KMETOVALEC
Gospodarski list s podobami.
Uradno glasilo c. kr. kmetijske && družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe.
Salendrove ulice štev. 5.
Štev. 5.
V Ljubljani, 15. marca 1887.
Leto IV.
Obseg: Pomagajmo si sami! — Gnoj. s katerim se pridelek pomnoži. — Vzorni načrt skednja. — Kako predenico zatreti. - Karbolinej. — Štajercem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske — Inserati.
Pomagajmo si sami!
Sploh govorijo: kmetski stan je prvi, on je podloga državi. Res je, saj tudi v naši državi, oziroma v naši deželi, le tedaj obrtniku in trgovcu dobro gre, kadar je imel kmet dobro letino t. j. kadar ima 011 kaj denarja. Žalibog pripoznavajo važnost kmetskega stanu največ le z jezikom, z dejanjem pa prav malo ali pa nič. Temu uzrok so pa kmetovalci sami, ker se za težnje svojega stanu sami premalo brigajo. Glejte druge stanove! Če le dva istega stanu skupaj prideta, že o svojih zadevah govorita, če pa pride sto gospodarjev vkup, bodo pa vse drugo govorili, le o kmetijstvu ne.
Ta malobrižnost, naših gospodarjev je v neizmerno škodo našfmu kmetijstvu. Gospodarji zdramite se! Pobrigajte se za pravice našega stanu, razmotra-vajte jili med seboj, posvetujte se o rečeh, ki vaš stan zadevajo, in verjemite nam, marsikje se bodo morali za kmeta — trpina »meniti, kjer ga sedaj prezirajo. Za jadikovanje posameznega se nihče ne zmeni, če bode pa cela občina, cel okraj, cela dežela opravičene svoje težnje na merodajnem mestu prijavila, za Boga! morajo nam pomagati. Ali mar ni beda kmetskega stanu skoraj po vsem Slovenskem uže na vrhunec prispela. Da, marsikedo nam bode pritrdil, a uprašal Das bode, kako zdramiti naše največ še zaspane gospodarje in jih združiti? Edino le z omiko in z živahnim delovanjem kmetijskih društev! Vsak naj skuša svojega bližnjega poučiti, naj ga vnema za napredno kmetijstvo, šili naj med narodom dobre, podučile, zlasti kmetijske kDjige, pridobiva naj našemu listu novih bralcev, naročnikov in podpornikov. Veseli nas, da je »Kmetovalec" postal eden najmočnejših slovenskih
listov glede naročnikov, zato si bodemo pa tudi mi prizadevali, list zboljšati od številke do številke, od letnika do letnika. Naročniki naj nas pa ne jenjajo podpirati, vsak naj izkuša enega ali dva nova pridobiti, in kmalu bodemo dosegli število, s katerim se ponašati ne morejo niti nemški listi nam sosednih kmetijskih družeb One, kateri „Kmetovalca" ne shranjujejo, pozivljenio, naj lista ne zametujejo, ampak naj ga po-sojujejo svojim revnejšim sosedom. Ako bode „ Kmetovalec" na ta način v resnici postal glasilo naših gospodarjev, potem bode list orodje, s katerim se bode slovenski kmetski stan do boljše prihodnjosti vspel. Nič manj pa ni potrebno, uživljati med Slovenci kmetijsko družbeno življenje in sicer ne z ustanovo novih društev, ampak s podpiranjem kmetijske družbe. Podružnice kmetijske družbe naj se zdramijo, saj imajo tisoč prilik za kmetijstvo uspešno delovati, nove podružnice naj se osnujejo. — in nič ne de, če pride na vsako občino po ena. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe naj bi pa bil zbor, mnogobrojno obiskovan od kmetovalcev cele dežele, v katerem bi se gospodarji strogo potegovali za pravice svoje in za svojo korist. Gospodarji! ako bi močna kmetijska družba, ki bi štela na tisoče udov, predložila na merodajnem mestu dobro utemeljeno prošnjo ali pravično zahtevo, gotovo bi bila vselej uslišana. Gospodarji! kdor si pomaga sam, pomaga mu Bog, torej: pomagajmo si sami!
Gnoj, s katerim se pridelek pomnoži.
Rastline spadajo kakor živali med živeča ali organska bitja; iste morajo torej, ako hočejo rasti in prospevati, kakor živali v se jemati živež. Ker so pa rastline bistveno vse drugače urejene od živali, morajo
tedaj dobivati povsem drugo hrano in jo drugače uživati nego živali. Preiščemo li posamezne dele katere koli rastline, korenine, steblo in perje kemično, to najdemo, kakor je umevno, iste sn >vi, iz kterih obstoji rastlinsko telo. Navadno se nahajajo v rastlinskem telesu sledeče snovi: Voda, ogljeuik, dušik, fosforova kislina, kalij, apno. magnezija, železni oksid, žveplena kislina, klor, pa tudi natron in kremenova kislina. Ker se tako pogostoma te snovi nahajajo v telesu raznoterih rastlin, iz tega torej pohaja, da so le te snovi vsaki rastlini neobhodno potrebne za njeno življenje, in da so te snovi v pravem pomenu besede za rastlino redil ne snovi. Razume se torej, da se rastline le v taki zemlji ugodno morejo razvijati, ki ima v sebi združene vse omenjene snovi. Te snovi se pa morajo tudi nahajati v razorani zemlji v raztopljeni obliki, ker rastlina se svojimi tenkimi in nežnimi koreninskimi žilicami v se le raztopljene snovi jemlje ali tako rekoč v se srka. Ravno tako se pa tudi lahko razvidi, da se torej njivi, na kteri je vsako leto vzrasla določena množina rastlin, se žetvijo odvzame tudi primerna množina rastlinskih redilnih snovi aii tvarin, ki se med rastjo prešle iz njive v rastlinsko telo. Tako ima na pr. 1000 kg. boba poleg družili snovi Lžr9 kg. kalija, 0-3 kg. natrona, 1: 5 kg. apna, 2"2 kg. magnezije, 121 kg. fosforove kisline, 11 kg. žveplene kisline, 0'2 kr. kremenove kisline in 0'5 kg. klora. Keior torej pridela 1000 kg. boba, odvzel je zemlji tudi omenjeno množino rastlinskih redilnih snovi. Ako se to ponavlja leto za letom, mora v zemlji nastati pomanjkanje teh za rastlinsko rast in življenje prepo-trebnih snovi, zemlja postane nerodovitna, izpraznjena, da rastlina več ne raste. Jasno je torej, da naše njive in travniki le potem plodonosni in rodovitni ostanejo mnogo let, ako istim po rastlinah vsako leto odvzete snovi zopet povrnemo ali nadomestimo. Vtem obstoji bitstvo po gnoj e vanj a. Razorani njivi pridejani gnoj ima nalog, njivi povrniti vse tiste snovi, katere so jej odvzele rastline, da se torej morejo, zopet ugodno razcvitati in bujno rasti.
Vender ni treba vsem omenjenim rastlinskim re-dilnim tvarinam obračati naše pozornosti v enaki meri; nekatere teh snovi, kakor n, pr. apno, železui oksid, se nahajajo v tako veliki množini v razorani zemlji, da niti misliti ni, da bi teh snovi kedaj zmanj= kalo, drugih zopet se pa nahaja, n. pr. fosforove kisline, dušika, kalija, v manjši množini, tako da mora nastati najprve v porabi teh treh najvažnejših izmed vseh redilnih snovi pomanjkanje. To velja zlasti o fosforovi kislini, katero nahajamo na naši zemlji razen v nekterih bolj redkih rudninah samo še v ži= valskih kosteh.
Pravilno ravnanje z gnojem v hlevi, na gnojišči ter na polju in pravilno pognojevanje njiv sicer vzdržuje zemljo rodovitno, kajti ona z gnojem dobi vse nazaj, kar smo ji z žetvijo odvzeli. Dosedanje ravnanje z gnojem in pognojevanje pa ni bilo pri nas nikakor pravilno, zato so pa naše njive izmolzene ter dajejo le
slabe pridelke. Posebno se to spoznava pri žitu, pa nič manj tudi pri vinu. Z dobrim pognojevanjem s;cer moremo marsikaj zamujenega popraviti, 'nekatere re-dilne snovi pa, kakor fosforove kisline, moramo vsled dolgoletnega izmolzovanja dokupiti.
Nedostatka fosforove kisline torej ne more zadostno nadomestiti naš slab gnoj iz hleva; v tem slučaji treba je še posebnega umeteljskega, fosforno-kisličastega gnoja, n. pr. kostne moke. Fosforova kislina dela, kakor so to dokazali vednostni poskusi in praktične skušnje, poglavitno, da se pomnožuje cvet in sad, da se bujno razvija plod in seme, pospešuje njih zrelost in pomnožuje obilica sladorne moke in škrobovine v rastlini. Raba kostne moke priporoča se posebno za pridelovanje semena, sadja, vina, repe, krompirja in žita; isto tako služi kostna moka kot izvrsten gnoj travnikom.
Pa ne samo tedaj, kadar je zemlja izpita ter ji primanjkuje fosforove kisline i. t. d., ali če imamo sploh malo hlevskega gnoja na razpolaganje, dobro iu celo potrebno je dokupiti fosforove kisline, ampak tudi tedaj, če imamo sicer gnojne njive, pa hočemo storiti pridelovanje žita, zlasti pšenice, dobičko-nosnejšo, izplača se nam nakup fosforovo kislih gnojil. Nizka cena žita njegovo pridelovanje slabo izplačuje, zato pa moramo vse z vršiti, da več pridelamo, ter tako znižamo priielovaLie stroške, ki odpadejo na vsak hektoliter. To doseže se s fosforovo kislimi gnojili. Da bole laže razumeti, hočemo priliko navesti. Recimo, popotnik pride v hišo žejen ter prosi kaj pit. Dade mu vode ter košček kruha, dostavijo pa, da sme na vsak grižljaj kruha storiti le požirek vode in to toliko časa, dokler je kaj kruha. No, če je kos kruha velik, ugasil si bode žejo, drugače ostal bode še žejen. Ravno tako je z rastlinami v zemlji. Narava ponuja jim razne redilne snovi, a vsake smejo le toliko vzeti, kolikor jim je predpisano t. j. v gotovem razmerji. Ako je v zemlji vsaga dovolj, le ene reiilue snovi pa premalo, mora se rastlina po tej ravnati. Na naših njivah primanjkuje ali pa ji uže od narave premalo fosforove kisline, iu ker te snovi dobivajo premalo, jemljejo tudi drugih manj. Če pa pomnožimo množico fosforove kisline v zemlji, more rastlina pri tej obilni hrani še druzih redilnih snovi več v se vzeti, z eno besedo: fosforovo kisli gnoj pridelek izdatno poveča.
Pozivljemo, naše gospodarje naj naredijo v tej zadevi poskušnje ter naj kupijo kostne moke, s katero naj gnojijo žitu, zlasti pšenici, krompirju in vinogradom. Navadna kostna moka pokaže svoj učinek šele čez leto, zato je treba ž njo gnojiti n. pr. ozimini uže jeseni. Spomladi gnojiti je ozimini z razkroj eno kostno moko, najbolje meseca marca ob deževnem vremenu. Potrosi se njiva z kostno moko ter z brano prevleče; ni se bati, da rastlinice škodo trpijo, nasprotno: branauje jim dobro de. S travniki je tudi tako ravnati. Opozarjamo naše kmetovalce, da je učinek le tedaj uspešen, ako je njiva uže sama na sebi gnojna,
drugače ima gnojenje s fosforovo kislino nasledek, da se žito prezgodaj zrumeni in daje gluho klasje. Ako njiva ni dovolj gnojna, kupiti moramo razkroj ene moke. kateri je primešan dušik. Ta moka pa povsod dobro dela in je izvrstno gnojivo. Navadne kostne moke rabi se za mernik posetve 60 kgr.
Eazkrojene kostne moke ali pa take, koji je primešan dušik, rabi se za mernik posetve 40 kgr.
Navadne kostne moke 100 kgr. stoji 6 tudi 7 gld., razkrojene kostne moke 8 gld., z dušikovimi tvarinami pomešane pa 9 gld. 50 kr.
Kostne moke dobiti je v Ljubljani pri Luck-m a n n & B a m b er g - n.
Vzorni načrt skednja.
Spisal C. A. Bomstorfer. arhitekt.
Dasi avstrijski zakoni z gotovimi pogoji v eni ali drugi kronovini bolj ali menj dopuščajo stavbe malo proti ognju zavarovanih ali lesenih in z lahko gorljivimi materijalijami pokritih gospodarskih poslopij, vender sploh ne moremo staveb zaradi ognja nevarnih poslopij za gospodarske namene kot vzorne smatrati in posebno za one kraje ne, kjer se mora les za stavbe iz velike dalje dobivati, in kjer se opeka mora na mestu izdelovati. V tem slučaji je iz lesa narejeno poslopje komaj cenejše nego masivna stavba, in kar se je prihranilo pri stavbenskih stroških, porabi se polagoma za vsako leto potrebne poprave poslopja in za višjo zavarovalno premijo proti ognju. Če se še pomisli, da lesena stavba menj časa trpi kakor pa masivna, mora se priznati, da se samo tam, kjer je les zelo po ceni, ali kjer je treba napraviti samo začasno stavbo, more dati leseni stavbi prednost pred masivno.
S tega stališča se je napravil skedenj v podobah 1. 2. 3. 4. in 5. narisan, vsem zahtevam gotovosti pred ognjem popolnoma ugajajoč in pri tem kolikor mogoče ekonomično sestavljen skedenj; ni težko enak skedenj popolnoma iz lesa ali na pol masivno postaviti. V vsakem slučaji pa morajo dobiti stene skednja 50 do 100 centimetrov visoko, dobro zidano podzidje; na tem ima ležati lesena stavba in leseni stebri imajo v notranjem (nekoliko nad podom) na zidanih ali kamenitih podstavah stati, ker les, če se na vedno vlažna tla vloži ali če ga obdajajo, na teh mestih kmalu segnije. Tudi se z dobro zidanim pod-zidjem odvrača mokrina iz tal, kar je za ohranitev žita velike važnosti.
Koristno ni, napravljati prevelike skednje: zaradi večje nevarnosti proti ognju in iz stavbenskih razlogov ne.
Posebno se mora paziti tudi na velikost vrat pri skednju; skozi ta se morajo peljati naloženi vozovi, ne da bi se obdrgnili; vender tudi ne smejo biti po nepotrebnem prevelika. Iz tega sledi, da vrata v skedenj niso vseh krajih enako velika in da so na pr. po gorah in tam, kjer imajo samo lahko vprežno živino,
manjša, kakor pa v ravnini in pri težki, močni vprežni živini. Velikost vrat v skednji, na našem načrtu 3-8 metra široka in 4"3 metra visoka, se more vzeti kot srednja velikost.
Pri odgovoru na vprašanje, ali naj se pri skednju napravi pod (mlatišče) počez ali podolgoma, treba je v poštev jemati, kako se navadno mlati. Če se mla-tev vrši z roko, izvoli se pri malih skednjih pod podolgoma, pri velikih skednjih in pri mlatvi s stroji pa eden ali več podov počez, če niso stranske stene skednja tako ozke, da bi ne bilo mogoče tu napraviti vrat na skedenj.
O napravi skednja, kateri je v podobah v temeljnem načrtu, v pogledu od strani in v prerezih narisan, naj omenimo še tole:
Težo strehe nosi 2G stebrov, kateri so med seboj s 45 centimetrov visokimi vezili zvezani in so, izimši štiri vogelne stebre, 60 centimetrov široki in 60 centimetrov debeli. Vogelni stebri imajo 75 cm. v kvadratu. Stebri morajo biti narejeni iz dobre tvarine (žgane opeke), vezila dobro zidana, in se imajo uporabiti v vezilnih lokih ob obsežnem zidu tekoče zaponke. Če se hoče z zaponkami varčno ravnati, morajo se zidne klopi s kratkimi, tako imenovanimi zatikalnimi zaponkami na vogelne stebre pripeti. V tem slučaji smejo se vender opasila še le tedaj nategniti, kadar so se že zidne klopi prestavile. Do višine blizu '/a metra naj se stebri, če mogoče, sezidajo iz hidravličnega apna (cementa). Med stebri ostale odprtine se najprej zazida s '/2 metra visokim in 45 centimetrov visokim hidravličnim podzidjem; ostali del I do opasila, kakor tudi zid na vrhu, moreta se narediti iz opeke, posušene na zraku. Potrebna stabilnost (trdnost) zidov na zidanem opaži doseže se z nekaterimi, s ! strešnim lesovjem zvezanimi, 30 centimetrov debelimi J stebri iz žgane opeke. Pri zidanji stebrov naj se pustijo na njih straneh tu in tam opeke moleti, katere dajo | dobro zvezo s pozneje vstavljenim zidovjem.
Ker je za kritje strehe od oblastev kakor tudi od zavarovalnih društev kor pred ognjem varna priznana strešna lepnica (strešni papir) najboljša, se obstrešje (strešni stol) kaj lahko drži, in streha sama dobi manjši naklon, kakor bi bilo to pri uporabi opeke mogoče; tako se vkupni stroški strehe bistveno zmanjšajo in se prostor skednja na primeren način porabi.
Tla poda napravijo naj se iz ilovice. Ravno izkopana ilovica se razkosa na male kose, se pomeša z enako količino črne vrtne prsti (zemlje), in če mogoče, z obilimi ovsenimi in ječmenovimi plevami ter rezanico, ter se naloži 15 do 20 centimetrov visoko na poravnana tla. Ko se je ta zmes z vodo nekaj dni dobro mehčala, ter so jo ljudje ali živina do dobra pohodili, potem se poravna z deskami ter se z beti toliko časa v tla vbija, dokler v obili meri nastale razpoke čez 4 ali 5 dni nič več ne nastajajo. Konečno se polijejo podova tla z govejo krvjo ter se zopet poteptajo, dokler bet na tleh ne
*
pušča več utisov. Namesto goveje krvi v novejšem času koristno rabi smola, če se je na debelo nalije.
Naprava takega poda zahteva okolo 4 do 6 tednov. Če ni toliko prostega časa na razpolaganje, se more tudi ravnokar izkopana ilovica naložiti, katera se toliko časa z betom obdeluje, dokler se ne delajo več razpoke.
Snopje (slama), zloženo v predelke, dobi navadno ilovico za tla. Posebna pozornost mora se obračati na dobro prezračevanje (prevetrovanje) skednja. Shranjena slama, seno itd. se ne sme prav do obkrajnega zidu, marveč okolo 15 centimetrov oddaljeno od njega nakopičiti, morda samo do stebrov. V podzidji sten naj se dalje napravijo zračne luknje, katere naj bodo po zraven stoječih podobah napravljene ter naj imajo močno žično omrežje.
Pod. 7.
Na strani naj se konečno napravijo nasproti prezračevalne (prepihalne) luknje, najbolje v podobi mnogih strešnih stolpičev, kakor se to iz podob 2.—5. razvidi. Strani strešnih stolpičev so jedno jalouzijam zaprte ter imajo žično omrežje, katero naj zabranjuje gnezditi tičem. Ce je streha pokrita z opeko, se strešni stolpiči lahko pogrešajo, ker se more skozi razpoke posamičnih opek vršiti zadostno kroženje zraka.
Vrata v skedenj so tako napravljena, da se premikajo, ker se to mnogo priložneje godi, kakor pa če so vrata obešena, ter nimajo od vetra nič trpeti. Res je, da so draga, posebno njih okova; nasprotno so pa tudi znatno trpežnejša. Vsak stežaj vrat ima mala vratca, tako zvana hodna vratca.
Kako predenico zatreti.
Od vseh strani prihajajo nam tožbe o silovitem razširjevanji nadležnega in zelo škodljivega plevela: predenice. Ni je skoraj njive z deteljo obsejaiie, na kateri bi še ne bila zaplojena predenica. Prišlo je v nekaterih krajih celo tako daleč, da si ljudje niti več ne upajo detelje sejati. Ako smo odkritosrčni, reči moramo, da so tega krivi največ kmetovalci sami. Res imamo na Kranjskem deželno postavo, ki daje županstvom in okrajnim glavarstvom sredstva, razširjevanje predenice zabranjevati, a pojdite prašat, kje na Kranjskem so uže kedaj zvrševali to postavo? Nikoder! Pametnemu gospodarju tako ni treba postave, katera bi ga silila škode varovati se, to mora on sam od sebe storiti. Žalibog, pa naši gospodarji škodo sicer gledajo, zraven pa roki križem držijo, proti predenici pa prav nič ne storijo. Ne tajimo, da je temu največ-
krat u^rok nevednost, zato hočemo s tem člankom v novič poučiti naše gospodarje' o predenici in o sredstvih, s katerimi jo je zatirati.
Najprej moramo poznati svojstva predenice, katero v nekaterih krajih tudi predenec, kužno travo, žido ali prevrženo deteljo imenujejo Latinski jo zovejo učenjaki „cuscuta trifolii". Predenica je rastlina zajedalka, to je, rastlina, ki živi ob soku druzih rastlin. Predenica živi ob soku detelje, v katero požene svoje korenine ter ji izpije sok. V podobi 12. risana je predenica, kakor jo sploh nahajamo na deteljiščih in tudi na travnikih, podoba 13. pa kaže
Pod. 12.
Pod. 13.
povečani predenični cvet. Drobni in lični cvet prede-nični, ki je podoben majhni beli krogljici, gotovo vsak pozna. Iz tega cveta nastane seme, ki je sicer zelo podobno deteljnemu semenu, a je znatno manje. To seme širi se po njivi, z gnojem hodi na druge njive, ptiči ga prenašajo itd., in od tod prihaja hitro razširjevanje predenice. Ker pa naši gospodarji škodo, ki jo jim dela predenica, še le tedaj zapazijo, ko je že njiva, oziroma detelja gosto s predenico zaraščena, in jo pričnejo zatirati, ko je začela cvesti ali je pa uže od-cvela, zato ni čudno, če vse delo opravljajo zastonj. Č e hočemo torej predenico uspešno zatirati, moramo jo uže v njenem začetku pričeti p o-končevati, in sicer pred no cvete.
V ta namen priporočajo s predenico zaraščen prostor in še nekaj več prekopati, rušino (ledino) pa se • žgati. Sežiganje rušine vrši se takole: Rušina zloži se v podobi peči, v votlino se namaši slame, suhega vejevja ali lesa itd. ter se potem vse skup zažge.
Nekje smo brali, da se da predenica zatreti, ako ž njo zaraščen prostor decimeter na debelo s kompostom ali čreslom natresemo. Predenica izgine, prihodnje leto pa detelja bujno skozi čreslo preraste.
Predenica ima v sebi mnogo čreslovinske kisline. Novejši čas služi to v pokončevanje. Na vsacih 10 litrov vode se raztopi 1 kilogr. železnega (zelenega) vi-trijola. (Zeleni vitrijol se dobi v mestu v vsaki štacuni po prav nizki ceni.) S to vitrijolovo vodo škropijo se deteljne grinte tako dolgo, da so do tal namočene. Po nekoliko urah ni Iruzega videti, kakor očrnelo vlak-
nino, predenica je ugonobljena, detelja pa ne trpi nobene škode, ampak še bujneje raste.
Vsa ta sredstva služijo le tedaj, ako je na njivi še malo predenice; če je pa njiva preveč opleveljena, je najbolje, deteljo podorati in jo v novič posejati.
Ker pa na naša deteljišča predenico največ s semenom sevamo, zato slovenske gospodarje opozarjamo, naj sejejo izključno tako deteljno seme, o katerem so prepričani, da ni v njem predeničnega semena. Ako je tako deteljišče, na katerem še ni zaplo-jena predenica, priporočamo deteljno seme tam pridelovati, vender ni gotovo, da se kaj predeničnega semena s sosednih njiv ne primeša.
Iz deteljnega semena da se predenično seme popolnoma odpraviti. V to svrho imajo ali stroje ali pa posebna sita. Stroji so umestni, koder veliko deteljnega semena pridelujejo, za manjšega posestnika so sita. Sita so tako narejena. da predenično seme. ki je manjše kot deteljno. skozi gre. deteljno pa ne. Izmed sit za čiščenje detelje, katerih je več vrst, v naslednjem popišemo o-no, ki ga je izumil Koh-lert v Celovcu.
Imenovano orodje je sestavljeno iz 6 do 7 sit (glej pod. 14.), ki so iz cina narejena.
Vsako sito 10 cm. globoko, staviti, tako, da
Podoba
meri v premeru 36 centimetrov in je Sita morejo se en na drugo pre-se more skozi 2 ali 3 ob enem sejati. Dna sit so iz preluknjane cinove ploščevine (pleha). Vsako sito ima svojo številko, ono z največimi luknjami (štev. 1) pride na vrh. Prodajalec teh sit doda popis, kako rabiti to orodje in za poduk nekoliko semena predeničnege. Kohlertovo pripravo za čiščenje deteljnega semena Pod. 14. (ki se tudi za druga semena lahko porabi) izdeluje Franc Filli v Celovcu, od katerega se dobi s 6 siti za 12, s 7 siti za 14 gld. av. vr. z zavojem vred.
Z večine posestniki deteljnega semena sami ne pridelujejo, ampak ga kupujejo. Kdor pa deteljno
seme kupuje, temu pa toplo na srce pokla-damo, naj kupi seme od trgovca, ki mu da s pričalo, da je seme preiskano od kake semenske pregled ovalne postaje. Res je, da je seme, kateremu je pridejano tako spričalo, nekoliko dražje, zato je pa zanesljivo in navadno tudi bolje ka-ljivo. V Ljubljani ni dobiti takega semena, priporočamo pa trgovino s semenom P. Hiittiga na Dunaji, koje oznanilo in ceno njenim semenom je dobiti med današnjimi oznanili našega lista. Predenice se bolemo s časom znebili, a le tedaj, če bodemo dosledno sejali le čisto seme.
Karbolinej.
Vsak kmetovalec ve, kako dragi so vozovi in poljsko orodje, da se hitreje obrabijo, kot mu je ljubo. Posebno leseni deli, Da katere sedaj suho, sedaj mokro
vreme upliva, se hitro pokončajo. Isto tako tudi le-sovje naših stanovališč, gospodarskih poslopij i. t. d.
Da bi zgoraj omenjeno orodje in hišne dele, lesene plote itd. dalj časa obdržali, svetujejo jih že dolgo in prav po pravici z oljnato barvo
namazati. Toda oljnate barve so drage in ne pro-derejo v les.
Če napačno ž njimi namažeš, razpokajo in se lahko odkrušijo. Dobri mazači, ki so pa na deželi redki, so pa tudi jako dragi.
Cenejši kot oljnata barva je katrani (ter). Tudi katram ne prodre v les. Črna barva, neprijetni duh in počasno sušenje katrama kmetovalcem tudi ne ugaja.
V novejšem času izdelujejo „karbolinej". To mazilo je za namazanje lesa najboljše, kajti:
1.)	Varuje les proti mokroti in uplivu zraka. Zatorej lesovje, dvakrat s karbolinejem namazano, zelo dolgo rabi in veliko stroškov prihrani.
2.)	Lesu da lepo orehovo barvo in prodre daleč vanj, toda lesne žilice in rasti lahko še vedno vidiš.
3.)	Je vedno popolnoma tekoč. Ni ga treba tedaj
kot oljnato barvo z oljem ali s firnežem zalivati, ali pa
kakor katram razgrevati. Vsak količkaj pameten človek more tedaj s čopičem jednakomerno mazati.
4.)	Se hitro posuši. Diši le malo časa po karbo-lovi kislini, kojo pa zdravniki v čiščenje zraka priporočajo. Karbolinej varuje lesovje proti mokroti, vlažnosti in zraku. Zabrani gnilobo in trohnenje lesa ter pokonča gobe.
5.)	Ni samo najboljše, ampak tudi najcenejše mazilo: eden kilogram karbolineja, ako se ga več skupaj naroči, velja le 22 krajcarjev in s tem moreš 6 m® oglajenega lesenega površja namazati.
Jaz sem, — tako piše A. Baumgartner, vodja štajerske kmetijske šole — pred sedmimi leti vsestransko namazal s karboline-jem vse lesovje voz in poljskega orodja, oken in vrat, posebno hlevov, verej, lesenih stebrov, kar jih je v zemljo zakopanih podlog, na katerih de-skena tla leže, in tla, kar jih je pritlično, spodaj dvakrat, ter sem se prepričal, da se je to lesovje dobro obdržalo. Nenamazano lesovje je pa uže pre-perelo in je jelo troli-neti.
Jaz morem tedaj iz svojega prepričanja vsem kmetovalcem svetovati, da vse lesovje orodja, stanovališč, po-posebno pa hlevov s karbolinejem nama-žejo. Železje je najbolje namazati z barvo za železo, katero dobiš v vsaki prodajalni že-leznine. Ono železje pa, s kojim zemljo obdeluješ, namaži čez zimo z kojem, da ti ne zarjavi. Ker tovarna „Avenarius & Schranz-
Podoba II.
Podoba III.
hofer" *) karbolinej v sodovih po 25, 50, 100 do 190 kgr. pošilja, in ker sta karbolinej ter voznina pri večjih naročilih cenejša: priporočati je da ga več kmetovalcev enega kraja skupaj naroči.
Štajercem priporočene jabolčne sorte, ki pa tudi drugod ugajajo.
(Dalje.)
4. Pariška ramburska rejneta (rejneta iz Kanade).
*) Glej inserat v današnji številki.
Ta sorta uspeva tudi po visokih legah, a le v dobri, vlažni zemlji. Primerna je za polje, vrt in cesto. Zori novembra in trpi do maja. Sad se porabi za vse ter je kupčijsko jabolko prve vrste. Jabolka je pozno in previdno trgati. Drevo močno raste, zgodaj rodi in ima široko krono. Sorta je plodovita in se dobro sponaša na vsakem divjaku, kakor tudi v vsaki obliki.
5. Ananasna rejneta. Uspeva le v dobri zemlji, sicer pa tudi po mrzlih legah. Če so jabolka prav in ob pravem času trgana, držijo se do marca. — Namizno, kupčijsko in moštno sadje. Jabolko se trdno drži drevesa, v shrambi pa rado gnije.
Drevo skrčeno raste, zgodaj rodi pa ima rado bolan les. Sorta je primerna za vsako vzgojo ter uspeva na vsaki podlogi.
6.	Siva jesenska rejneta. Raste v vsaki legi, na vrtu in ob cesti. Ta sorta zori od oktobra do d e-ce m b ra in je rabna za sušenje in mošt. Sad nima nobene sko-minaste kisline, zarad česar ga mnogi zelo ljubijo. Drevo je visoko, trpežno in močno, rodi vsako leto bogato, a dobi rado raka. To sorto vzgajiti je le na jabolčnem divjaku, in sicer na visokem deblu.
7.	Beli, drsasti kardinal. Raste tudi V mrzli legi, na polju in na vrtu. To zimsko jabolko je namizna in gospodarska sorta. Trgovci ga drago plačujejo. Drevo je precej močne rasti in plodo-vito. Vzgoja bodi visoka, cepiti ga je pa na jabolčni divjak.
8.	Srček. Sorta za dobre lege, sicer pa raste na p olj u, na vrtu in ob cesti. Izvrstno namizno jabolko, za sušenje pa ni. Sad je izvrstnega okusa in se trdno vej drži. Na drevesu nima nič kaj lepe barve in se šele odtrgano zrumeni. Drevo je zelo rodovitno in gotovo obrodi. Vzgoja bodi visoka, a le na divjaku.
9.	Beli zimski tofelj. Obrodi celo po mrzlih legah, na polju in na vrtu. Zori od novembra dojanuvarija ter je namizna sorta prve vrste kakor tudi za vse drugo porabna. Sočni sad je prijetnega
okusa, zato je priljubljeno jabolko, se dobro prodaja in daje v sušilnici posebno lep, bel pridelek. Drevo je lepe rasti, precej plodovito, zlasti v sveži zemlji. Staro drevje postane rado manj rodovitno, ako se mu ne pomaga z gnojem. Veje nizko visijo, zato ni za nasade ob cesti. Jabolka se dobro vej držijo. Drevo je za visoko kakor tudi za pritlično vzgojo, uspeva pa le na jabolčnem divjaku.
10. Cesarjeviča Rndnlfova jabolko. Ta sorta je v vsem podobna mošanekarju, samo da zahteva boljše lege, zato pa vsako leto rodi.
11.	Karme-litska rej-neta. Stori
dobro v vsaki, ne prem r z 1 i 1 e'g i. Drži se do m a r c a in je za vsako porabo. Sad naj dolgo na drevesu ostane. Drevo le zmerno raste, rodi vsako drugo leto in ima okroglo krono. S.rta je primerna
za vsako vzgojo in raste na vsaki podlogi.
12.	Jabolko iz Pancinga. Uspeva tudi po visokih legah in se drži do m ar-c a. Jako porabila sorta za vse. Sad je prijetnega, vinskega o-kusa. Drevo hitro raste , kmalu rodi ter bodi visoka.
Podoba IV.
rejueta drži se do avgusta prihodnjega leta in je za vse porabna, bodi si kot namizno, gospodarsko, kupčijsko ali moštno jabolko. Sad je, predno dozori, trd, potem pa izvrsten. Drevo čvrsto raste, ima po-dolgasto okroglo krono in je zelo rodovitno. Jabolka se trdno drže vej. Kaselsko rej ne to naj naši sadjarji pridno po m nožu jejo. Cepiti jo jena divjaku, vzgajiti se da visoko ali pa pritlično.
15. Orleanska rejneta. To rejneto saditi je le v zatišje, drugače pa raste celo v suhi zemlji. Priporočajo jo za vinske kraje. Drži se do aprila. Dobra
je za vsako porabo. Sad naj dolgo na drevesu o-stane, ker drugače uve-ne. V vlažni zemlji jabolka pokajo. Drevo raste na kvišku, a le počasi in je zelo rodovitno. Vzgoja in podloga je vsaka primerna.
ima daleč proč moleče veje. Vzgoja
13.	Kranjska voščenka. Zgodnje zimsko jabolko, izvrstna namizna sorta, posebno dobro porabna za sušenje. Sad je zelo fin. Drevo slabo in počasi raste, ima široko krono ter je rado na raku bolno. Vzgajiti je voščenko vedno na visokem deblu, in sicer na jabolčnem divjaku.
14.	Velika Kaselska rejneta. Ta izvrstna sorta uspeva povsod, v vsaki legi in v vsaki zemlji. Sme se saditi na polje, na vrt ali ob cesto. Kaselska
Gospodarske novice.
*	Na članek o predeli i ci v današnjem listu o-
pozarjamo vse častite bralce, ravno tako tudi na inserat tvrd-ke P. Hiittig na Dunaji.
*	Deželna komisija za
zadeve trtne uši imela je svoje zborovanje v ponedeljek 14. t. m. v Ljubljani.
*	Kmetijski tečaj za ljudske učitelje kranjske
bode letos od 7. do 27. avgusta na deželni vinarski in sadjarski šoli v Grmu pri Novem mestu
*	Prvo dalmatinsko kmetijsko šolo otvorili so 16. januvarija t 1. v Gravozi. Dalmatinske občine ustanovile so 28 štipendij po 180 gold. za revne učence te šole. Ker vemo, da se dalmatinske občine ne morejo ravno z bogastvom ponašati, zato jih tem bolj smemo v vzgled staviti kranjskim,oziroma dolenjskim občinam.
*	Kmetijsko društvo na Bavarskem šteje po poročilu „Wiener landwirtschaftliche Zeitung" 50.000, reci petdeset tisoč udov. K takemu uspehu pripomore le spoznan^, da je zboljšanje kmetskega blagostanja in napredek v kmetijstvu le tedaj mogoč, ako se deluje z združenimi močmi.
*	Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko dobilo je preteklo leto na prošnjo c. kr. kmetijske družbe 150 gold. državne podpore. S to podporo hoče si društvo napraviti novih panjev in jih potem brezplačno razdeliti onim šolam, ki se oglase, da prosijo zanje. Poleg šol morejo tudi bolj revni čebelarji prositi zanje. Ti dobili jih bodo le tedaj, če se ne oglasi dovolj šol. Panjevi so prazni, ne s čebelami. Čas ogla-sitve je do konec meseca marca t. 1. Oglasila je pošiljati gosp. predsedniku društva na Jesenicah.
*	Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Ratečah pri Zidanem mostu razdelila je v 1. 1886. svojim udom 12.600 gozdnih sadik zastonj. Tudi letos namerava ta podružnica ravno tako ravnati, zato opozarjamo čast. bralce na dotični podružnični inserat v današnjem listu. —
*	Enketa o trtni uši v dolenje-avstrijskem deželnem odboru. 22. januvarija bila je v dolenje-avstrij-skem deželnem odboru deželna enketa o zadevah trtne uši. Sklenilo se je z 10.000 gold., katere je v ta namen dovolil deželni zbor, kupiti 100.000 kolči ameriških trt ter napraviti v Klosterneuburgu, Kornneuburgu, Brucku in Gumpoldskirchenu ameriške vinograde. V zvezi z deželno prisilno delavnico v Kornneuburgu naredili bodo deželno trtnico za vzgojevanje ameriškega tr-sovja. V deželnih tečajih za požlahtnjevanje trt izvež-balo se bode po nekaj vinogradnikov iz vsake občine v požlahtnjevanju ameriških trt.
*	Promet zavoda za pitanje prašičev v Steinbruchu pri Budapešti 1. 1886. Po poročilu „prve ogerske družbe na delnice za pitanje prašičev" v Steinbruchu pripeljalo se je v zavod 622.347 prašičev. Za te prašiče so dali s krmo vred nad 28 milijonov gold. Prodala je pa družba v tem letu 556.241 prašičev v skupni vrednosti 31 milijonov gold.
*	Pravo izvirno seme ruskega lanu je c. kr. kmetijska družba uže prejela. Cena semenu je razvideti iz inserata.
*	Prvi sirarski tečaj je ta mesec v Ljubljani. V prostorih „Prve kranjske mlekarske zadruge" vežbajo se udeleženci pod vodstvom sirarja Ochsnerja praktično v sirarstvu. Teorijo podučuje tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj g. Gustav Pire. Potrebno denarno podporo dalo je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo. Udeležencev je pet, vsi so doma iz Bohinja in so sledeči: Arh Gašpar, Ravnik Lovrenc, Stros Josip, Zidar Anton in Žvab Janez. Ta tečaj gotovo pomeni velik napredek v našem kmetijstvu; največ zaslug pri tem ima pa gosp. vodja Fr. Povše.
*	Kmetijski tečaji, ki so združeni z ljudskimi šolami in šolski vrtovi spadajo od sedaj naprej v
področje c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, ne pa kakor do sedaj v področje c. kr. kmetijskega ministerstva. Vse vloge v tej zadevi pošil ati je na c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 16. Moja šestletna krava boleha uže deseti dan. Pogostoma se uleže na tla, sedaj na eno, sedaj na drugo stran, moli noge od sebe ter iztega glavo po vampu, kakor kedar se teleti. Blato gre redno od nje, ravno tako tudi redno pije in je. Krava se je uže večkrat pojala. (Mat. F. v Z.)
Odgovor. Opis bolezni je prepovršen, da bi jo mogli spoznati. Morebiti, da je krava v križu mr-tvudna, katera bolezen je lahko prišla od prehlajenja, od težkega poroda ob zadnjem oteletenju, ali pa je ob pripuščanji bik poškodoval kravo. Svetujemo Vam, da se obrnete do gosp. Gasparija, c. kr. okrajnega ži-vinozdravnika v Postojini.
Vprašanje 17. Na ponudbo mi je nekaj divjakov; ker pa ne vem, kako ceno imajo divjaki v kupčiji, prosim za svet, po čem jih smem plačati. (Š. K. v A.)
Odgovor: Vrednost divjakov odvisna je v prvi vrsti od njih kakovosti. Nepresajeni, torej slabo ukoreninjeni, so prav malo ali nič vredni. Kmetijska družba kupila je letos divjakov pri W. Neumannu v Leuters-dorfu na Saksonskem. Plačala je tisoč enoletnih jabolčnih divjakov po 1 gld. 50 kr., tisoč dve- do triletnih, presajenih po 11 gold. (ti so dobri za cepljenje v roki), tisoč izbranih tri- do štiriletnih, posebno lepih divjakov 15 gold. Vožnja za tisoč divjakov zadnje vrste stoji do Ljubljane preko 5 gold. Tvrdko W. Neu-manna najdete med inserati.
Vprašanje 18. Kako izpraviti iz vina neprijeten duh po špiritu, in od kod je prišel ta duh v vino, ker vino je samo na sebi čisto in naravno ter je bilo v zažveplanem sodu? (A. Ž. v L. P.)
Odgovor-. Da bi naravno vino, hranjeno v zažve-plani posodi dobilo duh po špiritu, se ini kar nemogoče zdi. V zažveplani posodi dobi vino k večjemu duh po žveplu. Morda Vas tudi le ta duh moti. Svetujem Vam zažveplan sod, predno ga rabite, prav dobro z vodo in s krtačo oprati. Krtača je pa le tedaj potrebna, ako je posoda dlje časa prazna stala in bila med tem časom večkrat zažveplana. Duh po žveplu iz vina takole izpravite: Točite vino skozi kako cedilce (ali preluknjan vrh škropilnične cevi) v podstavljen brentač ali škaf, da pride prav zelo z zrakom v dotiko. Od tod pretočite je v snažno in zdravo posodo. Tako vino postane pa potem „ubito" t. j. kalno in slabega okusa, čez tri do štiri tedne se pa popolnoma popravi in je še boljšega okusa kot prej. Sicer bi pa pravo sodbo o Vašem vinu le tedaj mogel izreči, ako bi je pokusil; v tacih slučajih se priporoča poskušnjo (kakega '/4 litra) poslati.	R Dolenc.
Vprašanje 19. Kje dobim več oljevih preš za krmljenje skupaj, in po kaki ceni? (M. Z. v L.)
Odgovor: Kranjski oljarjl prodajajo sicer lanene i preše, a velike množice skupaj nimajo. Veliko oljevih preš skupaj doboste najbliže v oljarni J. Wertheimer-ja na Zidanem mostu. Obrnivši se do Wertheimerja dobili smo odgovor, da prodaja 100 kgr. lanenih preš po 11 gold., goršičnih pa po 7 gold. t. j. ako se vzame 500 kgr. Kdor vzeme 5000 kgr., dobi prve po 10 gold., druge pa po 6 gold. 50 kr. 100 kgr.
Vprašanje 20. Jaz sem namenjen, nekatere svoje njive na mahu, čez katere pa ob povodnji voda stopa, obsejati z ovsem in s travo. Oves bodem pokosil za zeleno krmo, njive pa pustim za senožeti. Katero travno seme bi bilo za to najboljše in kje se dobi? (J. D. v B.)
Odgovor: Profesor Dr. Chr. Ed. Langethal priporoča za senožeti na vlažnih in močvirnih tleh naslednje trave, in sicer za hektar zemlje v količinah, ki so vsaki travi pristavljene: Navadno latovko (gemeines Rispengras, poa trivialis) 4 kgr.; medeno travo (wolliges Honiggras, holcus lanatus) 4 kgr.; travniško latovko ("VViesenrispengras, hoa pra-tensis) 4 kgr.; rž en k o (Zittergras, Briza media) 2 kgr.; belo šop ulj o (weisses Straussgras, agrostis stoloinfera) 4 kgr.; belo deteljico (kriechender Klee, trifolium repens) 6 kgr.; device Marije šol-ničke (gehornter Schottenklee, lotus corniculatus) 2 kgr.; bolj ko ali rosuljo (Ruchgras, anthoxantum adoratum) 1 kgr. Semena imenovanih trav dobite pri P. Hiittig-u na Dunaji. Weihburggasse 17. Ta tvrdka ima tudi uže pripravljene zmesi semen za vlažne ali mokre in včasi poplavljene lege na mahovji in sicer kgr. po 52 kr.
Vprašanje. 21. Katera rastlina je najboljša za na-pravljanje sence t. j. za saditev ob vrtni lopi? Katera taka rastlina najhitreje raste, in kje je dobiti sadike? (Mat. R. v Dobr. v.)
Odgovor: Za ta namen skoraj najbolje ugaja divja trta t. j. ona rastlina, katere trsje dobi jeseni ono lepo rumenkasto rdečo barvo. Sadike te rastline do-biste skoraj na vsakem grajščinskem vrtu. Prav toplo Vam tudi priporočamo ameriško trto: vi t is riparia, katera jako hitro in bujno raste. Rezanice te trte dobile bodo na Dolenjskem še veliko vrednost. Rezanice doboste pri gospodu dr. Geršaku v Ormožu na Štajerskem. Vitis riparia pa ni ona ameriška trta, katero imenujete na Dolenjskem: katavbo, izabelo, dišečko i. t. d. Ta zadnja trta se ne ubrani trtni uši.
Vprašanje 22. Kaj je uzrok lišajem na drevesih? (A. S. v P.)'
Odgovor: Lišaji slabijo drevo ter se nahajajo na slabo razvitih drevesih. Ni torej zadosti, lišaj z drevesa postrgati. Treba je tudi uzroke odpraviti. Ti uzroki so: mrzla, mokra zemlja, v katerej drevo stoji, in pregloboko vsajenje drevesa.
Vprašanje 23. Katera sadovna drevesa sadijo na travnik z dobro, debelo, prsteno zemljo, ki pa je nekoliko mokrotna? (C. B. v J.)
Odgovor: V tem slučaji nasvetujemo č.ešplje ali slive ponasaditi. Slive sicer ne rodijo tako dolgo
kakor jabolka, vender veliko poprej in obilneje, in sad se tudi lehko spravlja v denar.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 6. marcaa 1887.
Posvetovanje vodil je društveni predsednik gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili gosp. podpredsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki gg. Detelja, Goli, Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, dr. pl. "\Vurzbach ter tajnik Gustav Pire.
Sklene se letošnji občni zbor kmetijske družbe sklicati na 26. maja t. 1. Ker ima glavni odbor predložiti zboru nasvete zastran spremembe pravil, naloži se odseku za splošne stvari, da predloge v pravem času predloži.
Tajnikovo poročilo o letnih doneskih podružnice v Novem mestu odbor na znanje vzeme.
Deželni odbor naznanja družbi z dopisom od dne 1. februvarija, da je deželni zbor družbi dovolil 300 gld. za okrajno razstavo govedi v Bohinju ter za podporo pokrajinski razstavi govedi v Metliki.
Tajnik poroča, da je uže vse potrebno ukreneno, da se porabi lanska državna podpora za mlekarstvo v smislu ministerske naredbe. V ta namen je uže poklicanih pet Bohinjcev v Ljubljano, da se izuče praktično in teoretično o sirastvu, zlasti ob ohranjevanji sira.
Vsled želje deželnega odbora prepusti družba svoje sedaj nepotrebne modele, stroje in orodje kmetijski šoli v Grmu proti temu, da jih šola za slučaj porabe v Ljubljani precej vrne. Ker družba modele itd. le posodi, za to mora šola za nje odgovorna biti in jih proti škodi po ognju zavarovati.
Na vprašanje c. k. deželne vlade, kdo bode skrbel za ribjo valilnico g. prof. Franke-ja v Trbojah, kojo misli ministerstvo podpirati, sklene glavni odbor odgovoriti, da je g. prof. Franke uže poskrbel, da bodo eventuvalno to storili njegovi nasledniki najemniki.
Računsko poročilo podružnice v Ratečah se odobri.
C. kr. deželna vlada poroča, da je tudi južna železnica dovolila znižano vožnjo za plemensko goved; spremljevalec plemenske govedi izkazati se pa mora s pričalom kmet. ministerstva ali pa dotičnega okrajnega glavarstva.
Prošnji okrajnega šolskega sveta v Pirničah za podporo glavni odbor ne more ustreči. Ravno tako tudi ne prošnji Studenške občine.
Deželni odbor dal je kmetijski družbi poročilo s dopisom c. kr. deželne vlade, v katerem izreka, da gozdarske drevesnice ne morejo se pečati z vzgojevanjem sadnega drevja, vlada pa je pripravljena okrajne ali občinske sadne drevesnice podpirati.
Tajnik daje na znanje, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo potrdilo račun o porabi podpore za šolske vrte.
Za nove ude kmetijske družbe bili so sprejeti gg. M a 1 e n š e k Anton, posestnik v Hrušici; S e i d 1 Franc, trgovec v Rudolfovem; Zobec Janez, posestnik in župan v Hrovači; Podobnik Peter, župan in c. kr. poštar v Cerknem na Primorskem; Jakelj Gregor, župnik v Rudniku; Šusteršič Franc, posestnik na Svetji pri Medvodah; Lenček Franc, posestnik na Blanci na Štajerskem; Debevc Josip, posestnik na Rakeku; Gašpari Avgust, posestnik na Rakeku; Kiju n Matej, kapelan v Begunjah ; K u š 1 a n Janez, posestnik in kovač; Majdič Anton, posestnik in trgovec; M ar ti n č i č Josip, posestnik; MilavcJosip, posestnik in trgovec; Petrovčič Janez, posestnik;
T r e b a r Jarnej, posestnik; Z a v r š n i k Matevž, posestnik in trgovec, vsi v Cerknici; Gostinčar Josip, gostilničar v Vevčah; Logonder Josip, posestnik v Žabnici; Andoljšek Franc, župan in posestnik na Vel. Poljanah; Kljun Miha, posestnik mlina in žage v Podstenah; Kline Josip, posestnik na Vačah; Stojan France, pokovski mojster in posestnik v Za-gorici; B a m b e r g Otomar, lastnik tiskarne v Ljubljani; Luckmann Anton, posestnik tovarne v Ljubljani.
Zaradi preobilega gradiva, smo v današnji številki tržne cene izpustili.
Itasr INSERATE
sprejema ..Kmetovalec" po ceni zaznamovani na prvi strani. V ..Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši vspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovalee" za objavljenja pri nakupu ali
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Poslano.
„AZIENDA".
V seji dne 28. febrvarija je sklenel upravni odbor družbe, premeniti veljavne zavarovalne pogoje tako, da društvo raztegne svoje zavarovanje tudi na vojno nevarnost, ako zavarovanec tako želi, in sicer na podlagi v posebnih pravilih navedenih določb.
Hkratu so se vsprejela ta pravila. Zavarovance razločujejo v take. ki so prostovoljno ali po poklici vojaki, in take, ki le izvršujejo splošno brambeno dolžnost. Prvej kategoriji dovoljuje se vojno zavarovanje, ako se doplača 5% kapitalistična dostavna premija za vsako leto vojne nevarnosti; zavarovanci druge kategorije doplačajo zmerno letno doklado k normalnej premiji, pa se raztegne zavarovanje na neravnošt vseh vojn, ki se bodo začele, dokler jih veže vojaška dolžnost. Ta doklada se ravna po starosti zavarovanca, in sicer se menja od 5 do tisoč za 20 letne do 2 od tisoč za 42 letne zavarovance in znaša za starostne razrede od 20 do 37 let poprek po 3 od tisoč za vsako zavarovalno leto. Premija se pomanjša za obe kategoriji potem, kolikor se naraste premijna rezerva in se more plačevati tudi v krajših nego letnih in mesečnih obrokih.
S to določbo je družba toliko dovolila, kakor se še dozdaj nikdar ni, in vojno zavarovanje tako uredila da se vsak njenih zavarovancev lahko zavaruje še za vojno brez občutljivih žrtev.
Zastop družbe za Kranjsko, Koroško in Primorsko je v Ljubljani, Slonove ulice št. 52, in ga vodi gospod Josip Prosenc.
To zastopstvo daje dosedanjim zavarovancem in drugim, ki se žele savarovati, pismeno in ustno pojasnila o vojnem zavarovanji in vsprejema dotična zavarovanja.
Semena
velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja
najboljše vrste piodaja sveža (41—1)
PETER LASSNIK v LJUBLJANI.
Vabilo na naročbo in prošnja.
..Zgodovina pedag-og-ije". ki
se tiska v „Učiteljskem Tovarišu" izide v posebni knjižici, ki bode stala 70 kr. Dovoljujem si vabiti, da bi si jo naročili gospodje učitelji in šolski prijatelji. Pri tej priliki prosim, da bi mi oni gospodje, ki so dobili od mene kako knjigo na ogled, vrniti jo blagovolili na moje stroške, ako jo obdržati ne nameravajo.
V Krškem 10. mnrca 1887. (43_i)	Ivan Lapajne.
Semenarska postaja	jj
€. Rambousek-a v Zborowu, pošta Forbes na	lj
Češkem	8
ponuja za pomladansko setev semena sledečih jarih žit	m
in krompirja:	B
iara žita: Požlahtnena menjalna pšenica.	fi
Zborovska menjalna in velikanska rž.	!)
Oregonski, švedski Hudikswall in Bestehorn ječmen.	fi
Zborovski, švedski, .Milton, Luher in velikanski ligowski	|j
oves.	&
Krompir: Zgodnji: Zborowski, Oneida, cesarski, Extra,	K
Early Vermond, Early Mayflower, in Darling.	h
Pozni: Biser, Anderssen Hertha, Aurora, Magnnm bo-	K
num itd. (2—2)	&
Cenike dobiti je na zahtevanje zastonj.	ij
Ravno tukaj dobiti je jajca od Endemskili velikanskih gosij,	w
jajce po 80 kr., od Pekinških in Aylesburyških rac, jajce	K
po 20 kr.	K
Podpisani ima v svoji drevesnici na Studenčicah blizo postaje Lesce-Bled (Lees-Veldes) na Kranjskem naprodaj:
1900 prav lepih po i leta starih moštovk (Most-tirnbaume).
600 prav lepili hrušek žlahtnega plemena. 1200 večsortnih jabolčnih dreves.
Hrušova drevesa po 45 kr. Jabolčna drevesa po 35 kr.
Janez Gogala,
(42—i)	posestnik.
V občinski drevesnici kraljevega mesta Chrudimskega, koja drevesnica je v oskrbi tamošnje više gospodarske šole, je naprodaj
sadno drevje
dobre kakavosti, možnih debel in brez kolov vzgojeno. Visoko vzgojeno drevje:
Jablani, češnje, višnje, hruške, česplje požlahkene v krono i. t. d.
Pritlično drevje:	(34—1)
Hruške, česplje, ringloti in druga sadna plemena. Visoko zgojena drevesa so po 50 kr., pritlična po 35—40 kr.: pri večjih naročilih se cena izdatno zniža.
Dohodninski umd kralj, mesta Chrudima
= v ČEHA H. ==•
Klenert cfr Geiger
I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
- v Gradci.
(Ta drevesnica pripoznana je kot 'ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahiiitve; divjakov in podlag za pritlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja (16—3)	za drevorede Itd. v
Razpošiljatev pravilno imenovanih cepičev vsili vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
Naznanilo.
ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani
znižala je obresti posojilom in dovoljuje od današnjega dne naprej nova posojila s sledečimi pogoji:
1.	posojila proti intabuliranemu dolžnemu ali zastavnemu pismu po 6°/0. Prvikrat računajo se tudi uradni stroški.
2.	posojila proti mejnici po 57s °/0. 11 kterim se še prištevajo uradni stroški kakor do sedaj.
Hranilne vloge sprejema se po 47? obrestujejo se polme-sečno; koncem leta pa obresti kapitalizirajo.
Obrestovanje hranilnih vlog s 5°/0 proti polletni odpovedi se z današnjim dnem ustavi in stranltam, katere so imele te na ta način vložene s tem do 1. marca t. 1. odpovedo.
Uradni dan je vsaki torek od 9. do 12. ure. Prošnje za posojila se pa sprejemajo vsaki dan v tednu v navadnih uradnih urah
Pisarna društva je na Marije Terezije cesti hiš. št. 3 v Ljubljani.
Ljubljani dne 15. februvarija 1887. (23—2)	*	Ravnateljstvo.
Vabilo na naročbo na vinarski list:
„Die Weinlaube"
Zeitschrift fiir Weinbau und Kellerwirtscliaft.
Jeden Sonntag 12 Seiten stark, in Grrossoktavformat auf starkem Papier. Dazu gratis: Jeden 1. und 3. Sonntag „Auf dem Lande", Zeitschrift fiir Land- und Hausvvirshschaft, Obst- und Gartenbau, in
demselben Format, 8 Seiten stark. Herausgegeben von A. W. Freiherrn von Babo, Director der k. k. onolog. und pomolog. Lehranstalt in Klosterneuburg, unter Mitvvir-kung von Ed. Mach, Director der landwirthschaftl Landeslehranstalt und Versuchsstation in S. Michele a. E.
Eedigirt von Dr. Leopold VVelgert.	(22—2)
Die „Weinlaube" erscheint in Klosterneuburg seit dem Jahre 1869. Ilire grosse Verbreitung und ihre allgemein anerkannte Be-deutung als hervorragendstes Fachblatt verdankt sie in erster Linie dem Bestreben, dem Leser Alles zu bieten, was auf dem Gebiete der Weinproduction im weitesten Sinne des Wortes von Interesse ist.
Abonementspreis: FUr die „Weinlaube"„ und „Auf dem Lande" pro Vierteljahr fiir Osterreich-Ungarn fl. 1.50.
Oves „Triumf" (2I-2>
proda oskrbništvo grajščine Križ pri Kamniku
mernik po 2 gld. Več skupaj mernik po 1 gold. 50 kr.
Mi »kriška graščina,
(pošta Jesenice na Savi) (7—4) prodaja:
Semenski oves: 10°• ; • :
krnmilir■ Najboljše vrste kakor: Early Ver-» " ' mont, Magnum bonum, Gripple castle 100 klg......... . . . 6—8 gld.
Semensko ajdo Škotsko, srebrno sivo 100 klg. 8
Vrbove sadike: &T vmT'ls purPurea( 1009°^sov
„ amvgdalina . . -i Fižol (ovijač) 1 hektoliter.......12 gld.
Anton Reissenzahn
tovarna gospodarskih strojev in livarna železa v Bubni pri Pragi.
Ta tovarna priporoča svoje prav cene izdelke, ter jamči za njih dobro sestavo in trpežnost. V zalogi ima: mnogovrstne pluge, brane, valjarje vsake sestave, stroje za sejat vsilt sistemov, senene grablje za vpregati, stroje za košnjo žita in trave, mlatilne stroje na roko, na gepelj in na par. Iokomobile, stroje za čistenje žita, stroje za drobljenje in rezanje krme, sploh vse gospodarske stroje in oprave.
Cenike s podobami pošilja se na zalitevanje zastonj in poštnine prosto.	(10—4)
Oskrbništvo graščine Herberstorf
prodaja proti povzetji od postaje Wildon na Štajerskem sledeča semena in sadike:
Deteljno seme,
pravo štajersko, brez predenice, 100 kilogr. 65 gld.; zavoj 5 kilogr. težek s poštnino vred 4 gld.
Herberstorfski ječmenski oves,
prav zgoden, da veliko zrna in slame, stane 100 kilogr. 12 gld. (1 lil. tehta 56% klg.	(24—2)
Semenski krompir,
Mr. Breese, Magnum bonum, Champion, 100 kilogr. 4 gld. Vse te sorte so zelo plodovite ter ne gnijejo.
Vrbove sadike
sledečih sort: Salix viminalis, S. viminalis purpurea, S. purpurea, S. amigdalina viridis, S. amigdalina vitel-lina, S. amigdalina latifolia, S. acutifolia.
Tisuč sadik stane 1 gld. 80 kr., pri večjih naro-čitvah ceneje. Za prave sorte jamčimo.
Sadno drevje
tt
za prihodnjo spomlad je naprodaj na Loboziški grajščini na Češkem
po sledečnih cenah:
800 visokodebelnatih hruškovih dreves a 50 kr. 300	, „	jablan . . . . a 40 „
200	„	češplovih dreves a 25 „
200	„	orehovih dreves a 30 „
Naprodaj je tudi 1^00 različnih gozdnih dreves, kakor kostanjev, akacij, javorov, jelš po prav nizki ceni. Oddati je tudi več sto pritličnih sadnih dreves vsih plemen ter ua.boljših in najnovejših vrst.
Vse to drevje je iz drevesnice s zelo slabo zemljo, za to pa je dobro za vsako lego in zemljo.
Cena velja za drevje postavljeno na kolodvor v Lobozicah.
Kneza Scluarzenberga ravnateljstvo pajKin
v Lobozicali.
Naslov: Furstlich Sehvrarzenberg sche Domaine-Direction in Lobositz a/E.	(19—3)
Htttttttttttttttttttttttttttttttttttt*
♦♦ Moj najnovejši cenik, ki obsega 58 strani in ki ima naj- ♦♦ TT nižje cene je ravnokar izšel. V njem so zaznamovane cene za li
najboljša semena žit novih in starih vrst, deteljna, travna ♦♦	in zelenjadna semena,
^ semenski krompir, ki pi imam 128 vrst.
♦♦ nekatere vrste krompirja so v ceniku naslikane,
^	gozdnarsko seme,
♦♦ gozdnarske sadike in rastline za živo mejo, posebno t>eli trn (fi'l<>tr<>I),
divjake in podlage za sadno drevje in vrtnice, ^^
sadno in lepotično drevje, lepotično grmovje ter drevesa za drevorede.
tt W. Neumann, Leutersdorf, sachs. O.-L., tt
posestnik kmetije ln drevesnice,	^
astnik državne kolajne za kmetijske zasluge, kakor tudi	♦♦
mnogih družili odlikovanj domačih in ptujih vrtnarskih in	Jj
kmetijskih razstav.	(17—3)	Xt
»ttttttttttttttttttttttttttttttttttt*
■■ Pocinjena, bodeča žica (drat) iz jekla. BH
S strojem pletene mreže
Trpežno! Hiša za 10 kokoš. Trpežno! IZ ŽiCS (dr&tll). Ograje za vrte, gozde, parke i. t. d., kakor vse sorte mrež za kur-nike in za hiše za fazane. Varnostne mreže proti ognji, mreže za oknja, mreže za sejati pesek in šuto, torbe čez gobec za govejo živino in za pse. Dratene vrvi vsakovrstne sestave. Železne vrate in
stavbe iz železa sploh. Vse to izdeluje: Eisendraht- und Maschinendrahtgeflechts-Fabrik und Bauschlosserei Franz SclirSckenfuchs in Waidhofen a. d. Ybbs.
Ograje iz pocinjene dratene mreže ne stanejo več kakor dobre lesene ograje, so pa neizrečeno trpežne in dajo ograjenemu prostoru ličen in gospodski obraz. Proračune dopošle se zastonj in poštnine prosto.	(27—2)
tt tt
Prodaja
smrekovih sadik.
V c. kr centralni drevesnici pod rožnikom proda se 4 milijone triletnih, lepih presajenih
smrekovih sadik
v skupinah po tisoč kosov, katerih vsaka z zavijanjem vred 2 goldinarja stane.
Naročila vsprejema c. kr. deželno gozdno
nadzorništvo v Ljubljani do konce inarcija 1.1.
(35—1)
S
O O O
o o o
s
o
s
o o o o
0
s s
1
Prodaja sadnega drevja.
Kneza Schwarzenberga ravnateljstvo grajščin v Protivin-u na Češkem (postaja Cesarja Frana Josipa železnice in Protivinsko-Rakovnicke železnice)
ponuja izvrstno ukoreničeno sadno drevje, najboljših plemen in vr*t iz svojih vrlo priporočenih drevesnic_ po nižje zaznamovani ceni. Ceno je razumeti s • zavojem vred za drevje postavljeno na postajo Prot nsko. Neznanim naročnikom pošilja se proti povzetju * pa naj se denar naprej pošlje.
Visokodebelnato požlahneno drevje: 5000 j a blan a 40 kr.; 6000 hruškovih dreves a 40 kr.; 6000 češnevih dreves a 30 kr., 1000 visenj a 30 kr. Kdor vzame 100 dreves naenkrat dobi jih 5°/0. kdor pa 200 dreves pa 10"/,, ceneje. Jabolčne divjake, dvoletne, presajene, močno ukoreničene, pripravne za požlahtnit za 1000 komadov 15 gld. Gozdno drevje: Lipo z velikim listjem a 30 kr.; divji kostanj, močna črevesa po 40 kr.; javor po 30 kr.; beli trn (glogol) dvoleten za 1000 komadov 15 gld.
Sadike za živo mejo: Sadike osladja (Spiraa opuli-folia) triletne a 1000 komadov po 15 gld.; sadike panele (Simphoricorpus zaremosus) triletne a 1000 komadov po 15 gld.; češminjeve sadike, dvoletne a 1000 komadov 15 gld.	"	(20—3)
(Ponatis se ne plača.)
Carbolineum Avenarius
iz tovarne za Carbolineum v Amstetten-u na Dolenjeavstrijskem.
AVENARIUS & SCHRANZHOFER.
S^" Naročila je pošiljati na glavno zalogo: Avenarius & Schranzhofer in Wien, III. Hauptstrasse 84.
CarboUneum jo najboljše sredstvo proti trhlenobi in gnjilobi lesa ter zadobi les s carbolineumam namazan lepo kostanjevo barvo. Lesena (s šintelni krita) streha s carbolineumam namazana zadobi nevmejeno trpežnost, ravno tako lesene stavbe ter ograje in koli v vodi, v zemlji ali pa na zraku. Mazanje zamore vsak dninar izvršiti.
Steklenica 5 kilogramov težka stane s poštnino vred 1 gld. 80 kr.	(14-2)

priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Dunaji dve iu ena kemična tovarna v Gradci (na Stajar-skern) ena pa v Ljubljani P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: tK^T* Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše
revmatizem. trganje ter živcih, oteklino,
zdravilo zoper protin in po udih, bolečine v križn otrpnele ude in kite [itd., malo časa, če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 steklenica 50 kr., tueat 4 gld. 50 kr	(15—2)
Če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. £rf)ufimnrf».
Kričistilne kroljice
ue smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji čleveškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljicah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s piito najmanj jelen zavoj.
Vsa ta našteta zdravila se
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih boleznij, kašlja, plučnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr.. 5 zamotkov z rabilnim liavodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretego žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrpnjenji v boku, v križi itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseh unanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 stekl z rabilnim navodom vred samo 4 gld.
samo prava dobijo v lekarni Trnkocija v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošilja.
■/JI J\JV*LJ*L AA J\A	—. ——— —— -	^ ^ ^ ^ ^
Detelj no seme. ^
Najfinejšo seme prave francoske lucerne (nemške detelje) in čez vse fino debelo-zrnato seme štaierske rudeče detelje. To seme prodaja podpisani popolno čisto, izvrstno kaljivo in pa	'
brez predenice (Žide)!
Mojo deteljno seme je preiskano od c. kr. preiskovalne postaje na Dunaji ter jo prodajam v zavojih ki so od tega c. kr. urada zapečačini in s spričevalom potrjeni. C. kr. preiskovalna postaja na Dunaji tako strogo postopa, da ne da spričevala ako v zavoju le je d no z me predenice najde.	'	°
Cena mojemu izvrstnemu semenu je sledeča:
100 klg. in več zaračunam 1 klg. lucerne 86 kr., štajerske detelje na 67 kr pod 100 klg. doli do 25 klg. „ 1 „ „ 92 „ „	„ 1 72 '
» » » » 10 » r 1 „ „ 100 „ „ „ 78 L
Kar je pod 10 klg. ne oddajem o l c. kr. preiskovalne postaje zapečačeno. (18—3)	Trgovina se semenom:
- F\ Hiittia, AViei» (Dunaj), I. Weihbuig»asse	17. ■—-—-—
t
7FIIFR
TROPFEN,
NUR ECHT b[
APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STliCK zo
Marijaceliske kaplico za o želodec, o
kterim se ima na tisuče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri veh boleznih v želodcu iu so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 t n ca t 2 gld.. 5 tucatov samo 8 gld.
Lekarna Trnkoczy?
zraven rotovža v Ljubljani
na velikem mestnem trgu,
i^S * Svarilo!
Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kaplice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven ' rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Planinski zeliščni sirup kranjski
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripavost, vratobol. jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tueat 5 fl. Samo ta sirup za 56 kr. je pravi.
Zdravila za živino.
•••••HMMOM»MiMMMHMH«MIM«M
2 S Važno za kmetovalce in živinorejce! • • |hcnmnn«mnmnmnhmn«hmmh
• ■r\a nrodai ie:	*
Pravo, izvirno, rigaj sko, rusko
2-3S	. V1
| Js 1800 novih centov angleške {tj *a* krmske repe,
l cS I P*
I <3
(37—0
(turnips stinišne repe).
•	s i
•	3 • m m •
•	r?
• -< •
So s • p
s
••n ?
i s
5 g • Ta repa se prodaja na cele vagone, nov S cent po 60 kr. od postaje Savski Marot • d •	na Hrvatskem.
•S* Graščinsko oskrbništvo Januševec 5
V oD*	A
8 l)0Šta: Savski Marof na Hrvatskem.
NNNMHMNMMflNHtMtNMNMHM
s * Važno za kmetovalce in živinorejce! e • Zanesljivi in najboljši
krompir za seme
prodaja oskrbnišbo poškuševalnega dvora c kr. kmetijske' družbe Kranjske v Ljubljani na Poljanah v hiši živinozdravnišnice
100 kilogramov po 6 goldinarjev za ude c. kr. kmetijske družbe pa	(39—J)
100 kilogramov po 5 goldinarjev.
Na prodaj so sledeče sorte: Zborovski krompir, jako plodovit nič ne gnije, skušena dobra sorta; Oneida, ravno tako; Zgodni rožnik, Aurora, Magnum bonum. Kasni rožnik, Ribnican, izvrstna domača sorta, Novi rožnik, nova vzgojitev prvega reda.
V manjših količinah dobiti je sledeče sorte: Kifelčar, Snowflake, Paterson, Sago črni, Najzgodnejši.
S polivalo Nj. Vel. cesarja priznana:
Gozdna cirefica
(Waldbouc[uet),
katera naredi v sobah okrepčalen gozdni zrak poln ocona.
m
..Gozdno cvetico" od lekarnarja Ghrillanija priporočajo prvi učenjaki zdravilstva.
..Gozdna cvetica" narejena je iz mladih jegličnih vršičkov in i/, dobroduhtečih gozdnih cvetov. Ona razkužuje in zboljša zrak. oživi dihala, zato je neobhodno potrebna v otročjih, bolniških iu sploh v sobah. V kopelji upljiva jako dobro ,,gozdna cvetica" na čutnice in na. kožo ter je ravno tako dobra v vodi za vmivanje. „Ghillanijeva gozdna cvetica" je zaradi njenega dobrega duha bolja mimo vsili družili razkuževalnih sredstev, je dobra za parfliuovanje sob in žepnih rut. — Velika steklenica stane na Dunaji I gld.. majhna pa 60 kr.	(6—4)
Glavna zaloga in tovarna:
G, Wettendorfer, Wien-Hernals, Veronikagasse 32.
V Ljubljani dobiti je ,.gozdno cvetico" pri gosp. lekarnarju Gabriel Piccoli-ju, v Kranji pa pri gosp. lekarnarju Karolu Savnikn.
je došlo v Ljubljano. To seme se prodaja po znižani ceni, ker je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo pripomoglo k nakupu s 300 gld. državne podpore. Kdor se je nanj naročil, naj kmalu pride ponj. Ker je femena nekoliko več prišlo, kakor je bilo naročenega, dobijo ga tudi tisti, ki ga dosedaj niso še naročili.
Cena temu semenu je 12 gld. 72 kr. za hektoliter ali 3 gld. 60 kr. za stari mirnik.
Seme je dobiti	(38-2)
v pisarni c. kr. kmetijske drnžte Kranjske v Ljubljani,
Salcndrove ulice št. 5.
(Pravico do tega semena imajo le Kranjski gospodarji.)
^ Tovarna za kostne pridelke in lim ^ Luckmann-a & Bamberg-a
v Ljubljani
priporoča svoja zelo vspešno učinkujoča
umetna gnojila, kostne
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt. ^

(40—1)
IGF" Mala naznanila.
Za naznanila priobčena na tem mestu plačajo udje c. kr. kmetijske družbe in naročniki „ Kmetovalca" od vsake besede 1 krajcar, neudje in oni ki niso naročniki pa 2 krajcarja.
Semenski oves
„TriumfJ in „Kanada" prodaja P. Lenček na Blanci, pošta Sevnica. 100 kgr. Triumf ovsa stoji 15 gld., Kanada ovesa pa 10 gld. (36—1)
Posestvo naprodaj
s/4 ure hoda od Ljubljane obstoječ iz hiše, hleva, poda, kozolca, 1 orala in 1046 □« njiv in 730 □« vrta. Več je izvediti na Fužinah pod Ljubljano hiš. št. 5. (26—1)
Oves „Triumf"
prodaja Gabrijel Jelovšek na Vrhniki mernik po 2 gld. Kedor ga več skupaj kupi. dobi ga po 1 gld. 50 kr. '	(11—2)
Lepa in velika krava,
v najboljši dobi, s teletom (čvrstim juncem), je na prodaj v farovžu v Št. Petru na Notranjskem. (25—2)
Triumf oves
dobiti je pri Ignaciju Klopčiču, mesarju i. t. d. v Moravčah. Doher stojim. da se pridela na vgodni njivi iz 5 bokalov 15 starih mernikov. Oves je posebno lep. (29—2)
Gozdne sadike.
Poddrnžnica c. Kr. kmetijske družbe v Ratečah pri Zidanem-mostu ima za oddati 50.000 triletnih smerek tisuč po 1 gld. 50 kr. Vsak ud Rateške poddružnice zamore dobiti 1000 smerek zastonj. Tudi je oddati 3000 tri do štiriletnih črnih borovcev, tisuč po 2 gld. (28-1)
Stroj za žito čistiti
(trijer)je na poskušavalnem dvoru c. kr kmetijske družbe na Spodnjih Poljanah v Ljubljani Kdor : ga hoče rabiti plača od hektolitra
1 žita 20 kr.	(30-2)