KAHEKSIJA PRI BOLNIKU Z RAKOM
Helena Drolc, Albeľt Peteľ Fras
Hujšanje, ki se lahko pojavi že lla salneln začetku rnaligne bolezni, je zelo pomelnben klinični
znak, kadaľ govoľimo o stalrju pľehľaĺrjenosti ľakavega bolnika. Desetoclstotna izguba telesrle
teže, ki rnoľebiti Sama po sebi še ne bi bila ĺrevaľna, lahko pľestavlja za bolnika tveganje, če se
lraveže nii doclatno sh'esno situacijo, kakľšni sta na pľitneľ infekcija in zvišana telesna
telnpeľatuľa.Takšen zaplet pa že lalrko oviľa bolĺrikov rrapľedek pľi zdľavljenju. Zato je 
oseln
dni tľajajoč močno zlnanjšall vllos hľane pri bolniku z ľakoln skľajna meja, pľi kateľi lrroľano
začeti ukľepati z ustľezt-lo pľehľambno podpoĺo' Kajti dlje časa trajajoča slaba pľehľanjenost
povzľoča atľofijo želodčne in čľevesne sluznice, kaľ irna za posleclico nezadostno prebavo in
absolpcijo hľanljivih snovi (sindľom gladkega čľevesa) teľ atľofijo gladkih rnišic želodca in
čľevesja, kije kľivec za bolnikovo čedalje hujšo neješčnost, pľezgodnjo sitost in obstipacijo'
Močno shujšarl in dlje časa slabo pľelrľanjevan bolnik lahko zapade v stanje karci nomske
kaheksij e, pľehľarnbnega zapleta, povezanega z ľakom, ki v bolnikoveln telesu ptlsti pravo
opustošenje. Klinična slika kaheksije kaže napľedujoče hujšanje, ki nastane zaľacli izgube teka
(anoľeksije) irr zgodnjega občutka sitosti; sledijo izguba telesne teź'e, ki je večja kot deset
odstotkov celotne telesne teŽe v zadnjih šestilr mesecih, slabokľvnost in asteľlija'
Kaheksijaje tleodvisen dejavnik tveganja pl'i urĺu1jivost ľakavih bolnikov' Poleg tegaje izguba
telesne teže običajno zdĺuźena s slabšim odzivom na zdľavljenje in skĺajšanim časorn
pľeživetja. Hklati lahko izguba telesne teže vpliva na imunsko odzivnost bolnikovega
oľganizma teľ vodi v večja tveganja glede okužb irr toksičnosti, ki so odvisna od obsevanja ali
kemoteľapije'
Točen vzľok kaheksije je pľi ľakaveln bolniku neznan; kaŽe, da se ľazlikuje od slabe
pľehľanjenosti bolnika, pĺi kateľem je vzrok za nastalo stanje stľadanje. Kompenzatoľnih
lnehanizmov, (rra pľirneľ zniźaĄe osnovne pľesnove in dľugih), ki se pojavijo pľi stľadanju, pľi
kaľcinornski kaheksiji ne opažamo. Gľe za zvišano poľabo eneľgije s povečano neoglukogenezo
in toleľanco na glukoze ter za zniž'ano občutljivost za inzllin. Pľav tako gľe za motnje v
inteľrnediaľĺri pľesnovi rnaščob in ogljikovih hidľatov z napľedujočirn rnanjšanjern rnaščobnih
ľezeľv. Možno je, da gľe tudi za tekrnovanje med bo|nikom in tumoľjeln pľi izľabi dosegljivilr
hľanil. Ttldi pľesnovni mediatorji, ki so endogeni teľ vetjetno vsebujejo citokine, kot so "tumoľ
necľosis factoľ'' (cachectin) in inteľleukiĺr-1, lahko povzľočajo spľemembe, ki se kažejo v
arroľeksiji in kaheksiji' Znano paje, da določeni turnolji izločajo speciÍične lnediatoľje, ki pľav
tako sodelujejo pľi nastanku arroreksije in kaheksije'
Izguba telesne teže je najbolj pogosta pľi ľaku tľebušne slinavke in želodca, nekoliko manj
pogosta je pĺi ne-Hodgkinovem lirnfomu, ľaku clebelega čľevesa, obsečnice in pljuč'
Helella Drolc, višja metlicinskĺl sesĺra, ollkološki inšĺiĺut Ljubljana
Doc. ĺlr Alberĺ Peĺer Fľas, dr. med., onkol.oški inšĺiĺuĺ LJubljana
28

najmanjkrat pa je navzoča pri ugodno potekajočem ne-Hodgkinovem limfomu, ľaku dojke,
akutni nelimfocitni levkemiii in saľkomih.
Zavedati se je 
tľeba, da je sindrom anoreksija./kaheksija pogost in glavni vzrok smĺtnosti pri
rakavem bolniku. Skoraj praviloma se pojavlja pľi bolnikih z obsežnim malignim obolenjem, ki
je že napredovalo, in pri bolnikih v teľminalnem stadiju bolezni. Ni pa nikakršna redkost tudi
pri tistih bolnikih' ki so obsevani z obsežnimi obsevalnimi polji, ki so na dolgotrajnih
kemoterapijah' ki imajo popolnoma zaprto črevo s tumorjem, in pľi tistih, ki imajo močno
izrateĺo anoľeksijo. Ukrepanje pri tęh bolnikih je lahko dvoľezni meč: če zaradi močne
shujšanosti prekinemo obsevanje, še preden smo dosegli dozo, ki naj bi uničila tumoľ, je lahko
bolnikov odziv na zdľavljenje slabši od pričakovanega oziroma optimalnega. Shujšanost, ki jo
je povzľočila kemoterapija, lahko omilimo z zniźanjem doze, vendaľ pa to lahko pomeni
zmanjšanje na ľaven' ki nima več teĺapevtskega učinka.
Kadar gľe pľi bolniku za neuspešno zdravljenje malignega obolenja, je karcinomska kaheksija
nepopravljiv, ireverzibilen proces' ki onemogoča nadaljevanje zdľavljenja, čeprav bi jo lahko
ravno Z vplivanjem na tumor oziroma zasevke zavrli. V vseh dľugih primerih pa sta zgodnje
pľepoznavanje in agresivna zajezitev prehľambnih motenj z ustľezno dietno podporo in nego
zelo pomembna spremeljevalna dela specifičnega zdravljenja ľaka.
Liteľatura:
1. Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomuľska zaloźba, 1994
2. McCorkle R Gľant M, Fĺank-Stromborg M et al' Cancer Nursing: a comprehensive textbook
2nd ed. Philadelphia: Saundeľs' 1996'
3' Claľc JC, Gee RF' eds' Core curiculum for oncology nuľsing. 2nd ed. Philadelphia:
Saunders, 1992.
4. Lutheľ JM., Robinson L eds. The Royal Marsden Hospital manual of standards of care.
London, Oxford: Blackwell, 1993.
5. Tchekmedyian NS. Manging Cancer cachexia' Pľinceton: Bristol-Myers, 1993'
6' Bľennan MF. Nutľitional Support' In: DeVita VT Jr, Hellman S, Rosenberg SA, eds. Canceľ:
pľinciples and practice ofoncology,4th ed. Philadelphia: Lippincott, 1993'
Ż9