ne razumite tako, kot da nasprotu- pa se mu bomo začeli, če bomo kar jem predlogu sindikatov, s katerim najhitreje odpravljali vzroke, zavoljo ste me pravkar seznanili. Nasprotno: katerih vodilnim delavcem dandanes podpiram ga in v nekem smislu raz- zmanjkuje časa za sistematično širjam: habilitacija naj ne bi bila nuj- družbenopolitično in strokovno na le za vodilne, ampak tudi za ve- izpopolnjevanje, čino vodstvenih delavcev. Možna pa MILAN GOVEKAR bo po mojem tedaj, ko bomo živeli in delali v kolikor toliko normalnih razmerah. Povejte mi prosim: je res nujno, dakot direktor podjetja izgubim dopoldne zaradi nekakšnih krogličnih ležajev, ki jih proizvodnja nujno potrebuje? Je res nujno, da se skoraj pri nobenem poslu za do- le,Pčvrsto inb°^stavo melbrosia® _________Pid. INŽ. FRANC PAVLOVČIČ »Sem za sankcije!« »Zakaj ste na volilni konfe-J renči "govorili o usmerjanju de-jji litve dohodka s samoupravnimi sporazumi in še posebej o mi-' nimalnih osebnih dohodkih? smo zastavili vprašanje delegatu na VIII. kongresu iz šišenske J občine v Ljubljani inž. Francu, Pavlovčiču, glavnemu kontrolorju proizvodnje v »Avtomon-taži“ pa tudi predsedniku sindikata v tej delovni organizaciji. »Razlogov je bilo več. Pred-s vsem sem hotel povedati, da smo pri nas zelo pozorno spremljali dogajanja pri nastajanju samo-.’ upravnih sporazumov. Opazili smo, da so sindikati nosili glavno t težo bremena pri oblikovanju sporazumov, čeprav bi bilo po" našem mnenju bolje, da bi bilo delo enakovredno razdeljeno. med izvršni svet, gospodarsko,« zbornico in sindikate. Izvršni svet naj bi imel pobudo rokovne in pravne narave, gospodarska zbornica pri vztrajanju na gospodarnosti delitve in večanju akumulacije v prid razširjene reprodukcije, sindikati bi pa morali zastopati predvsem interese članstva, paziti na socialno in ekonomsko varnost delovnega človeka in zahtevati zmanjševanje ali odpravo anomalij in ekscesov v nagrajevanju. Prepričan sem, da bi lahko bili samoupravni sporazumi boljši, če bi vsi trije omenjeni dejavniki vložili v oblikovanje sporazumov enako truda, prizadevnosti in argumen- , tov. Kar zadeva sindikate — ob takem pristopu bi se vodstvo lahko izognilo kritičnim pripombam na svoj račun, češ daje bolj videlo gospodarjenje kot , delavca. Morda bo naslednja misel videti malce formalistična, vendar ... v samoupravnih sporazumih bi morale priti do odločilne veljave predvsem take sestavine, ki bi »tekle", poganjale j. stvari naprej, ne pa da zdaj tu, zdaj tam ugotavljamo »žarna- | ške" in se potem lovimo, kdo naj bi bil tisti, ki bo razvoju spet dal pospešek." »Se posebej kritično ocenjujete dosežke družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov pri »spodnjih mejah". »Videl sem podatek, da Je bilo marca v Ljubljani od približno 131.000 zaposlenih še vedn° 4,500 delavcev, ki povprečno dobivajo manj kot 1.000 din na mesec, da 98 podjetij ni uspelo izplačati niti 80 % kalkulativnih osebnih dohodkov. Mislim, da bj morali prav tu sindikati odigrati odločilno vlogo. Ukrepati bi morali proti vodstvom tistih podjetij, ki ne zmorejo vsaj 80 % kalkulativnih osebnih dohodkov-Ta meja bi lahko bila izhodišče pri ocenjevanju, ali vodstvo je sposobno ali ni!" »Zakaj dajate sindikalnim pl1' zadevanjem za določanje spod' nje meje osebnih dohodkov naziv »kampanjska akcija"? “ »Zato, ker gre res za kampanj ske akcije. Bom razložil, kako sl zamišljam stvar. Seveda je res, de imajo prizadevanja sindikat0' pozitivne učinke - delavci Pra' vijo: »bolje nekaj kot nič" vendar moramo priznati, da v$e naše zahteve po določenem fikj nem minimalnem znesku kaj hitro zastare in moramo vedn° znova začenjati z novo akcij0-Predlagam, da bi se odločili za sprotno in avtomatično ras minimalnih osebnih dohodkov ' sorazmerju z naraščanjem c?" tistih deset ali dvajset za življ^ nje nujno potrebnih stvari. Vs°" kakor ne bi smelo biti pretežk ugotoviti, kaj vse sodi v zagotav ljanje življenjskega' minimuma ^ upoštevati bi morali tudi razlik v draginji med mesti ter podez ljem - prav tako pa ne vetja mem, da bi bila preračunavanj res nekaj tako težkega in nega, da jih ne bi mogli s P\ močjo zavoda za statistu^ sproti in ekspeditivno oPjj? ljati." 1* 7 DNI V SINDIKATIH KOPER Obsodba avstrijskih sindikatov Ob grobih kršitvah temelj-pravic slovenite narodnostne manjšine na Koro-»kem je 12. oktobra Svet 2^7 poslal Zvezi sindikatov Avstrije protestni telegram, oktobra pa je od vodstva Avstrijskih sindikatov prejel telegam, v katerem je med Orugim rečeno: »•.. Razumemo vašo zaskrbljenost in prav tako godimo, da izgredi manjšine, 00 katerih je prišlo na Koro-^em, negativno vplivajo na 1 °bre sosedske odnose dednih ljudi naših držav. Naš Pokrajinski odbor sindikata Je že 11. oktobra sprejel pod vplivom dogodkov resolu-cijo, v kateri ostro obsoja *cije ekstremističnih sil. Avstrijska izveza sindikatov Povsem odobrava ogorčenje koroških sindikalnih delav-pov iz vseh treh frakcij, ki je lzraženo v tej resoluciji, in ne bo prenehalo opozarjati nevarnost takšnih akcij, t-e bo potrebno, bomo zastavili svoje sile, da se v naši otiavi zagotovi notranji mir, ^onitost in varstvo pravic manjšin.“ V resoluciji deželnega odstVa avstrijskih sindi-katov za Koroško, ki jo je določno podprlo tudi vod-stvo avstrijskih sindikatov, °t je razvidno iz brzojavke Avetu ZSJ, je izrečena ostra sodba kršilcem državne P°godbe. V resoluciji dežel-•0 vodstvo OGB poziva svo-J članstvo, naj prepreči, da 1 se kolo zgodovine zavr-il°,.^aj. Razen stalnega 0Jfevanja življenjskih raz-‘e.P delovnik ljudi, ima avstrijska zveza sindikatov za svojo najpomembnejšo na-‘°go, ohranitev državnega Pravnega reda, je rečeno v zesoluciji. Več zavzetosti Gospodarska gibanja na obali je možno oceniti kot ugodna, vendar sindikat ne more in ne sme mimo posameznih problemov, so dejali na zadnjem plenumu zveze sindikatov obalnih občin, ko so razpravljali o nalogah sindikalnih organizacij po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja. Predsednik obalnega sveta Tihomir Javoršek seje pri obravnavi perečih vprašanj pomudil zlasti pri brezbrižnosti do uresničevanja ustavnih dopolnil, kije še zlasti očitna v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Razprave o snovanju temeljnih organizacij združenega dela se v nekaterih kolektivih zadržujejo v krogu vodilnih in vodstvenih delavcev, med delavce pa si še niso utrle poti. Zato je realizacija ustavnih amand- ■ majev prepočasna in v mnogih primerih že naravnost neodgovorna. V razpravi so člani plenuma poudarili potrebo po večji zavzetosti sindikalnih organizacij, še zlasti v podjetjih, kjer je delo sindikata v zadnjih letih zbledelo. Aktivnost sindikata kot najmočnejše organizacije delavcev mora v celoti zaživeti še zlasti po Titovem pismu. Zdaj je čas za celovitejšo akcijo sindikalnih organizacij - so sprejeli kot sklep na plenumu — najsi gre za hitrejše odpravljanje nelikvidnosti in za boj za gospodarsko stabilizacijo ali pa za različne deformacije v dmžbi. V zvezi s tem so vnovič opozorili na sklepe, ki jih je plenum zveze sindikatov obalnih občin sprejel spomladi letos. 25 let Dolgozoka Sredi novembra bo minilo 25 let, odkar je začel v madžarščini izhajati tednik Dolgozok, glasilo pokrajinskega sveta Zveze sindikatov Vojvodine. V 25 letih svojega izhajanja je Dolgozok veliko prispeval k boljšemu in vsestranskemu informiranju v pokrajini. Uredništvo si je ob pomoči svojih bralcev ves čas prizadevalo za krepitev socialističnih družbenih odnosov, pri čemer je posvečalo posebno pozornost razvoju samoupravljanja v delovnih organizacijah in ustanovah. Dolgozok je bil vselej med mobilizatoiji širokih slojev delavstva v mestih in na podeželju Vojvodine za dviganje družbene proizvodnje in za odločanje neposrednih proizvajalcev pri oblikovanju in delitvi dohodka. V petindvajsetletnem delovanju lista je na straneh edinega sindikalnega tednika v madžarščini v Vojvodini zavzemalo razvijanje solidarnosti med delavstvom ne glede na narodnost in jezik posebno mesto. List je v zadnjih 25 letih rastel skupaj z razvojom samoupravnih odnosov v naši družbi, pri čemer je pomemben zlasti njegov ustvarjalni prispevek v vseh družbenih akcijah v pokrajini, posebno pa še v sindikatih. Ob svoji dvajsetletnici je bil Dolgozok odlikovan za posebne zasluge pri širjenju bratstva in enotnosti med našimi narodi ter za oblikovanje in razvijanje politične in moralne enotnosti z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Delavske enotnosti. K članku: »Za kmetovo, ne za medvedovo kožo« Naše izhodišče: zagotoviti odločujoč vpliv delavca (Nadaljevanje s 1. strani) kar je po svoji funkciji v dmžbi povezano. Država je lahko le orodje dmžbe, ki poseže vmes, kadar nismo uspeh na samoupraven način urediti stvari. Ne gre pa, da iščemo arbitra v državnih organih, ker to vodi v stalen spor, v to, da z ene strani napadamo državo, z druge strani pa jo krepimo, da bi odločala v našo korist. Zaradi takega premisleka bi bila v tem trenutku ustanovitev sekretariata za promet slabša rešitev od komiteja, ker bi lahko zavrla nastajajoče samoupravne rešitve. Predsednik Kraigher je posebej poudaril, da izkušnje ob za- konu o javnih cestah kažejo, da posebna služba teži k temu, da bi bila sama in v celoti odgovorna za svoj sektor dela in se postavlja kot sila proti delavcem, ki na takem področju delajo. Seveda ceste ne morejo biti izključno njihovo osnovno sredstvo, saj je v njih mnogo minulega dela drugih delavcev. Ureditev na podlagi dela - enakopravno za vse delavce — pa mora delavcem na cesti zagotoviti pravico do razpolaganja s sredstvi, s katerimi upravljajo, tako kot to velja za vse dmge delavce, odločanje na podlagi svojega dela o svojih osebnih dohodkih in tudi a materialni V pismu vidimo orožje jv boju proti oportunizmu (Nadaljevanje s 1. strani) zumL°Van^e $ samouPravni*i spora- L>t°Uk° bolj, ker so podpisale v ttied *ai^ samouPravne sporazume delo tcmelinimi organizacijami le 4 delo— or8anizacije, ker so le v treh TOZrJ organizacijah' ustanovili njb , *n ker imajo le v osmih deloven,,,. ^upnostih izdelane osnutke sporazumov. in J°VS°d moramo razgrniti zamisli ac«e pred delavce in doseči, da da ]SPre8°vorijo o njih. Znano je, Vrtim t0V delovnih ljudi sploh ni. aktivov 86 le še °krog političnih dclavc- m lektorskih pisarn, pred še na 1 Pa spregovorimo kvečjemu rediti Pros,avah. Temu moramo na-nep0s °ncc" Sindikati moramo biti dobre -.ij1' °rganizatorji priprav za ske delovnih ljudi ali član- lali den J6’ tak° kot smo to že de-P°djetiu m° V Litostroju, v Cestnem udarU predsLŽC!eZnici itd-“ > P°" katov Rudi Bregar 'JUbljanskih sindi" J | O***« Sindikate86’ ki čakai° ljubljanske s°di brez Vf fribodnjem obdobju, vprašani ' dvoma urejanje žgočih stVa- Za _ anovanjskega gospodar-nalne in n j t0vitev hitrejše racio-ske Krartn edVSCm oonejše stanovanj-st°Pna ?i Je’ k' hi morala biti dohodki delavcem z nizkimi do-PredloiUm .SC zavezali, da bodo o SAmounn^1 °dl0kih in Predlogu za sodstev 7 n’ sP°razum o izločanju Pravili 3 stanovanjsko gradnjo pri-d°bro (|V delovnih organizacijah Ob tem r8!mzirano javno razpravo, dišča C. f0 zasnovali tudi izho-tetesne ormiranje stanovanjske in-bodo ■v,'’ ,pnosti’ sv°jo pomoč pa P nudili tudi pri njeni vsebin- ski in kadrovski zasnovi. Do 25. novembra bodo oblikovali stališča sindikalnih organov, ki bodo temeljila na predlogih delovnih skupnosti. Na seji je dobila poseben poudarek pripravljenost sindikatov, da aktivno sodelujejo v odpravljanju različnih ekscesov, zlorab, razsipni-štva, goljufij, podkupnin in korupcije. Legi o takih pojavov je v delu zunanje trgovine. Z druge strani pa ugotavljamo, da je veliko podjetij, predvsem trgovskih, ki so izbrala za svoj „življenjski prostor11 prav Ljubljano, vendar pa nimajo niti najosnovnejših pogojev za normalno samoupravno poslovanje. Posebno mesto velja pripisati tudi nalogam, ki čakajo ljubljanske sindikate na področju stabilizacije gospodarstva. Osrednja skrb bo veljala vsem tistim delovnim organizacijam, ki poslujejo z izgubami. Osnovne organizacije sindikata v vseh delovnih organizacijah, kjer-še nimajo izdelanih sanacijskih načrtov, bodo ob podpori mestnih strokovnih sindikatov teijale od vodstev stabilizacijske programe s predvidenimi ukrepu Ne nazadnje pa bo treba pogledati tudi gibanje splošne porabe, saj je po nekaterih podatkih v prvih devetih mesecih letos v Sloveniji dosegla 95,7 %, v Ljubljani pa je bojda že presegla za letos predvideni obseg. Med pomembnimi nalogami pa je tudi kadrovska, politika; sindikati si bodo prizadevali pospešiti priprave na sklenitev družbenih dogovorov v' občinah in v mestu o kadrovski politiki. Posebna skrb bo veljala skupni akciji ljubljanskih sindikatov in MK ZKS za ustanavljanje osnovnih organizacij ZK v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer še ne obstajajo. Po zadnjih podatkih je v Ljubljani kar 290 delovnih skupnosti s skoraj 15.000 (!) zaposlenimi, v katerih še nimajo OO Z K. Slednjič so ljubljanski sindikati spregovorili tudi o dopolnitvi svoje bodoče organiziranosti. Utrjevanje in ustreznejša organiziranost sindikatov v Ljubljani pomeni posebno važno nalogo. Gre za ustanovitev občinskih organizacij v vseh petih ljubljanskih občinah, ki naj bi v svojem delu posegale v razreševanje vseh tistih življenjskih vprašanj delavcev — članov sindikata, ki se morejo in morajo razreševati v občini. -iv podlagi svojega dela ter urejanje svojih notranjih odnosov. Razširjena reprodukcija pa mora upoštevati družbene kriterije, ustava in zakoni jo urejajo po družbenih potrebah in družbeni funkciji. Pri investicijah v infrastrukturo je treba upoštevati novo ureditev bank. Ko bodo delegati gospodarstva odločali v bankah, bodo pri obravnavanju investicij v infrastrukturo upoštevali, da neprimerni kreditni pogoji njim samim povečujejo ceno prometnih storitev in s tem dvigajo splošno raven cen. Seveda pa to ne izključuje posegov zveznega izvršnega sveta, narodne banke — tako republiške kot zvezne — in še koga. Ko bodo razmerja med posameznimi prorpetnimi dejavnostmi in kolektivi, ki uporabljajo njihove storitve, res temeljila na enakopravnem odločanju delavcev na osnovi svojega živega in minulega dela, se bomo lahko tudi dogovorili o skupnih organih, o tem, kakšne bodo pristojnosti teh organov, kdaj bo v njih nujno doseči soglasje, kdaj bo možno tudi preglasovanje, kdaj bo potrebna kvalificirana ah pa le navadna večina. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela v takem organu, denimo v skupščini, bodo lahko samoupravno urejale skupna vprašanja. Seveda pa je potreben tudi državni organ, ki bo po potrebi interveniral in ki bo tudi odgovoren za težave, do katerih bo prišlo, če ne bo interveniral, ko bi moral. A. GRAHOR Pisec članka „Za kmetovo, ne za medvedovo kožo!“ v 38. štev. DE se je očividno zelo potrudil, da bi svojemu poročilu z razprave republiškega odbora sindikata delavcev industrije in mdarstva o osnutku novega zakona o gozdovih dal kar najbolj atraktiven naslov. Takšen pristop v naši praksi javnega obveščanja ni niti osamljen primer pa tudi po vsebini ne odstopa od pogostega, bržkone pa tudi že škodljivega pojmovanja, daje treba vse, kar prihaja „od zgoraj11 (v tem primeru od izvršnega sveta), že vnaprej obsoditi, raztrgati in mu, če ne drugega, prilepiti etiketo zastarelosti in neusklajenosti z interesi in zahtevami „od spodaj11. Svojemu namenu pa takšen pristop seveda lahko služi le pod pogojem,, da je v mejah konstruktivnosti, predvsem pa, kadar ne gre za lastno mnenje, temveč poročanje, če takšen komentar predstavlja resničen povzetek razprave, na katero se nanaša (v tem primeru na razpravo o zakonu o gozdovih s strani sindikata). Menim, da prispevek izpod peresa S. B. teh pogojev ne izpolnjuje. To me niti ne bi izzvalo k odgovoru, če članek v svojih sklepnih ugotovitvah, zlasti v tistih, na katere meri že v naslovu, ne bi iskal zaveznika v poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij, ki da je osnutek zakona prvo „zde-lalo“. Ker se je republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, kot je navedeno v članku, z ..zajetnimi pripombami in predlogi11 združenja v celoti strinjal in jih podprl, bi potemtakem izpadlo, daje takšna ocena osnutka zakona, ki izzveni iz sklepnih ugotovitev članka, skladna tudi s stališči in mnenji gozdnogospodarskih organizacij. Temu pa seveda ni tako. Ravno nasprotno, kolektivi gozdnogospodarskih organizacij odklanjajo in ugovarjajo takšnemu načinu obveščanja in razlage zakona o gozdovih. Zlasti potem, ko je Kmečki glas, ki se problematike gozdarstva še vedno rad loteva z uvodno omenjenim pristopom, smatral za potrebno, da izbrane citate iz zgodbe o kmetovi in medvedovi koži posreduje širokemu krogu svojih kmečkih bralcev-. V nasprotju s takšno interpretacijo osnutka novega zakona o gozdovih pa je v pripombah poslovnega združenja poudarjena pravilnost njegovih izhodišč ter skladnost temeljnih določil, ki jih vsebuje, s številnimi družbenimi dokumenti, ki so bili pristojni za njegovo sestavo. Kot posebno pomembne so bile ocenjene novosti zakonskega osnutka, ki so namenjene utrjevanju in razširitvi samoupravnih pravic gozdnih lastnikov, v skladu z ustavnim dopolnilom, ki ob upoštevanju splošno družbene zainteresiranosti nad gozdovi uvaja skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi ne glede na lastništvo. V okviru takšne splošne ocene novega zakona pa pripombe poslovnega združenja, poleg številnih podrobnih predlogov, opozarjajo tudi na nekatere probleme in odprta vprašanja v zvezi z družbenimi gozdovi ter pravicami in dolžnostmi delovnih kolektivov, ki z njimi upravljajo. Pričakovati je bilo, da se bo razprava sindikata delavcev dotaknila predvsem teh vprašanj. Nasprotno in z ničemer utemeljeno pa se je poročevalec o tej razpravi zadovoljil z zavzemanjem „za kmetovo in ne medvedovo kožo11, čeravno mu vsebina osnutka zakona in pripombe poslovnega združenja, na katere se sklicuje, ne dajejo nobene osnove za takšno duho-vitost* CAJNKO TUGOMIR DIREKTČR BIROJA PZ GOZDARSTVA PRIPOMBA PISCA: Z vami, tovariš direktor, ni potrebna polemika. Dolžan pa sem vam pojasnilo na nekatere vaše očitke. Najprej tole: daleč od tega, da bi se trudil „vnaprej obsoditi, raztrgati“ in tako naprej nekaj, „kar prihaja od zgoraj". Moj članek je bil samo komentar na razpravo o osnutku novega zakona o gozdovih, ki se je razvila v republiškem odboru niffsr POHIŠTVO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Pa prav nič drugega, da se razumemo! In slednjič: mislim, tovariš Cajn-ko, da ste sklepne misli tega komentarja povsem napak razumeli, sicer ne bi mogli očitati, da sem v sklepnih ugotovitvah „iskal zaveznika" v poslovnem združenju gozdnogospodarskih organizacij. Daleč od tega, saj sem v komentarju jasno zapisal, da je republiški odbor najprej sprejel pripombe, ki jih je o osnutku zakona izoblikovalo združenje, se torej z njimi strinjal, k temu pa dodal še svoje, ki zadevajo „javnost“ razprave o osnutku zakona, zlasti pa normiranje samoupravnih odnosov v tej, za celotno družbo tako pomembni dejavnosti. O kakem „zavezništvu" preprosto ne more biti govora že zato, ker teh dveh sklepnih pripomb, ki pa sta jedro komentarja „Za kmetovo, ne za medvedovo kožo!" poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij v pripombah k osnutku zakona sploh ni izreklo! Torej se prav nič ne sklicujem na pripombe poslovnega združenja - kot po pomoti ugotavljate - temveč le na stališče sindikata, ki je pa imel, naj mu bo to dovoljeno, še nekoliko širši pogled na odnose pri gospodarjenju z gozdovi. BOJAN SAMARIN Pravna nusvHovaliura lil.' VPRAŠANJE: Za čas rednega letnega dopusta sem prejela nadomestilo osebnega dohodka, izračunano na osnovi osnovne obračunske postavke. Po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov gre delavcu, ko je na letnem dopustu, nadomestilo osebnega dohodka, izračunanega na osnovi povprečja zadnjih treh mesecev pred nastopom dopusta. Čeprav sem se v podjetju sklicevala na to določilo, nisem uspela. Zanima me, kakšno nadomestilo gre za čas letnega dopusta in kako naj svojo morebitno pravico uveljavim. R. M. - CELJE ODGOVOR: Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih ima delavec med letnim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki ga določi delovna organizacija v splošnem aktu. To nadomestilo ne sme biti manjše od povprečne akontacije osebnega dohodka za dobo, določeno v splošnem aktu. Kako se torej izračuna nadomestilo osebnega dohodka za čas rednega letnega dopusta, mora 'biti — in tudi je — določeno v splošnem aktu vaše delovne organizacije. Kot sami navajate, je vaša delovna organizacija določila dobo, za katero se računa povprečna akontacija, tri mesece. Povsem pravilneje torej vaše stališče, da se vam nadomestilo izračuna po povprečnem osebnem dohodku (pravilno: akontaciji), ki ste ga prejemali v zadnjih treh mesecih. Kot povprečna akontacija se štejejo dohodki, ki jih je delavec prejel za delo v rednem delovnem času, v podaljšanem delovnem času, za nočno delo itd. Ker vam podjetje torej ni izračunalo nadomestila v smislu zakonitih predpisov in določil lastnega pravilnika, imate možnost in pravico uve-’ ljavljati svoj'zahtevek pismeno pred organi upravljanja vaše delovne organizacije. Če z zahtevo ne bi uspeh, lahko na sodišču terjate ustrezno razliko. M. UPUŽIČ IZ ŠESTIH REPUBLIK iz ljubljane v new vork Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v Nevv Vork najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan iz Londona, Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poleiom imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAViJA, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 letalska družba z največjimi izkušnjami na svetu Hasan »tiiiSSlEilSE V SOLIDARNOSTNI AKCIJI V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Služba družbenega knjigovodstva Ptuj Projektivni biro, Ptuj Otroški vrtec Ptuj Gimnazija Dušana Kvedra, Ptuj Mestna lekarna, Ptuj Osnovna šola „Boris Kidrič", Kidričevo Poklicna poljedelska živinorejska šola, Ptuj Osnovna šola »Bratov Štrafela", Markovci pri Ptuju, Občinski svet Zveze sindikatov, Ptuj Komite občinske konference ZKS, Ptuj Občinska konferenca SZDL, Ptuj Klub upokojencev, Ptuj Osnovna šola »Franc Osojnik", Ptuj Osnovna šola Videm pri Ptuju Zgodovinski arhiv, Ptuj Dom upokojencev in oskrbovancev, Muretinci Krajevna skupnost, Kidričevo Osnovna šola »Martina Koreza", Podlehnik Dijaški dom, Ptuj Ljudska in študijska knjižnica, Ptuj Osnovna šola, Cirkovce Osnovna šola »Vito marce Osnovna šola Zavrč Šolski center za kovinsko stroko, Ptuj Dimnikarsko podjetje, Ptuj Osnovna šola Juršinci Osnovna šola Žetale Osnovna šola Stoperce Mestni kino, Ptuj Krajevna skupnost, Ptuj Kulturno zabavna scenska ustanova variete, Zagreb Služba pravne pomoči, skupščine občine Ptuj Občinsko sodišče za prekrške, Ptuj Osnovna šola »Tone Žnidarič", Ptuj Osnovna šola Trnovska vas Proizvodno podjetje »Olga Meglič", Ptuj Društvo upokojencev, Dobrepolje Rezka Kranjc, Peščenk 49, Cerknica ZZB NOV, Črnomelj Občinski komite ZKS, Brežice »Izolirka", obrat Jesenice Železarna Jesenice Društvo upokojencev, Kranj Društvo upokojencev Šenčur pri Kranju Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana Iskra Kranj, počitniška skupnost »Bosanka", tvomica drvenih ploča, Ljubljana Alpe-Adria, Ljubljana Mercator, obrat tovarne mesnih izdelkov, Ljubljana Modna konfekcija Krim, Ljubljana PTT Ljubljana »Lipa", Lovrenc na Pohorju »Teksta", Maribor SDK, podiružnica Krško Iskra, Trbovlje Gozdno gospodarstvo, Novo mesto »Oprema", Železniki Obrtno podjetje »Kroj" Vuzenica IMV, Novo mesto Obrtno podjetje »Pralnica", Ravne na Koroškem Cestno podjetje Celje Cestno podjetje, Celje Zlatama Celje »Helios", Domžale Občinski sindikalni svet Grosuplje »Kovinar", Jesenice Zavod »Kozorog", Kamnik SZDL, Kamnik 2.382.65 1.340,50 2.132,55 1.134.00 1.304,45 1.411.25 290.05 878.35 123.35 ' 334,00 135.00 500.00 997.00 531.00 1.000,00 603.00 615,90 888,30 675.15 500.00 328.55 259.10 304,40 1.075.00 591.20 924.15 465.20 241.00 159,50 1.000,00 500.00 55,40 452,95 1.743,10 240.00 4.477,40 1.122.00 50.00 45,50 189.00 3.382.65 226.501,40 305.00 3.100.00 2.865.00 93,70 369.05 5.383.65 3.929.00 11.619,10 5.029,70 60.00 5.418.25 1.635.00 9.858,15 566.55 621,80 977.10 7.705,75 575.20 21.655,95 10.000,00 12,681,90 14,000,00 1.000,00 8.000,00 704.55 200.00 Več reda in pravičnosti v stanovanjsko gospodarstvo! Na vseh tistih področjih družbene porabe, za katera zbiramo sredstva s pomočjo zakonske prisile, lahko postane poraba kaj kmalu nenamenska. Če pa povrh vsega ni nad njo pravega družbenega nadzorstva, lahko o velikih vsotah denarja odloča v svojo osebno in skupinsko korist ter, razumljivo, v družbeno škodo le nekaj ljudi ali organov. To pravilo velja tudi za gospodarjenje s sredstvi, ki jih upravlja stanovanjsko gospodarstvo, če ne celo za celotno stanovanjsko politiko, ki zadnja leta v Jugoslaviji vse bolj izgublja socialne značilnosti. Že dolgo je znano, da odnosi v stanovanjskem gospodarstvu niso urejeni. S pomočjo hišnih svetov in zborov volivcev odločajo občani samo o vzdrževanju stanovanj, kar pa denarja ostane ali ga namensko zberemo v stanovanjskih skladih, gre navadno za vse kaj drugega, le za gradnjo novih stanovanj ne. Takšne razmere v stanovanjski politiki pa ustvarjajo možnosti za različne mahinacije in špekulacije, med drugim tudi za cenene razprodaje družbenega stanovanjskega sklada in za mrzlično nakupovanje družbenih stanovanj po knjigovodski vrednosti tako za neposredno kot tudi za bližnje in daljno sorodstvo. Razumljivo je torej, da vse več ljudi in organov terja red in pravičnost v stanovanjski politiki, predvsem pa več posluha za zakonitost v stanovanjskem gospodarstvu. Tako so v Srbiji izoblikovali predlog, da bi nosilec stanovanjskega maksimuma, to je dveh večjih ali treh manjših stanovanj, ne smel biti več posameznik, temveč gospodinjstvo, ki pa naj bi razpologalo samo z enim stanovanjem. Tudi sredstva, namenjena za stano- Denarna kazen ni vse! vanjsko gradnjo, naj bi poslej uporabljali resnično samo za stanovanja, ne pa tudi za gradnjo vikendov ali za investicijske posege v podjetjih. Vse več organov se v sedanji ugodni politični atmosferi odloča tudi za dosledno spoštovanje zakonitosti. Tako je skopsko javno pravobranilstvo prijavilo številna podjetja na svojem območju, ker so minulo leto protipravno prodala kar 1.154 stanovanj zaposlenim, ne da bi razpisala licitacijo. Povrhu so prodala stanovanja po knjigovodski ceni in z ugodnimi posojili. Razen tega bodo v Skopju odvzeli stanovanja vsem, ki že imajo lastna, prav tako pa bodo nacionalizirali vsa stanovanja, ki so preurejena v poslovne prostore. Raziskovati nameravajo tudi izvor lastnine vseh občanov, ki imajo več kot 150 kv. metrov velika stanovanja. V akcijo za večjo zakonitost na stanovanjskem področju so odločno krenili tudi na Hrvaškem. Pred petimi leti sta na primer v Umagu podjetji »Jedinstvo" in »Intercommerce" prodala občanom 26 družbenih zgradb in 29 stanovanj - po polovični ceni. Leta 1967 so na seji skupščine občine Umag sprožili razpravo, v kateri so ugotovili, da so zgradbe in stanovanja prodajali precej pod dvotretinsko mejo njihove prometne vrednosti, da cene niso bile strokovno določene in da so s tem kršili zakon o prometu z zemljišči in nepremičninami. Samo s štirinajstimi pogodbami je bila družba oškodovana za blizu milijon dinarjev. Letos je občinsko javno pravobranilstvo vložilo 39 tožb za razveljavitev kupoprodajnih pogodb. Podobno delo pa čaka tudi Porečane, kjer je bila razprodaja še veliko obsežnejša, prodajali pa so v glavnem nove gradnje. Pregovor sicer pravi, da ena lastovka še ne prinese pomladi, toda če jih je več, je pomlad na pragu! K. O. Dela dovolj, če...! Gospodarstveniki v Bosni in Hercegovini so izračunali, da bi z aktiviranjem »mrtvega kapitala" in z uvajanjem novih izmen v sedanjih gospodarskih organizacijah in njihovih obratih lahko zagotovili delo za vseh 140.000 delavcev, ki so odšli na delo v tujino. Tudi komisije republiške konference SZDL, sindikata ter posameznih znanstvenih institucij sodijo, da bi lahko že z manjšimi investicijami odprli trikrat več delovnih mest, zlasti če bi organizirali triizmensko delo. Kakor drugod po državi pa tudi v Bosni in Hercegovini doslej še niso prišli dlje od znanega — „če bi"! piK Vprašanje, kako kaznovati delovne organizacije in odgovorne voditelje, če store prekrške, je na nedavni seji zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva Jugoslavije vzbudilo živo razpravo. Nekateri so menili, da so predvidene denarne kazni previsoke, dmgi pa, da so premajhne. Na koncu so sklenili predlagati, naj se v zakon vnese tudi odločba, po kateri se kaznovani funkcionarji za gospodarske prestopke ne bi mogli več vrniti na vodilne funkcije. »Zakon brez kazenskih odločb ni zakon," je. izjavil Milo-rad Viskič iz Hrvaške, in dodal: »Podjetje Oriolik, na primer, je tri leta varalo javnost, kako dobro posluje, SDK je ugotovila 30 milijonov din izgube. Po vsem tem pa je bil. direktor ponovno izvoljen. Tudi z zakonom se je treba bojevati proti takšnemu .samoupravljanju1." Brez besed r te Letošnji V. zbor predstavnikov mladih gostinskih šol Slovenije je potekal tako kot vsi dosedanji. Tudi poročevalci so zapisali, da so na zboru pretežno govorili starejši. Mladi, katerih zbor je to bil, so bili bolj tihi. In vendar gre za tisti del naše učeče se mladine, ki je v času učenja, zlasti praktičnega, marsikje zelo izkoriščana. Tole, kar bom zapisal, bi sicer že zdavnaj morala preveriti Skupščina občine Zagorje ob Savi in pristojna organizacijska enota Zavoda za šolstvo. Pre- veriti in na osnovi ugotovitev ukrepati. Morali bi, pravim, ker je skoraj neverjetno, da jim doslej ni prišlo nič takega na ušesa, kar bi moralo vzbuditi njihovo pozornost Ta čas lahko sicer tudi vsi skupaj razmišljamo, o tem, zakaj določenih nepravilnosti v odnosu do učencev Gostinske šole v Zagorju ob Savi ni prijavil doslej noben učenec, nobenega učenca starši. In zakaj so tako tihi predstavniki gostinskih šol nasploh, kadar se zberejo na svojem vsakoletnem zboru? Lahko ugibamo: ali ne poznajo svojih pravic, ali menijo, da določeno izkoriščanje pač že sodi k njihovemu poklicu, ali pa se preprosto boje spregovoriti o tem, kar so nekateri mladi v razgovoru na občinski konferenci Zveze mladine Zagorje ob Savi že okvalifi- cirali kot izkoriščanje ali nepravilnosti. Verjetno se vse troje prepleta in tako ostaja pri starem in kot da je vse v redu. A ni vse v redu! Če učenci plačujejo najrazličnejše nezakonite ,.prispevke" za svoje šolanje; če morajo učenci večkrat spomniti vodilno osebje, da jim izplačajo nagrade; če morajo nekajdnevni bolniški stalež nadoknaditi z neplačanimi nadurami; če se jim bolniški stalež, daljši od 14 dni, odbija od počitniških dni; če morajo učenci primanjkljaj poravnati iz svojega žepa, kadar pa je višek, si ga razdeli med seboj že kvalificirano osebje; če morajo učenci, kadar kvalificirani natakarji nimajo „časa“ obračunati računa z gostom in to opravijo učenci, izročiti kvalificiranim delavcem — mentoijem - tudi morebitno napitnino; če v gostinskem obratu nimajo nastavljenega nikakršnega osebja, ki bi čistilo prostore in opravljalo druga pomožna dela in morajo vse to delo opravljati učenci; če za vsako neposlušnost učencev sledi poniževalna kazen — čiščenje sanitarij!!!! -r' Živko Pregl, predsednik Republiške konference Zveze mladine Slovenije, kije pred dnevi v Portorožu pozdravil predstavnike mladine gostinskih šol na njihovem zboru, jih je tudi pozval, da mladina svoje poglede spremeni v akcijo. A vprašujem se: ali bodo nemara to-mladino v Zagorju ob Savi v taki njeni akciji podprli tudi drugi, zlasti občinska skupščina, občinska vodstva ZK in sindikatov, pristojni organi šolskega nadzora? S. G. HUMORESKA : - V;-.--:';' v.:-. Mnenja o vrednosti intervjuja so si običajno nasprotujoča,' nasploh pa le velja, da je intervju kar v redu zadeva, če je konkreten. Seveda je tudi zelo pomembno, da si vprašanja in odgovori niso preveč vsaksebi, kakor na primer „Kaj boste delali jutri? “ - ,,Moja žena običajno nosi visoke pete.“ Sklenili smo, da se bomo izognili vsem nevarnostim Profesionalno novinarskega značaja in napravili kar se da vzoren intervju po vseh visokih merilih sodobne stvarnosti ff,Kako daleč ste v vašem kolektivu prišli z ustavnimi dopolnili? “ — Relativno zelo daleč. „Kaj pa absolutno? “ - Seveda tudi, vendar vam svojega mnenja v zvezi s tem ne morem povedati, ker nisem na tekočem (prejšnji teden sem bil v bolniški). „Kje ste z organizacijo TOZD?“ - Kako, prosim? „Te, o, ze, de!“ - Aha! S tozdiranjem smo zaenkrat v tretji fazi, vendar ne moremo naprej, ker so se nam v drugi pokazali neki zapleti, prva pa še ni dovolj trdno prodrla v zavest ljudi. ,,Mislite na vodstveni kader? “ . „Menda ne boste rekli, da člani vašega kolektiva konkretno ne vedo, kaj je TOZD?“ . - Dajte, no! Saj vendar vsak petnajsti bere časopis in vsak enajsti posluša TV poročila! Malo? Ne bi rekel Veste, velika večina ljudi konkretno pri nas ima določeno število prijateljev, s stilniških sestankov ne more popraviti Saj veste, informacija pod vplivom alkohola nikoli ne more biti tako kvalitetna, kot tista v zdravem okolju. ,Jmate v načrtu kakšne izboljšave? “ — Da, počakali bomo na boljše vreme „Bi lahko - poleg tega, KONKRETNO O AKTUALNEM - Nikakor, ta je zaenkrat polno zaposlen s ključnimi vprašanji! „Torej gre za ljudi nasploh? “ - Ne vem, kako je druge, kajti pri nas imamo probleme z ljudmi konkretno. „Bi lahko malce pojasnili? “ — Veste, so določene težave v zvezi z informiranjem. katerimi se redno pogovarja. Tako lahko upravičeno domnevamo, da vsaka informacija v zvezi z aktualnim dogajanjem pri nas obide ves kolektiv najkasneje v štirinajstih dnevih. „Zakaj potem govorite o težavah v zvezi z informiranjem? “ — Zadnje čase se je vreme poslabšalo in še ljudje manj zadržujejo skupaj, česar tudi povečan trend gor kar ste že povedali - rekli še kaj konkretnega? “ — Zaenlarat ne, ker ne bi rad prehiteval razvoja. ,,Najlepša hvala za konkreten pogovor!“ - Malenkost! Pri nas vedno z odprtimi rokami sprejmemo vsakogar, ki zna z vprašanji zadevati v črno. Oprostite, zdaj se pa moram na hitro posloviti, ker imam na dnevnem redu zelo konkreten sestanek. TIG IZ NAŠE DRUŽBE V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Runik rjavega premoga, Senovo - 2.82930 Elektro Kranj 20.346,45 Dijaški dom, Kranj 500,00 Zavod za socialno delo občina Ljubljana-Šiška 1.000,00 Dom učencev strokovnih šol, Ljubljana-Šentvid 600,00 DVR Lito stroj, Ljubljana' 23 00,00 Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 10320,95 „Nama“, Ljubljana 37.910,00 Mercator, obrat tovarne mesnih izdelkov, Ljubljana 8.000,00 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 500,00 Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana _ 3.000,00 Kmetijska zdruga Črnuče 2.000,00 Javna skladišča, Dubljana 13.775,00 Javna skladišča, Ljubljana 32.000,00 Javna skladišča, Ljubljana ' 1.205,00 Osnovna šola Janko Padežnik, Maribor 1.000,00 TRO Prevalje 10.682,45 Komunalno podjetje Tržič 2.45430 II. osnovna šola Slovenske Konjice 1.218,50 „Konus“ Slovenske Konjice 53356,60 Gimnazija Velenje 600,00 Kraški vodovod, Sežana 1.100,00 Društvo ing. in tehnikov, Škofja Loka 96738 Posebna osnovna šola Škofja Loka 491,00 Delavski dom, Kamnik , - 250,00 Združeno podjetje „Iskra“, Kranj 3.29330 21. SEPTEMBRA Kristina Domanjko, Vodnikova 13, Celje 50,00 KZ Stična, Ivančna Gorica 2,877,10 Obč. organiz. RK, Izola 65,00 Ivan Rahnik, Raduha št. 2, Luče 30,00 Zavod za letovanje, Kranj 177,85 Agrokombinat, Krško 9.46130 „Stol“, Kamnik • 8.815,00 Modna konfekcija Krim, Ljubljana, prodaj. Nova moda, Novo mesto 1.195,00 Majda Kette, frizer, Ljubljana, Poljanska 13 50,00 Občinski sindikalni svet, Ribnica 207,00 Društvo upokojencev Dvor pri Žužemberku 200,00 Društvo upokojencev Hajdina pri Ptuju 1.938,00 Mizarstvo Polovšak Ivan, Skorno 1, Šoštanj 133,00 Vojna pošta 1098/10, Tomin 685,00 Loške tovarne hladilnikov, Škofja Loka 42.700,00 Osnovna šola „Bratje Dokotinškovi“, Vojnik 1.850,00 Zlatama Celje 1.794,30 Jože Črtalič, Novo mesto 1.200,00 „Tehnika“, gradbeno podjetje, Ljubljana 100.000,00 Slovenija promet, Ljubljana 5.000,00 Osnovna šola Škofljica 1.000,00 Republ. sekretariat za gospodarsko, Ljubljana 5.280,00 Pionirski dom Ljubljana, 2.000,00 Osnovna šola Franca Rozmana-Staneta, Maribor 2.678,40 Osnovna šola Pesnica 282,00 Stanovanjsko podjetje, Maribor 4.000,00 KZSZ Maribor 2.04730 Raziskovalna postaja BF Rodica pri Domžalah 1.287,00 PK SG Murska Sobota 10,342,65 Primorje export, Nova Gorica 20.000,00 Kmetijski kombinat, Radgona • 19,974,05 n SONCE RIBAŠ POVRTNINO A IN SOČNI SADOVI SKE ZEMLJE IZ NAŠE DRUŽBE POPLAVLJENCEM V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI NOVE UGODNOSTI ZA NABAVO SEMEN __ Vplačila odločajo o pomoči Ta mesec bomo naposled le sklenili vseslovensko akcijo zbiranja sredstev za ogrožene kraje in ljudi v Pomuiju in v nekaterih drugih občinah severovzhodne Slovenije. Upravni odbor republiškega solidarnostnega sklada je namreč na osnovi dnevnega dotoka sredstev na tekoči račun sklada ugotovil, da bomo v Sloveniji zaključili akcijo najpozneje do 20. novembra, ko naj bi bila zbrana vsa predvidena sredstva. Za uresničitev nalog, predvsem pa obveznosti, ki so jih v akciji sprejele vse delovne organizacije, je treba po mnenju članov UO republiškega sklada solidarnosti v posameznih občinah, v katerih še vedno zaostajajo z vplačili, takoj ugotoviti vzroke, zakaj odlašajo z zbiranjem sredstev in odkrito povedati, kdo je proti akciji. Zavoljo tega bo nujno potrebno pregle- Mančina j delovna i zmaga Vsakoletno tekmovanje najboljših telegrafistov, zaposlenih v organizacijah PTT prometa Jugoslavije, je postalo že tradicija. Tekmovanje vseh delavcev, ki delajo na teleprinteijih, je tudi vsakoletna preizkušnja nihovega znanja in napredka. Najboljši, izbrani na tekmovanjih v svojih delovnih enotah, tekmujejo nato v podjetju, finalisti iz posameznih podjetij pa pokažejo svoje znanje na republiškem prvenstvu. Najbolje ocenjeni republiški tekmovalci tekmujejo nato še na zveznem tekmovanju. Letošnjega republiškega prvenstva, ki je bilo 11. oktobra v Mariboru, se je udeležilo 16 telegrafistk. Naslov republiške prvakinje je osvojila JERICA REGVART iz Maribora, lani tudi državna prvakinja. Drugouvrščena j e MANCA OSTERMAN, zaposlena v telegrafu Ljubljana, tretja je bila spet Mariborčanka MARIJA JOVIČIČ. Ekipno so zmagale Mariborčanke. Pet prvouvrščenih se je nato 25. oktobra borilo za najboljša Manca Osterman, državna prvakinja telegrafistk Jugoslavije, sicer pa že šestkratna republiška prvakinja mesta na zveznem tekmovanju v Sarajevu. Tu se je vseh pet slovenskih tekmovalk uvrstilo med deseterico najboljših - zasedle so prvo, drugo, četrto, deveto in deseto mesto. Prva je bila MANCA OSTERMAN, ki je z rezultatom 114,36 točke daleč prekosila dosedanje ocene na vseh republiških in zveznih tekmovanjih, s hitrostjo 5,72 udarca na sekundo pa postavila nov jugoslovanski rekord, ki ga do zdaj še zdaleč ni dosegel noben tekmovalec. Manca Ostermanova je bila do zdaj že šestkrat republiška prvakinja. Tudi ekipno so zmagale slovenske tekmovalke ter prinesle poleg prvega mesta domov tudi pokal, ki jim bo ostal v trajni lasti. TATJANA PUST ■ ■ ■ ■ dati sezname vplačnikov po občinah in tam, kjer je bil odziv na akcijo najslabši, izpolniti sklepe samoupravnih organov delovnih organizacij o sodelovanju v akciji zbiranja denarja za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji. Ker so v nekaterih občinah z dislociranimi obrati komajda „ujeli korak“ z ostalimi vplačniki, je treba čimprej pregledati evidenco vplačnikov in še pose- ske koruze in 200 ton semenskega krompirja. Za regresiranje so namenjena sredstva v višini 7,300.000 dinarjev. V skladu bo ostalo za rezervo še 200.000 dinarjev, ki naj bi jih uporabili za morebitne dodatne zahtevke prizadetih občin. Sklad je med drugim odločil, da bo regresiral tudi nabavo 288 kg semenskega krmnega ohrovta, ki .so ga za dodatno krmo živini namenile kmetijske I ■ I -g ■ ■ ■ B ' B B 1 B B fl B B B B B B B ■ B B B m MODNA HIŠA S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI bogate in vedno aktualno izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin in visoko kvalitetne usnjene konfekcije in galanterije. bej vplačila zasebnih obrtnikov. Velik pomen v akciji pripisuje UO republiškega solidarnostnega sklada predvsem osebnim stikom organizatorjev s predstavniki vseh tistih delovnih organizacij, ki se po dvomesečnem obotavljanju še vedno niso pridružile akciji zbiranja sredstev. UO sklada solidarnosti je na ponedeljkovi seji sklenil na zahtevo občinskih skupščin na prizadetih območjih regresirati poleg že odobrenih količin semenskega blaga še 674 ton semenske pšenice, 90 ton semen- delovne organizacije v fomuiju kmetovalcem neposredno po julijskih ujmah. V ta namen je sklad odobril 9800 dinarjev. Prejkone je bila na mestu tudi zahteva članov UO republiškega solidarnostnega sklada, da občinske skupščine na prizadetih območjih vnovič opozorijo kmetijske delovne organizacije, ki so prodajale semensko blago, da jim čimprej posredujejo ustrezno strokovno dokumentacijo. Le tako jim bo namreč mogoče regresirati prodane količine do dogovorjenih zneskov. Za odstranitev škode na komunalnih objektih in napravah je UO sklada solidarnosti odobril 8,000.000 dinarjev, vendar z omejitvijo, da lahko prizadete občine uporabijo odobrena sredstva le po razdelilniku. Namenska sredstva sklada bodo namreč poslej pri vsakokratnem primem pomnožili z 2 % predvidene (obvezne) udeležbe občin v solidarnostnem skladu (npr., če je občina prispevala v sklad le 80 % predvidenih sredstev, bo prejela tudi 80% od zahtevane vsote za pomoč). Edino sprejemljiva je bila tudi odločitev, da bo kot merilo za delitev sredstev med prizadetimi občinami poslej veljala ocena dejanske škode na komunalnih objektih in napravah, ki so jo ugotovili pristojni organi posameznih občin. To je toliko pomembnejše zategadelj, ker bo UO republiškega solidarnostnega sklada že na svoji prvi prihodnji seji razpravljal in odločal o pomoči za odpravo škode, ki so jih razen komunalnih delovnih organizacij utrpele tudi nekatere gospodarske organizacije v severovzhodni Sloveniji. Po zadnjih podatkih službe družbenega knjigovodstva je bilo do 31. oktobra vplačanih na tekoči račun sklada solidarnosti že 18,303.891,34 dinarjev ali 91,5 % predvidenih sredstev. Med občinami prednjačijo po vlačilih še vedno Kranj, Sevnice, Murska Sobota, Ljubljana, Trbovlje in Gornja Radgona. Najmanj vplačil je prišlo iz Slo-venjega Gradca, Vrhnike, Idrije, Tržiča, Radelj in Ilirske Bistrice, kjer kljub nenehnim opozorilom na zaostajanje v akciji niso zbrali do konca oktobra niti polovico sredstev, ki bi jih morali prispevati za republiški solidarnostni sklad. PRED USTANOVITVIJO INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO OKOLJA V ZASAVJU Po samoupravni poti 3 Stopnja onesnaženosti ozračja v revirjih je nedvomno dosegla skrajno mejo. Številni prebivalci Zasavja so čedalje bolj prizadeti zavoljo tega zla, naj- Raje ^ v sklade j £ Predsedstvo Občinske- £ £ ga sindikalnega sveta Slo- ^ £ venj Gradec je te dni po- J * slalo izvršnim odborom £ £ osnovnih organizacij sin- £ * dikata in samoupravnim £ £ organom delovnih organi- £ J zacij pismo, v katerem * £ predlaga, da letos delov- £ * ne organizacije poslov- * £ nim partneijem za Novo £ £ leto 1973 ne bi pokla- # £ njale dragih novoletnih £ J daril. Delovne organiza- J ■* cije naj bi se poslovnih ^ £ partnerjev spomnile samo * ^ s pismenimi čestitkami, f -■ Tako prihranjeni denar * $ pa naj bi delovne organi- £ £ zarije iz Mislinjske doline J f namenile v poslovne skla- ? £ de, in to za izboljšanje £ £ plačilne sposobnosti. * £ Znano je, da imajo zaradi £ J nelikvidnosti in premajh- J & nih lastnih obratnih sred- £ £ štev težave tudi delovne J < organizacije iz Mislinjske ? J doline. * (An) \ ?iv^.v%v%vw bolj pa ga seveda občutijo v nekaterih vaseh in zaselkih hrast-niške in trboveljske občine, ker jim plini uničujejo imetje in rahljajo zdravje, s tem pa seveda tudi delovno usposobljenost. O tej bodo morali kmalu izreči svojo besedo tudi zdravstveni organi, ki začuda, vsaj doslej nekako molčijo, čeprav bi morali na ves glas povedati, da število obolenj dihal nenehno narašča. Nihče seveda ne pričakuje, da bi novoustanovljena skupnost za varstvo okolja delala čudeže ali da bo čez noč dosegla odpravo zastmpljanja ozračja in usihanja narave. Ni pa nobenega dvoma, da bo s svojim delom, s svojo aktivnostjo bistveno prispevala k temu, da bodo v Zasavju nekoliko hitreje uresničevali že sprejete sklepe o ukrepih zoper to hudo nadlogo. Imela pa bo seveda še drugo vlogo. Brez njenega soglaga v prihodnje na primer v revirjih ne bodo smeli postaviti nobenega energetskega ali drugega objekta, ki bi kakor koli še pospeševal onesnaženje ozračja. Interesna skupnost za varstvo okolja v Zasavju bo delovala na samoupravni podlagi, kar pomeni, da bo skušala po samoupravni poti odpravljati tudi sedanje posledice onesnaženosti ozračja, da se bo torej .dogovarjala z vsemi zainteresiranimi, svetovala in pomagala varovati naravo in ljudi. Prebivalci revirjev pričakujejo, da bo imela odločilno vlogo na tem po- dročju in pri tem so ji seveda pripravljeni z vsemi svojimi močmi pomagati. In v tej obljubi je že kajpak del uspešnosti njenega delovanja. —m- ž Osebni ? 5 dohodki | ž na obali ? $ t $ Anketa, ki je zajela 75 od- ^ ^ stoikov zaposlenih na sloven- £ S ski obali, je razkrila, da 5* J okrog 1000 delavcev še ved- £ ^ no zasluži mesečno manj kot J f 1000 dinarjev. To je pod ^ £ minimumom, za katerega se J zavzemajo sindikati, zato so J f na nedavni seji komisije za J <* gospodarstvo pri obalnem • ^ £ sindikalnem svetu menili, da ^ t bi vse te primere najnižjih £ 5 osebnih dohodkov bilo treba - J njem polletju nad mejo, ki jo ^ J določajo samoupravni spora- £ 5 zumL Najvišji dohodek je bil f. * v zdravstvu, in sicer 8405 £ J dinarjev, medtem ko je bil v J # gospodarstvu naj višji do- ^ ?■ hodek točno 100 dinarjev ^ £ manj, to je 8305 dinarjev, f. j Najbrž bi tudi te najviše J osebne dohodke kazalo pre- p veriti in ugotoviti, kako je ^ £ prišlo do kršitve dogovorje- J J nih najvišjih osebnih dohod- 5 % kov. 4 4 S. K. <# V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Trgovsko podjetje „Sloga“, Gornja Radgona Zavarovalnica Sava, PE Kranj Oblačila Novost, Tržič Skupščina občine Trbovlje Delavska univerza, Postojna Skupščina občine Tolmin Steklarska šola Rogaška Slatina »Restavracija", Kočevje Konfekcija Kroj, Škofja Loka Termopol, Sovodenj Stanovanjsko podjetje, Izola Kmetijska zadruga, Bovec - Etiketa Žiri Šolski center Ravne na Koroškem Scuola Elementare Italiana, Izola , Brivsko-frizerski salon, Kranj 22. SEPTEMBRA Društvo upokojencev Mengeš Rudnik kaolina Črna Jugotekstil - impex, Kemična tovarna Moste, Ljubljana Roška pralnica, Ljubljana Kolinska tovarna hranil, Ljubljana PTT servis Ljubljana Društvo upokojencev Ježica, Ljubljana Paternost Metod, Ljubljana, Rožna dolina IV/39 Društvo upokojencev Zg. Gorje, Bled Kmetijski obrat Cvisterji, Kočevje Derlink Lojze, Škofja Loka, Sorška c. 29 Postaja mejne milice Dravograd Društvo upokojencev Bovec Croatia, zavarovalnica Koper Sekcija za vleko, Divača Knjigovodski center, Črnomelj Pravdič Stane, Žalec Trgovsko podjetje »Rožca", Jesenice Transavto, Postojna Lovska zadruga »Lovec", Ljubljana Jugotekstil - impex, Kemična tovarna Moste, Ljubljana VVZ , Jelka" Ljubljana 25. SEPTEMBRA Miloš Poljanšek, Gregorčičeva 13, Ljubljana Postaja Sežana Komunalni zavod za zaposlovanje, Velenje »Elektroservis", Oštir Anton, Velenje »Beti", obrat Mirna peč Kmetijska zadruga »Krka" Novo mesto Glagovšek Bena, ObSS Trebnje Gorenjska turistična zveza Kranj Kerznar Slavko, Šmiklavž 47, Gornji grad Nogometaši upravnih služb železarne Jesenice Viator Ljubljana, poslov, enota Črnomelj SRS, republiški sekretariat za N Z, Koper ZŽTP Ljubljana, kolodvorska restavracija Zidani most Sekcija za vzdrževanje proge Postojna Krajevna skupnost Ravne na Koroškem »Meblo" Nova Gorica »Pecivo" Nova Gorica Vojna pošta 3957 Novo mesto Turistično društvo Tržič Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Gostinsko podjetje Ljubljana, Cankarjeva 2 Slovanska knjižnica Ljubljana ,/Komunist" Ljubljana, časopisno podjetje Inštitut za hmeljarstvo Žalec Komunalno podjetje Ajdovščina »Pohištvo" mizarsko podjetje Celje Krajevna skupnost Ravne na Koroškem Tovarna olja Slovenska Bistrica Kulturno umetniško društvo »Gaj" Zg. Polskava »Lipa" Lovrenc na Pohorju Kmetijska zadruga Ribnica Srednja vzgojiteljska šola Maribor Veterinarska postaja Maribor »Ledava" Murska Sobota »Sectum" Ljubljana Postaja Postojna Škof Slavica, Ljubljana, Roženska 8 Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana Osnovna šola Toneta Čufarja v Ljubljani KZ Velike Lašče »Teol" Ljubljana Lekarna Kamnik Elektro Celje, poslovna enota Krško ONEE obč. Nova Gorica »Rudis" Trbovlje , »Vrvarna" — preveč nakazano 26. SEPTEMBRA »Termika" Ljubljana Ljubljanske mlekarne Induplati Jarše ObK ZMS Celje, Gledališka 2 Prometna sekcija Divača JŽTP Postojna, obrač. servis Nova Gorica Košan Alojz, Velenje, Efenkova 7 Brglez Franc, frizerski salon Šoštanj SoB Črnomelj Družbeno-politične organizacije občine Sevnica Lekarna Slovenj Gradec Šolski center Borisa Kidriča, Celje Planinšec Jože, spL mizarstvo Celje Zorec Janez, stroj, ključavničar, Ljutomer Kraške lekarne, Ilirska Bistrica Društvo upokojencev Jesenice Dolgan Anica, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 28 27. SEPTEMBRA Krajevna skupnost Domžale Posebna osnovna šola Homec, p. Radomlje Skupnost slovenskih občin, Ljubljana Komunalni zavod za zaposlovanje, Ljubljana Dopisna delavska univerza, Ljubljana Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana Medicinska fakulteta, Ljubljana, upokojenci Šolski center tiska in papirja, Ljubljana ZŽTP, stanovanjski obrat, Ljubljana Višja šola za socialne delavce, Ljubljana Komunalni zavod za zaposlovanje, Ljubljana Center za sodobno oblačenje in opremo, Ljubljana Osnovna šola Vide Pregare, Ljubljana Osnovna šola Jože Moškrič, Ljubljana-Jarše Intertransport Ljubljana VVZ M. Beličeve, Ljubljana-Vič Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 3.282,20 1.531,10 3.000,00 2532,05 500.00 3.000,00 2.965.55 791,60 8.466.85 2.618.55 800.00 696,75 3.435,45 1.849 JO 500.00 400.00 3.730.00 3.620.00 776,40 . 362,10 20.448,30 5.935,40 250.00 50,00 600.00 650.00 150.00 1.090.00 ‘2.301,00 137,95 11.093,40 123.00 63,80 3.915,50 17.342,10 2.000,00 16.676,60 2.000,00 150.00 4.828.00 905,95 189,15 1.527,20 7.517,45 36,70 98.00 40.00 100.00 3.072.00 19.421,30 710.00 12.710,00 1.006.00 63.946,80 877.00 1.000,00 68.00 34.941.50 6.617,80 166,50 713,05 ~ 3.000. 00 1.500.00 4.000. 00 400.00 1.810.75 125.00 1.000. 00 5.000. 00 1.509,85 586.00 2.957,10 2.500.00 3.409,50 200.00 1.000. 00 2.210,25 1.907.00 10.000,00 2.000,00 7.182.00 7.231.75 8.650.76 6.030.00 5.684,75 2.710,20 17.270,00 234/1° 4.924.00 3.825.00 . 100,00 100,00 1.246,3° 600,0° 246,0° 1.985,7° 200,0° 600,00 255,0° 2.000,00 50,00 82,80 1.038,70 458,70 45,70 3.503,60 600,66 98,6° 1.524,0° 400,2° 990,60 45,80 445,0° 1.905,35 2.137,65 4.294,4° 991,1* 679,3° Boljši pogoji za praktični pouk V času, ko pogosto poudarjamo, da za naložbe v naše srednje šolstvo ni dovolj dobro poskrbljeno in zato vse bolj zaostaja za zahtevami, ki jih predenj postavlja gospodarstvo, so toliko bolj razveseljivi primeri, ki kažejo, da je kljub neurejenim sistemskim vprašajem s primernimi prizade-Vanji izobraževalne pogoje le mogoče izboljšati. Tak primer je Tekstilni center v Kranju, ki je nedolgo tega bistveno izboljšal svoje pogoje za praktični Pouk svojih učencev. Uredil J e nove delavnice za konfekcijsko smer tehniške in poklicne tekstilne šole ter za pbe čevljarski šoli, hkrati pa Je z nekatero opremo dopol-nil še druge delavnice. Vrednost naložbe presega Poldrugi milijon dinarjev. ■v« dobro polovico tega denarja je center zbral sam !n to največ z razvejano dejavnostjo na področju izobraževanja odraslih. Del po-rebnega denarja je prispe-vala republiška izobraževal-na skupnost, posebno velik Pa je delež gospodarskih organizacij, ki potrebujejo absolvente teh šol in pa prodajalcev opreme za čevljarji*0 in tekstilno industrijo, lanika in Peko sta dala del cnarja za investicijska dela, 1 dve tovarni ter Alpina, ovarna nogavic Polzela, Llsca, Tekstilindus in IBIpa ?° za delavnice dalje nekatere stroje. Največji je vsekakor pridevek proizvajalcev opreme. Kranjsko podjetje IKOS je pri ceni svojih strojev popustilo za 30 tisoč dinarjev, tri tuje firme iz Zahodne Nemčije, Francije in Italije ^ podarile delavnicam svoje ^novejše stroje v vrednosti PO tisoč dinarjev, četrta pa centru prepušča svoje stroje v vrednosti 90 tisoč dinarjev v bP0rab° in jih namerava sako leto zamenjati s svo-naj novejšimi izdelki. ^Tekstilni center načrtuje doi tenietiito modernizacijo sk0^ic za tkalsko in kemij-Zao ?T1®r’ Pri čemer ima že gotovila o podobnem so- °vanju gospodarstva. ’ M. S. partizanska knjiga Obvešča JOTGJOČA KNJ IG ARN A obiskala naslednja Podjetja: • Ponedeljek, "novembra 1972 fpTRANJKA Jevnica) • torek, novembra 1972 ‘31*LLES (Sevnica) • sreda, rtr«0vembra 1972 IIV1PERial (Krško) • četrtek, TVT2Pvembra 1972 ^TRANJK^ TOVARNA POHIŠTVA (Brežice) • Petek, JO- novembra 1972 (Sevnica) ^oše geslo: VSAKEMU DELAVCU 00BR0 KNJIGO! Obisk pri naših v Nemčiji in Avstriji Nedolgo tega so imeli naši delavci, zaposleni v Ingolstidtu v Zahodni Nemčiji in v Leopolds-dorfu v Avstriji, praznik. Obiskala jih je skupina kulturnikov iz Murske Sobote. Srečanje z rojaki je bilo prisrčno. V obeh krajih sta bili dvorani napolnjeni do zadnjega kotička. Gostovanje kulturne skupine v Nemčiji in Avstriji je" organizirala Občinska konferenca SZDL Murska Sobota ob podpori občinskega sindikalnega sveta in drugih družbenopolitičnih in delovnih organizacij. V skupini so bili: Kvartet radia Murska Sobota, folklorna skupina iz Belti-nec in instrumentalni kvintet „Šta-jerci“ iz Maribora. Prvi nastop so imeli v Ingolstadtu v Zahodni Nemčiji. V tamkajšnji tovarni Audi-NSU je zaposlenih preko tisočdvesto naših delavcev, večinoma Pomurcev. Kulturna skupina iz Murske Sobote je gostovala tukaj že lani. Rojaki so napolnili dvorano Kolpinghausa že precej časa pred' prireditvijo. Ob bavarskem pivu je takrat tekla beseda o domovini in delu. V času prireditve so se po dvorani razlegali prisrčni vzkliki sreče. Bilje to večer navdušenja — prekipevajočega izražanja ljubezni do domovine. Po koncertu smo sedeli med rojaki in kramljali. Tukaj precej zaslužijo. Veliko jih dela v Audiju tri ali_štiri leta. Želja večine je, da si zaslužijo za čimprejšnjo dograditev hiše ali za avtomobil ter druge dobrine, ki jih nudi sodobnost. Potem se bodo vrnili domov k svojcem. Delavci so mi pripovedovali, da jim visoki zaslužki ne morejo nadomestiti domačnosti in svojcev, po čemer hrepenijo. Preganja jih domotožje in takrat se zatečejo k pivu -vse prevečkrat. S pivom je Bavarska nadvse radodarna. V Audiju si služi kruh preko 15 tisoč delavcev. To so ljudje iz vseh koncev. Veliko je tudi Grkov in Turkov. S seboj so prinesli navade in običaje. Težko se vživljajo v nov stehniziran svet. Zato žive ločeno po naseljih. Našim delavcem je tovarna namenila naj lepša stanovanja. V vseh devetnadstropnih poslopjih imajo lepa stanovanja. Tukaj smo tudi mi prenočevali. V sobah stanujeta po dva, trije ali štirje delavci. Na voljo imajo prostore, kjer si lahko tudi sami kuhajo. Najemnina je 70, 75 ali 80 DM na osebo. Besedovali smo o prostem času in ugotovili, da bi morali za naše ljudi organizirati še več knjižnic, sob, kjer bi lahko gledali televizijo, skratka povsod bi morali imeti organizirano neke vrste klubsko in športno življenje. To je tukaj še v povojih. Čas nas je neusmiljeno preganjal in že smo se znašli v Leopoldsdorfu v Avstriji, v bližini Dunaja. Kljub enourni zamudi je bila dvorana tovarne sladkorja nabito polna. Tukajšnji rojaki so nas pričakali z izrednim potrpljenjem. V prostoru je bilo spoštljivo tiho. Le solza na Na voljo imajo prostore, kjer si lahko tudi sami kuhajo Našim delavcem je tovarna namenila najlepša stanovanja očeh ali nasmeh hvaležnosti je tu in tam zasijal z obraza. Na_ prireditev so vabili plakati v nemščini. Na njih je pisalo, kdo vse sodeluje v programu, prireditev pa so poimenovali za ,,JugosIovansko-avstrijski večer.“ Bilo je to tistega dne, ko so na Koroškem divjali najhujši nemiri. Tukaj je bil večer sožitja. O tem je spregovoril v pozdravnem nagovoru tudi predstavnik tovarne sladkorja, kjer dela veliko naših delavcev. V Leopoldsdorf so prišli ta večer rojaki od blizu in daleč. Veliko je naših v Nemčiji in Avstriji. Za trenutek smo bili med njimi in v sebi smo čutili zadovoljstvo. Prinesli smo jim del domovine, ki jo v tujini najbolj pogrešajo. V nas je ostal sklep, da jih spet kmalu obiščemo. Ne samo njih, temveč tudi ostale rojake, ki so šli v svet za kruhom. FRANČEK ŠTEFANEC DVELETNA SKUPNA KULTURNA AKCIJA V OBČINI ŠMARJE KAŽE PJtVE SADOVE Z AVTOBUSI V GLEDALIŠČE ,,Zagotoviti čim večje možnosti za kulturno umetniško ustvarjalnost in za čim širše sprejemanje kulturnih dobrin11 je ena od nalog, ki so jo v dogovoru o kulturni akciji pred dvema letoma sprejeli slovenski sindikati in SZDL. V raziskavi, ki so jo sindikati že pred nekaj leti opravili, so podatki o tem, koliko delavci v prostem času koristijo kulturne dobrine, več kot zaskrbljujoči. Vzroki za to so večstranski: od pomanjkanja prostega časa, nerazvite kulturne navade delavcev, oddaljenost od kulturnih središč itd. Ko v posameznih sredinah sindikati načrtujejo svoje naloge za razvijanje kulturnega življenja delavcev, morajo upoštevati vzroke, ki ovirajo kulturno udejstvovanje delavcev. Zato so načrti in akcije v posameznih območjih različni: drugačni v razvitih kulturnih središčih, kjer je potrebno predvsem spreminjati miselnost in odnos do kulture in spet drugačni v manj razvitih območjih, kjer je potrebno približati kulturo ljudem, ki so doslej bili odmaknjeni od kulturnih dogajanj. V šmarski občini npr. so se načrtno lotili prav te naloge: kako omogočiti občanom užiti vsaj delček tistih kulturnih dobrin, ki so jim doslej bile, zaradi oddaljenosti in nerazvitosti kulturnega življenja, nedostopne. V skupnem načrtu vseh- družbenopolitičnih organizacij (SZDL, sindikatov, ZK PO), delavske univerze in kulturne skupnosti, so svoja prizadevanja osredotočili na tri področja: razviti materialne pogoje za razvoj kulturnega življenja v vseh večjih krajih v občini, podpreti dejavnost kulturnoprosvetnili društev, zlasti pa razvoj knjižničarstva in približati kulturno umetniške stvaritve iz večjih, razvitejših kulturnih središč čim širšemu krogu občanov. Dve leti trdega in prizadevnega dela že rojeva prve sadove. Potrebno bo seveda še mnogo zlasti materialnih sredstev za to, da bodo ustvarili najosnovnejše pogoje za kulturno življenje v krajih, oddaljenih od kulturnih središč. Vendar pripravljenost občanov, da z lastnim delom in sredstvi, ki jih premorejo, pomagajo k izgradnji in opremi kulturnih domov, zagotavlja uspeh. Računajo tudi na pomoč republiške kulturne skupnosti, predvsem pri opremi knjižnic, saj je šmarska občina ena redkih, ki še danes nima občinske knjižnice in je po razšir- jenosti knjige daleč pod republiškim poprečjem. Kulturna skupnost je letos ponovno odkupila po eno predstavo vseh gledaliških uprizoritev v Celjskem ljudskem gledališču. 350 ljudi iz šmarske občine bodo s šolskimi avtobusi prepeljali na predstave v Celje. In še mnogo več bi jih lahko, če bi imeli sredstva za to. Razmišljajo pa že o novih možnostih zlasti za mladino. Tako bi npr. radi organizirali lutkovne predstave za otroke, glasbene prireditve za mladino, načrtujejo kulturno-estetsko vzgojo v okviru delavskih univerz in še vrsto drugih akcij. Tem njihovim pobudam se že odzivajo posamezne kulturno-umetniške ustanove iz Slovenije, ki načrtujejo gostovanja v manj razvitih področjih Slovenije. Tako se v šmarski občini po dveletnem skupnem načrtnem delu že kažejo. prvi sadovi. Akcija „Kulturo delavcem11 ni več le parola, temveč stvarnost, ki dobiva vse večji razmah in podporo družbenopolitičnih in kulturnih organizacij tudi izven občine. Sredstva, ki jih širša družbena skupnost daje za razvoj kulturnega življenja v manj razvitih območjih, so tu dobro S naložena. T.B. V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Železniška postaja Logatec Gorenjski sejem Kranj Gozdno gospodarstvo Brežice Temeljna izobraževalna skupnost, Lendava Občinska konferenca ZMS Idrija VVZ ,,Angelce Ocepek11 Jesenice Borovo, prodajalna Ormož Krajevna skupnost Center, Trbovlje Osnovna šola Dušan Flis, Hoče STIL Koper Slavnik Koper Kokra Kranj Piramida, Maribor Petrol, trgovsko podjetje, Ljubljana Pletenina, Ljubljana Akademija za glasbo, Ljubljana Urbanistični zavod, projektivni atelje, Ljubljana Kolinska tovarna hranil, Ljubljana Zavod za urejanje kmetijskih zemljišč, Ljubljana Komunalno podjetje Domžale Elektron, Vrhnika VVZ Kranj Zdravstvena šola Jesenice Osnovna šola Rače Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor Gostinsko podjetje „Novi svet11 Maribor Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj SGP Kraški zidar Sežana 28. SEPTEMBRA Osnovna šola V. Perka Domžale Sodnik za prekrške SO Domžale Sodnik za prekrške SO Domžale Zavod za glasbeno izobraževanje, Domžale Osnovna šola Dob pri Domžalah TIS Domžale Osnovna šola Radomlje Lekarna Vrhnika Poklicna šola kovinarske, metalur. in les. stroke, Slov. Bistrica „Dom“ dr. Jožeta-Potrča, Poljčane Posebna osnovna šola Lendava Osnovna šola „Prehižov Voranc11 Bistrica Delavska univerza Lendava Okrožno gospodarsko sodišče Koper Okrožno gospodarsko sodišče Koper Okrožno gospodarsko sodišče Koper Javno pravobranilstvo Koper Okrožno javno tožilstvo v Kopru Okrožno javno tožilstvo v Kopru Uprava javne, varnosti v Kranju Ekonomsko-administrativni šol. center, Kranj Klavnica, mesarija Boh. Bistrica Železniška postaja Prestranek Osnovna šola Kranjska gora KIK „Pomurka“ Murska Sobota Delavska univerza Gornja Radgona Osnovna šola Kuzma Gozdno gosp. Brežice, „Bohor11, Senovo Brun Jožefa, Hrastnik, Cesta padlih borcev 14 Osnovna šola „Srcčko Rojs-Niko“ Voličina SZDL Maribor Tehniška strojna in elektro šola, Maribor Osnovna šola ,.Milka Šobar-Nafaša“ Novo mesto Osnovna šola Šentrupert, Novo mesto Železniška postaja Ilirska Bistrica ZŽTP, prometna sekcija Nova Gorica Glasbena šola Celje _ «** Planinšek Ivan, avtoprevoznik, Celje, Bezenškova 27 Radio Jesenice Nižja glasbena šola Hrastnik Dijaški dom Črnomelj Alojzija in Franc Krašovec, Celje, Ul. prekomorskih brigad Temeljna izobraževalna skupnost, Ljubljana Društvo upokojencev Ljubljana-Rudnik Šinkovec Franc, krojač Ljubljana, Poljanska 12 Ilirija, tovarna kemič. izd. Ljubljana Izvršni svet SRS Ljubljana, upokoj. Izvršni svet SRS Ljubljana Izvršni svet SRS Ljubljana Izvršni svet SRS Ljubljana VVZ Trnovo Ljubljana „Kntečki glas11 Ljubljana Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik Skupščina občine Ljubljana-Center Uprava javne varnosti v Ljubljani Uprava javne varnosti v Ljubljani Strokovna šola za notranje zadeve SRS Lj. Strokovna šola za notranje zadeve SRS Lj. Izobraževalna skupnost SRS, Ljubljana Ustavno sodišče SRS, Ljubljana Uprava javne varnosti v Ljubljani Medicinska fakulteta Ljubljana Republiški sekretariat za notr. zadeve SRS Lj. Obrtne delavnice Golovec, Ljubljana SRS republiški sekret. za kmetijsko in gozd. Lj. Arhiv Slovenije, Ljubljana Osnovna šola „Oskar Kovačič11 Ljubljana Osnovna šola Franceta Bevka, Ljubljana OK ZMS Ljubljana-Moste-Polje Obrtne delavnice Golovec, Ljubljana PZ Les, Ljubljana Zavod za farmacijo Ljubljana Šola za medicinske sestre, Ljubljana Dom mladine v trgovini in gostinstvu, Ljubljana Krajevna skupnost ,.Ajdovščina11 Ljubljana Okrožno javno tožilstvo, Ljubljana „Galeb“ trgovsko podjetje, Ljubljana „Galcb“ trgovsko podjetje, Ljubljana Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana Rep. sekret. za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana Rep. sekret. za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana Rep. senat za prekrške, Ljubljana Javno tožilstvo za Slovenijo, Ljubljana Javno tožilstvo za Slovenijo, Ljubljana Delavska knjižnica v Ljubljani Aurodent, Ljubljana Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Občinsko javno tožilstvo, Ljubljana Občinsko javno tožilstvo, Ljubljana Osnovna šola Danile Kumer, Ljubljana Komunalni zavod za zaposlovanje, Ljubljana „Pionirski dom11 Ljubljana Osnovna šola Staneta Kosca, Šmartno Kmetijska zadruga Hoče 2.201,80 327,25 1.979,65 193,20 81.80 525,90 100,00 110,15 1.347,10 5.000,00 27.600.00 12.000,00 5.029,80 100.000,00 20.700.00 22.740 5.000. 00 50.000,00 500,00 2.000. 00 3.000,00 3.000,00 313.30 105.30 - -2.000,00 3.156,70 3.124,00 8.000 1.126,10 38,65 167,05 780.90 984,20' ■ 46,00 1.447.80 473.60 341,10 1.307,00 712,75 614.60 247.80 19.00 669,65 21,75 134,45 277.85 ' 376,70 14.266.40 1.466.60 635.00 4.004.10 936.55 8.939,40 138.25 480.85 1.919.15 500.00 699,15 180.55 180,70 1.436,70 591.50 1.553.30 4.172,90 581.90 50.00 74.00 322.80 244.25 270.00 650,40 500.00 30.00 14.868,45 2.444.60 456.20 316.00 634.60 931.90 925.60 4.808.85 4.537.40 36.979.85 52.50 1.547.85 5.088,00 T.962,10 2.518,95 82.25 12.311,05 29.000,00 30,00 1.498.70 700.00 2.635,20 1.687.30 100.00 981.10 322,65 1.200.70 1.381.30 837.20 204,00 1.093.60 677.80 9,15 1.287,80 619.15 851,35 726.10 951.15 117,25 725.80 907.20 1.191.85 70.80 857,75 1.958,50 3.619,40 1.330,15 892.40 742.40 (NADALJEVANJE SLEDI) XX. GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR ## I «< * 5 Ž * * * * s K» #< I 5 5 I I Na letošnjem 20. jubilejnem gostinsko turističnem zboru Slovenije, ki je bil od 25. do 27. oktobra v Portorožu v novi festivalni dvorani Avditorij", je sodelovalo blizu 6.000 gostinsko turističnih delavcev in učencev gostinskih šol iz vse Slovenije. Med številnimi gosti so se zbora udeležili tudi TONE KROPUŠEK, predsednik slovenskih sindikatov, inž. FRANC RAZDEVŠEK, predsednik komiteja za turizem, STJEPAN ŠAUBERT, predsednik republiškega odbora sindikata delav-pev industrije in rudarstva, JOLANDA KOS, predsednica piranske občine, MIRO KOCJAN, predsednik koprske občine in drugi. Uvodni referat na . zboru je imel JOŽE VIDIC, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Zbor je delal tudi v treh komisijah. V prvi komisiji je tekla beseda o uveljavlja- jj nju ustavnih dopolnil, v £ drugi o delitvi dohodka * in osebnih dohodkov inv ^ tretji komisiji o turistični J ponudbi. Mimo tega so se ? na zboru zvrstila še števil- £ ng strokovna, športna in * spretnostna tekmovanja J ter druge priložnostne j prireditve £ ✓ * * * * * * * * * Z * j ! $ S * * * * * <* * i IZ REFERATA JOŽETA VIDICA, PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE____ Graditi moramo nove turistične objekte Napredek našega turizma pa je še kako odvisen od strokovne usposobljenosti kadrov! S Ob načrtih za nove turistične objekte so nujni tudi načrti, kako bomo izšolali dovolj gostinskih delavcev # Ne nazadnje tudi načrti, kako bomo nenehno dopolnjevali njihovo znanje! ..Rezultati v minulem 2(Metnem obdobju niso majhni, niso pa v celoti zadovoljivi," je med drugim dejal Jože Vidic na gostinsko turistižnem zboru Slovenije v Portorožu. „Ce hočemo vsaj na grobo prikazati dosežene rezultate, ne moremo mimo številk. Naj se najprej omejim na goste in prenočitve v 20-letnem obdobju. V tem času se je povečalo število gostov od 311 tisoč ria skoraj 2 milijona ali za petkrat. Število prenočitev se je v Sloveniji v omenjenem obdobju povečalo od 1,327.000 na 5 ,,440.000 ali za več kot trikrat. Število vseh turističnih postelj se je od leta 1951 pa do predlani povečalo od 12.000 na 44.000 postelj ah za skoraj trikrat. Za primerjavo naj še omenim sedežne zmogljivosti, ki so se v omenjenem obdobju povečale od 155 tisoč na 256 tisoč sedežev ali za 65 %. V zadnjih letih pa smo zavoljo potreb po vse večjem .izkoriščanju gostinskih zmogljivosti začeli intenzivneje graditi tudi dmge, za turizem izredno pomembne objekte, to je žičnice. Zgradili smo štiri gondolske žičnice, med njimi tudi žičnico na Vogel, 12 sedežnic in blizu 70 vlečnic." Nato je tovariš Vidic obrazložil, da nam doslej zgrajene zmogljivosti zlasti za razvoj zimsko-športnega turizma še ne zadostujejo. Zavzel se je za to, da bi v Sloveniji zgradili še več novih gostinsko turističnih objektov. melbrosia® ______a id J u bli^n ■ ..Zavedati se moramo, da brez večjih dodatnih vlaganj v izgradnjo novih in obnavljanje starih zmogljivosti ne bomo zadovoljili kompletnega turističnega popraševanja. Za nadaljnjo izgradnjo turističnega gospo- Na svečanosti je tistim, ki so zmagali v raznih tekmovanjih, podelil pokale, medalje, plakete in priznanja Jože Vidic, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti darstva smo zadnje čase dobili pomemben projekt, to je projekt Zgornji Jadran, ki povezuje morske in gorske kraje v enotno celoto, kar je ena najpomembnejših prednosti naše turistične ponudbe. Ob tesni povezanosti turističnih organizacij bo možno bolj intenzivno izkoristiti naše naravne lepote, ki nam jih nudita zlasti naša obala in Soška dolina z Gorenjsko. Hkrati s tem bo možno podaljšati turistično sezono." Z novimi načrti pa so tesno povezana tudi vprašanja novih delavcev, zato je Jože Vidic dobršen del svojega referata posvetil problemom vzgoje novih kadrov. „Lotiti se bomo morali še bolj načrtnega usmerjanja mladine v gostinsko turistične poklice," je dejal. „To bi lahko v veliki meri zagotovili z večjim sodelovanjem delovnih organizacij in zavodi za zaposlovanje ter s šolami. Zavodi naj bi delovali ne le v smeri poklicnega usmerjanja, marveč tudi v konkretnih akcijah za pridobivanje mladine v te šole. Moramo reči, da so naša dosedanja prizadevanja na tem področju že rodila določene uspehe in so že primeri, da tako delajo, toda, žal, še ne povsod. Velike možnosti, da si bomo zagotovili potreben strokovni kader, so tudi v dodatnem turističnem izobraževanju vedno širšega kroga prebivalcev. Dopolnilno oziroma stalno izobraževanje zaposlenih je eden od pomembnih dejavnikov za nenehen razvoj poslovnosti in ekonomičnosti poslovanja. Dopolnilno izobraževanje je toliko bolj potrebno, ker je danes že znano, da šole ne morejo dati takega znanja, da bi uspešno opravljali poklic v vsej dobi aktivnega dela. Z ustreznimi prijemi moramo zagotoviti, da se bodo delavci odločali za dodatno izobraževanje, zlasti po tako imenovanih tehnoloških potrebah delovnih organizacij, kar pomeni, da je treba usposobiti kadrovske službe v tej smeri." Stališča in sklepi 20. gostinsko turističnega zbora Slovenije Na osnovi uvodnega referata Jožeta Vidica, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in koreferatov v treh komisijah ter na osnovi razprave, je 20. gostinsko turistični zbor Slovenije sprejel naslednja stališča in sklepe: 1. Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije ugotavlja, da smo na področju gostinsko turističnega gospodarstva dosegli pomembne uspehe. Hkrati pa mislimo, da nas to ne sme zadovoljiti, pač pa moramo še naprej voditi nekompromisno bitko z vsemi tistimi, ki na kakršenkoli način ovirajo normalen in usklajen razvoj te panoge gospodarstva. 2. Dolgoročni koncept razvoja Slovenije v celoti pojmujemo in sprejemamo kot temeljni dokument naše nadaljnje orientacije, saj so v njem izražene realne možnosti, da s svojim delom ustvarjalno sodelujemo pri uresničevanju začrtane družbeno-ekonomske politike na tem področju. Za uresničitev koncepta razvoja turizma je potrebno le-tega vsestransko razdelati in oblikovati konkretno politiko. Izhajajoč iz zahtev tržišča in drugih pogojev je treba zagotoviti ustrezen razvoj vseh oblik turistične ponudbe. Pri tem je treba skladno razvijati izgradnjo primarnih in sekundarnih turističnih objektov ter komunalne infrastrukture. Zato naj bi ponovno proučili oblikovanje potrebnih sredstev za te namene. 3. Od dolgoročnega koncepta razvoja Slovenije in konkretne politike komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu so v precejšnji meri odvisne pobude vseh gospodarskih subjektov, zlasti gospodarskih organizacij in bank, da bi v skladu z realnimi možnostmi časovno uresničili sprejeto politiko nadaljnjega razvoja gostinstva in turizma. Zato od komiteja pričakujemo, da bo še bolj poglobljeno deloval v smeri začrtane politike, zlasti pa da bo uresničeval svojo vlogo v smislu iniciatoija in usklajevalca vseh interesov ter jih s svojo dmžbeno in zakonodajno dejavnostjo usmerjal v optimalne rešitve. 4. Sindikalna organizacija bo na vseh ravneh svoje organiziranosti ustvarjalno delovala v smislu resničnega uveljavljanja neposredne samouprave. Zato nalaga svojim vodstvom v osnovnih sindikalnih organizacijah, občinskih in medobčinskih odborih ter v republiškem odboru, da intenzivirajo delo na tem področju. V prizadevanja za uveljavitev ustavnih dopolnil pa se morajo v večji meri vključevati tudi vse samoupravne in družbeno-politične strukture ter strokovna združenja. 5. Formiranje dohodka, njegova delitev in delitev osebnih dohodkov, je najpomembnejši del samouprave. Zato gostinsko turistični delavci, zbrani na tem zboru, vztrajamo, da se v delovnih organizacijah organizira poslovanje tako, da bo dosežen optimalni dohodek, da se sprejme tak sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki bo v največji meri spodbujal dobro gospodarjenje in poslovno uspešnost v delovnih organizacijah ter zagotovil resnično nagrajevanje po delu. 6. V vseh organih in organizacijah — v delavskih svetih, v skupnih komisijah za samoupravno sporazumevanje, v strokovnih sindikatih, v verifikacijski komisiji in .drugih organih, ki so odgovorni in pristojni za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazumevanja, je potrebno doseči, da bodo utemeljeni predlogi hitreje obravnavani in verificirani. NEKAJ MISLI IZ RAZPRAV PO KOMISIJAH Vključiti v dogajanja proizvajalce Nobenih sprejemljivih opravičil ne more biti za to, da neposredni proizvajalci v gostinsko-turističnih delovnih organizacijah še niso seznanjeni z ustavnimi dopolnili, kaj šele, da bi razpravljali o njih STANE POLAJNER iz Celja je imel uvodni referat na komisiji, ki je obravnavala uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Med drugim je dejal: „Osnovna ugotovitev je, da poteka uresničevanje ustavnih dopolnil prepočasi in ne celovito. Tudi tam, kjer so se dela že lotili, niso prišli dlje kot do priprav za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Ugotovljeno pa je, da v številnih delovnih kolektivih od lanskega zbora do danes niso v zvezi s tem še prav ničesar storili. Ponekod so se obravnave začele v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih ah pa v vodstvih podjetij. To pomeni, da večina neposrednih proizvajalcev v večini delovnih skupnosti o ustavnih dopolnilih ne ve še nič, ali pa zelo malo .. SAŠO ŽABJEK, direktor hotela „Ilirija“ Ljubljana, je imel uvodni referat v komisiji, kjer so razpravljali o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gostinsko-turističnih delovnih organizacijah. .JDosedanje izkušnje pri izvajanju samoupravnih sporazumov nasploh terjajo, da samoupravne sporazume izpopolnjujemo, še posebej pa, da jih med seboj usklajujemo," je med drugim povedal Sašo Žabjek. „V ta namen so komisije podpisnic samoupravnih sporazumov v juliju letos že formirale pet skupnih komisij. Posamezne komisije preučujejo in ugotavljajo skupna izhodišča za: ustreznost skupin vrednotenja KOD, uskladitev meril za posebne pogoje dela in vrednotenje teh pogojev, delovanje in učinek meril za ugotavljanje dela dohodka za stimulativni del osebnih dohodkov, uskladitev meril za določanje najvišjega osebnega dohodka in za določitev enotnih pogledov glede prevzemanja obveznosti delovnih organizacij, da bodo sporazum spoštovale in se po njem ravnale. Predvsem omenjena vprašanja so bila v sporazumih pomanjkljivo urejena in različno rešena ah različno ovrednotena. V drugi fazi dograjevanja samoupravnih sporazumov bomo torej nadalje odpravljali razlike med osebnimi dohodki, ki ne izhajajo iz objektivnih pogojevan produktivnosti dela .:. .“ VEKOSLAV SRŠEN s Turistične zveze Slovenije je v komisiji, kjer so obravnavah probleme turistične ponudbe Slovenije, v referatu opozoril na številne probleme s tega pod- ročja. Dotaknil se je nadaljnje turistične izgradnje v naši republiki, zlasti zimsko-športnih turističnih centrov, kjer dosedanji dosežki niso povsem zadovoljivi Poudaril je; da je škoda, ker začete in le do neke stopnje zaključene študije o zimskem turizmu niso nadaljevali in do podrobnosti izdelali koncepta zimsko-športnih centrov v Sloveniji Mimo tega je opozoril še na ,slabosti raziskovalne dejavnosti na področju turizma, na slabosti pri izdelavi razvojnih programov in posebej investicijske dokumentacije ter projektov, kmečkega turizma itd. V svojih izvajanjih pa ni obšel tudi organizacije turizma in turistične zakonodaje. Kot glavno pomanjkljivost v zvezi s tem je med drugim navedel, da v Sloveniji še nimamo zgrajene turistične zakonodaje kot sredstva turistične politike. 7. V gostinskih in turističnih delovnih organizacijah so se po uveljavitvi samoupravnega sporazuma o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov formirala precejšnja sredstva za izobraževanje kadrov. Zato vztrajamo pri tem, naj sleherna delovna organizacija sprejme program in pravilnik o izobraževanju ter ta sredstva smotrno uporabi za strokovno in dmžbeno izobraževanje. 8. Za dobro delo v delovnih organizacijah so izredno pomembni pravi tovariški medsebojni odnosi. Zato bo sindikalna organizacija kot organizirana politična sila delavcev s svojim aktivnim delovanjem spodbujala take odnose in če bo potrebno tudi energično nastopala proti vsem, ki bodo nasprotovali. 9. Ugotavljamo, da delavski turizem stagnira. To pomeni, da se naš delovni človek nezadostno in neprimerno rekreira-Zato menimo, da je treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti in zagotoviti pogoje, za širši razmah delavskega turizma. Predvsem naj sindikati proučijo probleme, ki zavirajo razvoj tovrstnega turizma in ustrezno ukrepajo. 10. Važen pogoj za tispešen nastop gostinskih in turističnih organizacij na tržišču je ustrezna propagandna dejavnost. Zato pozivamo vse gospodarske in družbene dejavnike, predvsem gospodarsko zbornico, turistično zvezo in potovalne agencije, da v tem pogledu bolj povezano nastopajo na domačem in zunanjem trgu. 11. Zavzemamo se za nadaljnji razvoj zasebnega sektorja ^ gostinstva, predvsem v smeri kompleksnejše gostinske ponudbe, na primer gostiln in penzionov, ob sočasnem doslednem spoštovanju delovne, davčne in dmge zakonodaje na tem področju. Zbor obvezuje sindikalne organizacije in samoupravne organe v delovnih organizacijah gostinstva in turističneg3 posredovanja, občinske, medobčinske in republiške organ0 sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, da spt6' jete sklepe zbora uresničijo. , 1,5:Žabjek, direktor govaicu brzotumirja Vladku Tekme v veslanju so na sporedu Brečeviču iz hotela »Triglav" iz vselej, ko je GTZ v Portorožu Kopra vselej, ko je GTZ v Portorožu ali na Bledu. Letos je zmagal Bojan Božič iz hotela „Palace“ (Portorož) pred Jožetom Osebjem z letališča Brnik (na sliki) Med spretnostna tekmovanja gostincev sodi tudi hitra hoja s pladnji. Na sliki: na cilj prihaja letošnja zmagovalka — predstavnica ekipe hotela „Kras“ iz Postojne strokovna, športna in spretnostna tekmovanja SPET POSTOJNČANI Več kot 2.000 udeležencev no tekmovanju S Velik napredek V kulinariki, pogrinjkih, turističnih prospektih in kartah ter jedilnih listih S Ali bomo vsaj del tega, kar smo lahko občudovali v Portorožu, videli tudi v naših gostinskih lokalih, ko bomo tja sedli za mizo kot gostje? Letošnji 20. jubilejni gostin-sko-turistični zbor Slovenije v Portorožu je bil rekorden tudi po udeležbi nastopajočih v strokovnih in športnih tekmovanjih. Medtem ko so zlasti v športnih tekmovanjih prejšnja leta pobirali najvišje lovorike le tekmovalci iz dveh, treh slovenskih gostinsko-turističnih središč, so letos v boj za najvišje naslove posegli tudi predstavniki delovnih kolektivov iz doslej manj znanih krajev. Še zme-N pa so ostali najboljši Postojnčani, ki so tudi letos pobrali največ pokalov. V strokovnem delu tekmovanja smo zlasti v pogrinjkih videli evropsko kvaliteto. Posamezni avtorji pogrinjkov in kulinaričnih izdelkov so se predstavili s takšnimi mojstrovinami, za kakršne bi pobrali naj višje naslove tudi na vsakem niednarodnem tekmovanju. Žal Pa se bo verjetno tudi to pot Ponovila stara resnica, da vsega tega, kar smo videli v Porto-r°žu, s strani gostincev ne Dvakrat o mladih V Portorožu se je tudi letos v okviru XX. jubilejnega gostinsko turističnega zbora zbrala tudi mladina gostinskih šol Slovenije. Na tem zboru je v imenu skupnosti gostinskih šol govoril profesor Danilo Sbrizaj. Nanizal je nekaj problemov teh šol in njihovih mladih obiskovalcev. Po njegovem bi bilo potrebno . izdelati kriterije o tem, kakšni gostinski obrati lahko zaposlijo učence gostinskih šol. Opozoril /e tudi na problem noč-nega dela, ki se ne bi smelo - razen v izrednih Primerih, zavleči čez 22. Uro- Razrešiti je treba ludi problem prehajanja učencev po končani gostinski šoli na druge šole zaradi izpopolnjevanja. Živko Pregl, pred-. sednik slovenske mla-dine, pa je pozval učence gostinskih šol kot naj-otlajše gostinske in turi-stične delavce, , naj bi se z Vs° vnemo zavzemali za naprednejše in bolj svo-t>odne družbene odnose. bomo deležni tam, kjer živijo in delajo, v njihovih lokalih. Seveda pa ne bo odveč želja, da bi bili po letošnjem Portorožu vsaj v naslednji zimski in letni sezoni le deležni večje kvalitete tako v ponudbi kulinaričnih iz- Vse številnejša avtomatska kegljišča — večino so jih zgradili gostinci — so omogočila hiter razvoj kegljanja. Na GTZ so gostinske delavke zelo uspešno tekmovale delkov, kot v postrežbi. Ne nazadnje bi si tega smeli obetati na osnovi visoke udeležbe — več kot 1000 nastopajočih v posameznih disciplinah. Če bi bilo dmgače, bi morali dati prav zlobnim jezikom, ki so trdili in še trdijo, da naši gostinci samo zaradi lastne zabave in rekreacije včasih pokažejo, kaj zmorejo in znajo . . . Prostor nam ne dovoljuje, da bi objavili vse rezultate. Zato se bomo tudi tokrat, podobno kot prejšnja leta, omejili le na najboljše. KULINARIČNI IZDELKI Zlate kolajne so prejeli: Grand hotel Metropol Portorož za purana in raka, hotel Riviera Portorož za mornarsko zakusko, zdravilišče Radenska - hotel Grozd Radgona za bograč, Viator hoteli Bled - Golf hotel Bled za planšarsko pojedino, Grand hotel Toplice Bled za ribji file z raki in peklan jezik s fižolom, Gostinski šolski center Ljubljana za slovenske narodne jedi, lososa po skandinavsko in benmary, hotel Slon Ljubljana za hladni narastek v aspiku in hotel Lev Ljubljana za simfonijo blobin in poezijo v gastronomiji. V kulinariki je nastopilo nad 140 avtorjev iz vse Slovenije. SLAŠČIČARSKI IZDELKI . Zlate kolajne so prejeli: hotel Lev Ljubljana za torto labodov in čajno pecivo ter Gostinsko podjetje Ljubljana za jubilejno knjigo. V tekmovanju slaščičarskih izdelkov je sodelovalo nad 40 avtorjev. • TEKMOVANJE BARMANOV Zlato kolajno je osvojil Simon Gašperšič iz hotela Riviera Portorož, srebrni kolajni sta prejela Mirko Juvan, gostilna Juvan Domžale in Franc Bobič, Šmarješke Toplice, bronaste kolajne pa so prejeli: Štefan Horvat, Viator hoteli Bled, Janez Kozar, Metropol Portorož, Josip Perkič, Transturist Škofja Loka. Nastopilo je 16 barmanov. V poznavanju vin je prvo mesto osvojil Milenko Perkič, dmgo do četrto mesto pa si delijo: Ivan Frank, Ljubo Miklavčič in Bojan Pirc. V poznavanju alkoholnih žganih pijač in likerjev pa je bil najboljši Vojko Prevc, drugo do tretje mesto pa si delita: Marjan Banič in Bojan Pirc. TEKMOVANJE V POGRINJKIH Podeljenih je bilo 9 zlatih kolajn in so jih prejeli: Gostinsko podjetje Šestica Ljubljana — obrat restavracija Šestica za pogrinjek „1952—1972“, Gorenje Velenje — penzion vila Herberstein za pogrinjek »zlata poroka", hotel Vila Bled za pogrinjek »svečano kosilo pridružitve k Emoni Ljubljana", Gostinski šolski center Ljubljana za »Labodje jezero", hotel Lev Ljubljana za. pogrinjek »ambasadorji dobre volje", hotel Slon Ljubljana za pogrinjek „0016", gostinsko podjetje Ljubljana -gostilna Pri Vitezu za pogrinjek »Vitez", Gostinsko podjetje Kras Postojna za pogrinjek »malica v kraški kleti". PLAKETE ZA PROSPEKTE, TURISTIČNE KARTE, JEDILNE LISTE IN VINSKE KARTE Prospekti in turistične karte: Prospekt hotel Jama, izdajatelj Zavod Postojnska jama, Postojna; prospekt hoteli Palače, Portorož, izdajatelj hoteli Palače Portorož; prospekt Po- 1 stojnska jama, izdajatelj Zavod Postojnska jama, Postojna; prospekt Lipica, izdajatelj Konjerejski zavod Lipica; prospekt Škofja Loka, hotel Transturist, izdajatelj Turistično društvo Škofja Loka, OTZ Škofja Loka in Turistična agencija Transturist Škofja Loka. Jedilni Usti in vinske karte: Vinska karta hotela Slon Ljubljana; cenik slaščičarne hotela Slon Ljubljana; jedilni list hotela Grad Podvin, Podvin; cenik menujev hotela Grad Podvin, Podvin; jedilni Ust hotela Diana Murska Sobota; vinska karta hotela Radin Radenci; 7 jedilnih listov obratov Zdravilišča Rogaška Slatina itd. ŠPORTNA TEKMOVANJA Šah: 1. Vladko Brečevič, hotel Triglav Koper, 2. Mirko Šribar, TTG Ljubljana, 3. Štefan Varga, Agraria Koper, itd. Namizni tenis - moški: 1. Rajko Kodrič, Metropol Portorož, 2. Iztok Lovrič, hotel Piran, 3. Miha Zalar, Grand hotel Toplice Bled; ženske: Irena Bakica, Gostinstvo Postojna, 2. Ivanka Radič, hotel Turist Ljubljana, 3. Fani Korče, Gostinstvo Postojna, itd.; veslanje: 1. Bojan Božič, hotel Palače Portorož, 2. Jože O seli, Letališče Brnik, HALO, PORTOROŽ! Na letošnjem jubilejnem 20. gostinsko turističnem zboru v Portorožu je sodelovalo tudi 60 domačih in tujih podjetij, ki proizvajajo najrazličnejšo opremo za gostinstvo ter živilske proizvode. Dvajseti jubilejni zbor je spremljalo rekordno število novinarjev, kar 57 iz domovine in tujine. Tako kot vsako leto je imela na zboru svojo redno konferenco tudi Sekcija turističnih novinarjev Slovenije. Za uspešno organizacijo 20. jubilejnega gostinsko turističnega zbora Slovenije gre vsekakor priznanje tudi prizadevnim delavcem Zavoda za turizem iz Portoroža in Obalni turistični zvezi iz Kopra. 3. Venco Barašič, GP Kras Postojna; streljanje - moški: 1. Renato Bogateč, Postojna, 2. Edi Progar, GP Kras Postojna, 3. Janez Poljšak, Lipica, itd.; ženske: 1. Iva Vreček, GP Kras Postojna, 2. Nada Miklavčič, GP Kras Postojna, 3. Ivanka Babič, hotel Turist Ljubljana, itd.; mini golf - moški: 1. Janko Lenart, Viator hoteli Bled, 2. Jože Turk, Viator hoteli Bled, 3. Ivan Gabrovec, Grand hotel Toplice Bled; ženske: 1. Branka Čotar, Jama Postojna, 2. Marta Vodušek, hotel Rudar Trbovlje, 3. Marija Linhart, hotel Rudar Trbovlje itd.; kegljanje - moški: 1. Milan Dragan, hotel Piran, 2. Bogo Šmit, GP Železar, Jesenice, Tone Domnik, Transturist Škofja Loka itd.; ženske: 1. Liza Zavodnik, GP Figovec Ljubljana, 2. llijana Vereš, GP Figovec Ljubljana, 3. Cvetka Lah, Maribor, itd.; tenis: 1. Miha Resnik, Tenis bar, Kamnik, 2. Janez Kocmur, Turistični biro Maribor, 3. Jelo Resnik, Tenis bar, Kamnik, itd.; odbojka: 1. Zdravilišče Čateške Toplice, 2. Hotel Park Nova Gorica, 3. Gostinstvo Postojna; nogomet: 1. Zbiljsko jezero, Zbilje, 2. GTP Metropol Portorož, 3. Gostinstvo Postojna, it.; nagradno kegljanje -moški: 1. Jože Tom, Kompas Portorož, itd.; ženske: 1. Iva Vreček, GP Kras Postojna. Z XX. gostinsko-turističnega zbora Slovenije v Portorožu je poročal Milan Živkovič, fotografije: Danilo Domajnko Minigolf je prijetno razvedrilo, toda tekmovanje je nekaj več! Treba je veliko zbranosti, da kroglica pride po čim krajši poti na pravo mesto. Letos so med moškimi zmagali predstavniki Viatorja iz ekipe »Hoteli" Bled Tekmovanje v valjanju sodčkov je med najbolj priljubljenimi disciplinami za gostinsko turi- stičnih zborih in vselej privabi veliko gledalcev POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Namizni tenis ima seveda tudi med gostinci veliko pristašev. Na turnirju v okviru XX. gostinsko-turističnega zbora je zmagal Rajko Kodrič iz Portoroža, tek- movanje pa je letos uspešno vodil Jože Malič, sekretar komisije za rekreacijo pri mestnem sindikalnem svetu Ljubljana Strojčki za »domačo« rabo Iskra sklenila pogodbo o sodelovanju z drugim največjim proizvajalcem električnega ročnega orodja na svetu V tovarni Iskra v Kranju so pred dnevi podpisali pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju z evropsko podružnico ameriške korporacije SKIL, ki je drugi največji proizvajalec električnega ročnega orodja na svetu. To sodelovanje bo Iskri omogočilo, da našemu tržišču nudi popoln program najsodobnejših izdelkov s tega področja in da močno poveča tudi njihov izvoz. Po zaslugi tega sodelovanja bo Iskra lahko nudila kupcem največjo izbiro strojev, ki so primerni za domačo uporabo in jih uvrščajo v tako imenovani hobby program. Gre za izredno VELENJE Na Rudniku lignita Velenje so se z vrst ih zbori kolektiva, Ta 3.600 članski delovni kolektiv je na zborih obravnaval smernice za izdelavo delovnega načrta Rudnika lignita Velenje za leto 1973, predlog družbenega plana občine Velenje za leto 1973 in pa predlog za izenačitev zdravstvenega varstva kmetov z delavci ter za zdmžitev skupnosti zdravstvenega varstva delavcev in kmetov v enotno rizično skupnost -zdravstvenega varstva delavcev in kmetov Ravne na Koroškem. (vš) SLOVENSKE KONJICE perspektivne izdelke, saj se njihova uporaba hitro veča. Razen tega pa program firme SKIL obsega še lesno obdelovalne stroje in elektropnevmatska kladiva, po katerih je pri nas prav tako zelo veliko povpraševanje. Iskra je kot prva tovarna v Sloveniji začela izdelovati električno ročno orodje že pred 25 leti, sedaj pa pokriva 80 odstotkov jugoslovanskih potreb po teh izdelkih. Razmahu te proizvodnje je bilo močno v prid sodelovanje s švicarsko firmo Perles, ki jo je združeno podjetje letos kupilo in vključilo v svojo zunanjo mrežo. Tovarna Perles bo prihodnje leto prodala na tujih tržiščih za 5 do 6 milijonov dolarjev svojih izdelkov, nekaj njene proizvodnje pa bo namenjeno tudi za naše tržišče. V Kranju naj bi prihodnje leto vrednost proizvodnje električnega ročnega orodja dosegla 126 milijonov dinarjev, kar je za polovico več, kot letos. Tolikšen skok bodo mimo večjih vlaganj v sodobnejšo strojno opremo zagotavljale tudi večje serije, ki jih bo omogočala delitev programa s SKIL. Predvideno je, da bosta obe podjetji v prihodnjem letu prispevali drugo za drugo izdelke v vrednosti 1 milijon dolarjev, pozneje pa naj bi obseg te menjave še naraščal. Sedanja pogodba, kije sklenjena za pet let, Iskri seveda omogoča, da izkorišča tudi razvojne izsledke svojega tujega partnerja. M. S. Številne delovne operacije so potrebne, da iz jeklene žice nastane šivanka ali pa injekcijska igla. Tovarna igel iz Kobarida je edina, ki pri nas izdeluje igle. Prav v kratkem bodo delavci tega podjetja praznovali 20-letnico obstoja tovarne - Foto: A. AGNIČ Na lesno-industrijskem podjetju „LIP“ se zadnja leta zelo PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV GP TEHNIKA IN OBNOVA TER SGP SLOVENIJA CESTE zavzemajo za povečanje stopnje amortizacije ter za krajšo amortizacijsko dobo. Tako številke povedo, da bodo v obdobju komaj dobrih štirih let dosegli iz amortizacije okoli 8 milijonov dinarjev, še pred štirimi leti pa se je iz tega naslova zbralo približno 600.000 dinarjev. Predlagajo namreč, da bi amortizacija morala kriti enostavno in razširjeno reprodukcijo. Na ta način bi jim sredstva za sklade služila za povečanja sklada obratnih sredstev in za kritje izdatkov v skladu skupne 'porabe. _ v l Za uveljavitev skupnih ekonomskih interesov in za socialno varnost Združevanje v slovenskem gradbe- ništvu in v industriji gradbenega materiala (bodisi pod okriljem poslov- nega združenja GIPOSS ali med posameznimi delovnimi organizacijami gradbene 'stroke), je treba dojeti kot ekonomsko že povsem utemeljen pojav. Zato so predvidene procese združevanja v gradbeništvu naše republike pravilno razumeli tudi v GP Tehnika v Ljubljani, kjer je skoraj 2000-članski delovni kolektiv že „na poti" k fizični združitvi z GP Obnova in SGP Slovenija ceste. V Tehniki se že dalj časa zavedajo, da bi združitev dveh velikih LVt 9 9 Ime In priimek Naslov Podpis 1 2 S 4 5 Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. St. NB $01-1-991. „ b. priimek In ločen naslov zbiralca naročnikov: S k s k *■ NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek: .....______________________________ Točen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, SL NB 501-1-991. gradbenih podjetij v Ljubljani z vodilnim slovenskim podjetjem za nizke gradnje omogočila ekonomsko močno integrirano celoto. Priprave na združitev Tehnike, Obnove in podjetja Slovenija ceste ne odražajo zgolj teženj po večji ekonomski moči v združenem podjetju, temveč skušajo v veliki meri uveljaviti v bodoči integrirani skupnosti tudi večjo socialno varnost zaposlenih. Da v Tehniki ne skušajo ovirati integracijskih procesov v načrtovanem združevanju v okviru poslovnega združenja GIPOSS, kaže tudi spoznanje, da sta z izjemo Slovenija cest doslej tako Tehnika kot Obnova sodelovali v GIPOSS in da svojega sodelovanja ne nameravata opustiti tudi po morebitni medsebojni združitvi. Gre pravzaprav za združe- 9 9 9 9 9 9 9 11IIF ST POHIŠTVO 9 9 .9 9 9 9 9 vanje trojice v okviru načrtovanega združenega podjetja, v katerem bi vsa tri podjetja (umljivo v integrirani skupnosti) nudila kot doslej tudi v prihodnje svoje ^poslovne usluge", ki jih oba člana poslovnega združenja GIPOSS (Tehnika in Obnova) nista nikoli odklanjala. ZDRUŽITEV PO TEHNO LO SKO-PROIZVODNEM PRINCIPU , S predvideno združitvijo Tehnike, Obnove in Slovenija cest bi nastala v našem gradbeništvu toliko pričakovana specializirana delovna organizacija gradbene stroke. In tako delovno skupnost več kot potrebujemo! Brez dvoma že iz spoznanja, da terja uresničevanje začrtane politike stanovanjske graditve v Sloveniji ustanavljanje močnih gradbenih organizacij, ki bodo s svojo specializirano dejavnostjo kos odgovornim nalogam pri izpolnjevanju zasnov srednjeročnega, predvsem pa dolgoročnega razvoja našega stanovanjskega gospodarstva. Očitno je, da bodo funkcijo strogo specializirane gradbene delovne organizacije lahko vsa tri podjetja uresničila prav 'v bodočem združenem podjetju. Že doslej je imela namreč Tehnika kar 75 % vseh svojih zmogljivosti specializiranih za industrijsko stanovanjsko gradnjo, medtem ko imajo Slovenija ceste skoraj 85.% vseh svojih zmogljivosti namenjenih izključno za nizke gradnje, prav toljko zmogljivosti pa ima za montažno stanovanjsko gradnjo na voljo Obnova. Preprosto povedano: združena delovna organizacija bo lahko nudila prav vse zahtevane ..stanovanjske usluge". Bodimo še bolj jasni: doslej je v naši stanovanjski gradnji sodelovalo nič koliko gradbenih podjetij, ki so opravljala vsaka zase naročena dela. Odslej pa bo mogoče „s pomočjo" nove, močne integrirane gradbene skupnosti opraviti vse usluge naenkrat (sočasno) in kar je pri vsem najvažnejše - z eno samo gradbeno delovno organizacijo, ki bo lahko prevzela vse, kar dandanašnji sodi k stanovanjski gradnji, bo mogoče delati racionalneje in ceneje. OSEM TOZD podjetij, med drugim določa, da se bo osno' kot očitne: z združitvijo sredstev ii> strokovnih kadrov ter ob večji socialni varnosti zaposlenih se bodočemu združenemu podjetju odpirajo velike možnosti za njegov nadaljnji razvoj in za njegovo uveljavljanje na domačem in tujem gradbenem tržišču. Svoje lansko poslovanje so vse ti delovne organizacije sklenile s 700 milijoni dinarjev celotnega dohodka! skupna vrednost celotnega dohodka; pa bi po združitvi predstavljala dobro četrtino celotnega dohodka slovenskega gradbeništva! Združena podjetje bi imelo s 5700 zaposli nimi še izredno razvit skupen stroj0* park in močno razvito industrij0 gradbenega materiala, ki bi bila v slovenski industriji gradbenega materiala soudeležena kar z 20 V' To pomeni, da bi v Sloveniji na' posled dobili največjo specializiran0 | gradbeno delovno organizacijo, ki bi | V bodočem združenem podjetju bi bilo po predlogu skupne integracijske komisije osem TOZD. Predlog bodoče organizacije združenega podjetja, o katerem v teh dneh že razpravljajo po obratih vseh treh se uvrščala celo med vodilne v žavi. O združitvi potekajo v teh dh0*1 razgovori na zborih delovnih ljudi-Zastavljena pot združevanja je br°ž dvoma pravilna: preiti od informa' tivnih sestankov na organizirano p°' litično in samoupravno akcijo 0 združitvi, ki bo morala zajeti sleh°r' nega zaposlenega v vseh treh dcl°v' nih organizacijah in dati dokončen odgovor na ekonomsko in organih' cijsko že danes skrbno izdelane analize, ki govorijo nedvomno v pt,d fizični združitvi GP Tehnika in Oh" 4 osnovna delitev dohodka opravljala v osmih TOZD. Te naj bi predstavljale TOZD skupne službe, TOZD montažne gradnje, TOZD nizke gradnje, TOZD industrijska in klasična gradnja, TOZD projektivni biro, TOŽD nastanitve, prehrana in rekreacija ter TOZD gradbenega materiala in strojni park. Zavedajoč se svojega samoupravnega poslanstva združujejo ta čas sestanke o združitvi tudi z akcijo za okrepitev samopravne zakonodaje, od katere v bodoči organizaciji združenega dela veliko pričakujejo. Osnovne težnje treh ljubljanskih gradbenih velikanov ob sedanjih razpravah o združitvi (referendum naj bi izvedli prihodnji mesec), so več nova ter SGP Slovenija ceste. IVAN VIRNlK ‘Ob p* DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovor^ urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni ^ v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana