LETO VXL / St«v. H Kranj, 18. decembra l*§i UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, KOROŠKA C. 6; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN 22. XII. - Dan JLH Naša armada raste iz slavnih tradxii Bliža se veliki praznik naših narodov — 22. december, Dan Jugoslovanske ljudske armade. Na ta dan pred trinajstimi leti je osnoval tovariš Tito v vasici Rudo prvo proletarsko brigado, zametek bodoče močne Jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Ko je aprila leta 1941 sovražnik navalil na našo zemljo, se je neslavna armada kraljevine Jugoslavije sesula, kot hišica iz igralnih kart. Njeni voditelji — degenerirani salonski generali —' so se razbežali in jo popihali v inozemstvo. Narod je bil prepuščen na milost in nemilost sovražnikovemu besnenju. Tedaj pa se je — na poziv Komunistične partije, partije, v katero edino je imelo preprosto ljudstvo zaupanje — dvignil jugoslovanski proletariat — delavci in kmetje — v veliki boj, ki nam ni prinesel samo zmage nad fašizmom, ampak tudi socializem. Spočetka je bil ta boj še slabo povezan in omejen le na manjše akcije. Z nadčloveškimi žrtvami pa je najzve-stejšim sinovom naše domovine uspelo iztrgati iz rok sovražnika orožje, municijo in opremo — organizirati čete, odrede in bataljone — in iz teh je kot prva zrasla v vzhodni Bosni I. proletarska brigada. In ta enota je po tisočih kilometrih, po neštetih slavnih bitkah, po brezkončnih naporih in žrtvah naredila dolgo pot iz Bosne, preko Hrvatske in Dolenjske — leta 1945 je slavila zmago nad fašizmom prav na Gorenjskem — v Mengšu. Poleg te prve brigade so nastajale nove, formirale so se divizije, rasli korpusi in armije. Iz krvavih bojev teh enot se je rodila slavna Jugoslovanska ljudska armada, ki je danes ponos naših narodov, saj je ena najmočnejših v Evropi. Vemo, da nimamo atomskih bomb, atomskih topov in letalonosilk — kar imajo veliki narodi, ki jim gre za osvajanja Imamo pa — kar drugi nimajo — ljudi, stokrat prekaljene v borbah in zmagah, ljudi, ki rastejo ir slavnih tradicij preteklosti, ljudi, ki znajo graditi in ustvarjajo najmodernejša obrambna sredstva — od reaktivnega letala do podmornice — pa tudi ljudi, ki znajo brezhibno ravnati s tem orožjem. Kar je pa glavno: v vsakem našem človeku klije nezlomljiva volja: nikdar in nikoli več odstopiti niti pedl zemlje in svobode. Naj živi Jugoslovanska ljudska armada, zvesti čuvar neodvisnosti, miru in naše bodočnosti! Predsednik Tito je stopil na indijska tla ENOTNI V BORBI ZA MIR Bombnjsko prebivalstvo je sprejelo predsednika Tiia z nepopisnim navdušenjem - »/rala Indije« okrašena z jugoslovanskimi in indijskimi zastavami - Na poti v New Delni Četrtek, 16. decembra. Danes ogromna množica ljudi, ki je z predvideva, da bo tovariš Tito dopoldne je predsednik republi- nepopisnim navdušenjem po- ostal v New Delhiju do 22. deke Josip Broz-Tito stopil na in- zdravljala prvega evropskega cembra. Ta čas bo izkoristil za dijska tla. Ob slavoloku »Vrata šefa države, ki je stopil na in- državniške razgovore s pred-Indije«, ki je bil okrašen z ju- dijska tla. sednikom vlade Nehrujem, za goslovanskimi in indijskimi za- Popoldne se je predsednik re- ogled indijskega parlamenta, stavami, je dočakal predsednika publike odpeljal s posebnim vla- zgodovinskih spomenikov itd. Tita guverner države Bombay s kom proti New Delhiju. Po pro- Razen tega bo zadnji dan biva-člani vlade, namestnik indijske- gramu, ki je bil objavljen že "Ja predsednika Tita v New ga zunanjega ministra in druge pred prihodom tovariša Tita v Delhiju prirejena tudi njemu v ugledne osebnosti indijskega po- jn^j j0> bo prispel posebni vlak, žast Parada indijske vojske, litičnega in javnega življenja. s katerim se vozi predsednik Nato bodo maršal Tito in nje- Ob obali, kjer se je izkrcal Tito v New Delhi 18. decembra Sovo spremstvo obiskali nasled- predsednik Tito, se je zbrala v popoldanskih urah. Program nJe kraje: Bakranangel, Simlo, Citarandjan, Gvalior, Agro, Da- r Razprava o spremembah družbenega plana nau, Benares, Sindži, Dardaje-ling in Kalkuto, kjer se bo predsednik republike pred odhodom v Burmo sestal z indijskim ministrskim predsednikom. Po vrnitvi iz Burme bo pred-Kranj, 16. decembra. okraja, izvzemši ljudske odbore sednik Tito s svojim sprem- D'anes so se sestali člani Sveta mestnih občin. stvom obiskal indijski državi za gospodarstvo Okrajnega ljud- Ko to poročamo, seja Sveta za Madras in Mysor ter nekatere skega odbora v Kranju na svoji gospodarstvo še traja. južne indijske pokrajine, redni seji, da bt razpravljali predvsem o osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana kranjskega okraja za leto 1954 in razen tega še o nekaterih tekočih, manj važnih gospodarskih vprašanjih. Osnutek Odloka, o katerem bo razpravljal še Okrajni ljudski od-bor na svoji seji 22. t. m., J<> bil sestavljen na osnovi kvot in izpre-menjenih inštrumentov zveznega in republiškega družbenega platin. Omenjeni odlok bo treba sprejeti zaradi odvzema vseh presežkov, ki so bili ostvarjeni v letošnjem lotu čez prvotni družbeni plan. Delavski centri ali taborjenja PARTIZANSKE RAZGLEDNICE saroyan in sartre Ob premieri v pg Planincem ridružili izletniki Sezona« se ie nričela LOKA IN LOCANI V NOB dveh daljnjih deželah (Indija in Burma) Ženski kotiček Dejstva o letošnjei dela PD Jeseniee Znui ljudska skupščina je spr novi zakon o zdravstvenem zavarovanju Ker je bilo tieba naž sistem socialnega zavarovanja vskla- delajo vsaj s polovičnim delov- diti z razvojem naših družbenih odnosov in izpolniti razne nim časom, družinski člani pa vrzeli dosedanjih predpisov, je Zvezna ljudska skupščina konec imajo pravico do zdravstvene novembra sprejela nov zakon o zdravstvenem zavarovanju de- zaščite samo če ima zavarova- lavcev in uslužbencev, ki bo začel veljati s 1. januarjem pri- nec po posebnin predpisih pra- hodnjega leta. yico do deJa y skrajšanem de_ Po določbah novega zakana vijo na posredovalnici za delo lovnem času. so zdravstveno zavarovani de- in Da se ne bi sredstva razstpn« Po daljši in izčrpni razpravi j* lavci, uslužbenci, upokojenci, osebe, ki se ponesrečijo pri uporabljala, so predpisani še Svet za gospodarstvo sklenil pred- in tudi kmetijski delavci. Iz- organiziranih javnih delih ali pogoji za naslednje vrste zdrav- lagati omenjeni Odlok Okrajnemu dani pa bodo še posebni pred- akcijah v družbenem interesu, stvene zaščite: za zobotehnično ljudskemu odboru v odobritev. P*si določil, katere osebe, zapo- zdravstveno so zavarovani tu- P°moč (zobne proteze), nadalje Vse nastale primanjkljaje občin- slene na posestvih kmetijskih di člani družine zavarovancev: za Potrebne proteze in druge skih odborov ki s spremembo gospodarstev, so zavarovane po zakonski tovariš in otroci (za_ ortopedske in sanitarne pripo- družbenega plana niso bili pokn- tem zakonu- konski. nezakonski, posvojeni, močke in naposled za zdrav- ti bodo pač morali ljudski odbori Pravice iz zdravstvenega za- pastorki in na vzdrževanje vze- IJenJe v naravnih zdraviliščih mestnih občin pokriti iz presežkov varovanJa Pa imaJ° *M ti otroci brez roditeljev) do brez oskrbe če je tako zdrav- v letu 1955 Omembe vredna je <•« učenci v gospodarstvu m za končanega 16. leta oziroma, če ljenje koristno, vendar pa ne razprava o' osnutku odloka o sta- čas obveznega praktičnega dela se šolajo najdalje do dovršenih nui°o potrebno, novanjski tarifi ter delitvi in upu- niŽjih' sredn^lh in 25 let ^ starosti; roditelji, očim Pravico do zdravstvene zašči-rabi najemnin za stanovanjske m poslovne prostore na področju ZELO POMEMBEN POSVET „Vriii se zdrav z dela!66 Zagotoviti varnost delavca na delovnem mestu, mora biti stalna skrb vsakega podjetja visokih šol; in mačeha, stari oče in stara te po predpisanih pogojih si osebe (s člani družine), ki jih mati, bratje in sestre, vnuki in pridobi zavarovanec že s skle-gospodarske organizacije ali vnukinje (do 16 let starosti oz. nitvijo delovnega razmerja ali ustanove pošljejo na šolanje do končanega šolanja), če nima- s pridobitvijo drugega svojstva ali na strokovno usposabljanje jo zadostnih lastnih dohodkov j^j daje pravico do zdravstve-in dobe za ta čas štipendijo ali za vzdrževanje in jih vzdržuje nega zavarovanja Ta pravica Plačo". zavarovanec. traja še mesec dni po preneha- osebe na prostovoljni praksi Pravico do zdravstvene zašči- nju delovnega razmerja zače-(volunterji) brez plače; te imajo vsi zavarovanci. Pri to zdravljenje pa se še podalj- osebe pri javnih delih, ki jih družinskih članih odpade le §a za ves čas. dokler traja za-organizirajo državni organi ail pravica do zdravljenja v zdra- časna nesposobnost za delo za-družbene organizacije, če dela- viliščih, vendar bo Zv^ani iz- radi bolezni v*žna je tudi do-jo vsaj 6 mesecev in prejemajo vršni svet izdal o tej odločbi še ločba, da obdrže družinski člani V Kranju je bil v ponedeljek sestanek, eden izmed mno- nudijo odgovornim tovarišem, ki nagrado; posebne predpise. zavarovanca, ki je na odsluže- gih, ki jih ravno zadnje čase vedno pogosteje organizira re- skrbe za zaščito, ustrezno mo- osebe, ki se v enem mesecu Delavci in uslužbenci ter njun vojaškega roka, vse pra-publiškl Zavod za proučevanje varnosti pri delu po vsej Slove- ralno in materialno pomoč. po prenehanju delovnega raz- praktikanti imajo pravico do vice do zdravstvenega zavaro-niji, kjer se je zbralo več kot 100 varnostnih tehnikov in V 'začetku prihodnjega leta merja prijavijo posredovalnici zdravstvene zaščite, če redno vanja. predstavnikov delovnih kolektivov skoraj vseh Industrijskih nameravajo prirediti republiške za delo zaradi zaposlitve, če so proizvodnih podjetij z vse Gorenjske. Navzoči so razen po- razstavo higiensko-tehnične za- bile neposredno prej zavarova-učnih predavanj nekaterih sodelavcev Zavoda, dokaj živahno ščite lin varnostne službe pri de- ne neprekinjeno najmanj J5 me-razpravljali o varnosti dela in hlgiensko-tehnični zaščiti v po- lu. Razstavljena bodo najrazlič- secev ali s prekinitvami 12 me-sameznih podjetjih, nejša zaščitna sredstva in pred- secev v zadnjih dveh letih; meti. Žalostno je, da nekatera osebe, ki se v enem mesecu Dve dobro pripravljeni pre- v prvi vrsti od življenjske rav- podjetja na Gorenjskem niso po končanem šolanju ali od-davanji Ivana Bertonclja »Za- ni delavca. (Oddaljenost do de- pokazala prav (nobenega zanl- služenju vojaškega roka prija-kaj je človek najvažnejši člen v lovnega mesta, dobra prehrana, manja za to razstavo, ki bo ko-proizvodnji« in Svajgerja »Var- ustrezno stanovanje itd.) nec marca tudi v Kranju in """"" nost dela pri (nas in drugod«, Ce upoštevamo trenutne go- katera bo lahko mnogo pripo- mi f..■■ m • sta biii uvod v pestro razpravo spodarske težave naše države, mogla k zmanjševanju nezgod CKSKUrZljd Y L6I1IC0 o nezgodah pri delu, o organi- ne moremo mimo ugotovitve, da v podjetjih. zaciji varnostne zaščite in o za izboljšanje nekaterih po- Vsa naša skupnost mora skr- Okrajno Društvo inženirjev in analitičnem raziskovanju samih manjkljivosti v skrbi za deiav- beti za čimboljšo organizacijo tehnikov na Jesenicah je orga- ca, iše nismo dovolj storili. Ni varnostne službe v podjetjih. Od niziralo za svoje člane poučno dvoma, da bi lahko marsikate- tega v veliki meri zavisi tudi ekskurzijo v Železarno Zenica, ro podjetje pripravilo svojim delovna storilnost posameznega ki so se jo udeležili inženirji delavcem v odmoru med deiom delavca. Z zmanjšanjem obrat- in tehniki iz vsega radovljiškemuugSnega vzdušja hTpra- brezplačni topli obrok (čaj ali nih nezgod pa preprečujemo tu- ga okraja. Odpotovali so v če-vilnih odnosov med mojstri in nezgod. Večji del razprave so prisotni posvetili razgovorom o indu- delovodji ter delavci. Ravno u-godno vzdušje v ped j et j u [lahko dostikrat prepreči razne nezgode. mleko), organiziralo delavske di izpad proizvodnje in s tem trtek in se bodo vrnili v nede- restavracije, ki ne bi stremele večjo gospodarsko škodo, ki po- ljo zvečer. Ogledali si bodo vse za dobičkom, marveč le za ku- meni <še danes v zveznem me- obrate in tehnične naprave te- ho dobre in cenene hrane ipd. rilu precejšnjo vsoto denarja. Pa modernega železarskega gi- Iz razprave je bilo nadalje Zato podjetja ne bodo smela v ganta in se seznanili s tamkajš- razvidno, da so -tovrstna posve- prihodnje skopariti z denarjem njim načinom proizvodnje. Eden najpomembnejših vzro- tovanja zelo koristna, dobili pa za opremo svojih obratov z u- Stroške ekskurzije bodo pla- kov nastajanja raznih nezgod, smo vtis, da nekatera podjetja strežnimi zaščitnimi sredstvi, čala podjetja tega okraja, ki so je vsekakor večinoma neustrez- še ne kažejo dosti zanimanja ker je za to namenjen denar, s tem pokazala pravilno skrb za na psihološka priprava delavca za varnost delavcev na pasa- dobro naložen. strokovno izpopolnitev svojega za delo. Ta priprava pa zavisi meznih delovnih mestih in ne • A. tehničnega osebja. ŠTEVILNIM ČESTITKAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU MESTNE OBČINE SKOFJA LOKA SE PRIDRUŽUJE TUD t. NASE UREDNIŠTVO. SLAVNE TRADICIJE NOB NAJ BODO LOCANOM TUDI V BODOČE VODILO. TEDEN DNI PO SVETU V BONNU SE JE ZAČELA RAZPRAVA O PARIŠKIH SPORAZUMIH V sredo se je začela v nem-Skem Zveznem zboru prva debata o pariških sporazumih, ki naj bi jih ratificirali v januarju. V bonnskem političnem življenju je opaziti precejšen nemir pred to prvo parlamentarno debato. Ollenhauer Vladno deklaracijo že pripravljajo. V njej bo kancler Adenauer, kot domnevajo, poudaril pripravljenost Bonna, da bi sodeloval v razgovorih med Vzhodom in Zahodom takoj po ratifikaciji pariških pogodb. Pred vladno deklaracijo se bodo sestali še ministri in prvaki frakcij vladne koalicije, da bi določili nastop in svoje stališče na premieri pariških pogodb v Zveznem zboru. DEMONSTRACIJE V ATENAH Te dni so bile v Atenah številne protiameriške demonstracije, katerih se je udeležilo več tisoč študentov. Demonstracije so nastale spričo poročil iz New Yorka, da bo ameriška delegacija v OZN glasovala proti grški resoluciji, ki zahteva samoodločbo naroda na otoku Cipru. ITALIJANSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA V BEOGRADU V nedeljo je prispela v Beograd italijanska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala z našimi gospodarstveniki o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma Z našo državo, na osnovi razgovorov, ki jih je imel pred kratkim v Beogradu italijanski minister za zunanjo trgovino g. Martinelli. HAMMARSKJOLDOVA MISIJA NA KITAJSKEM Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjold, je prosil kitajsko vlado naj ga obvesti, ali je pripravljena razgovar-Jati se z njim o ameriških letalcih, ki so jih obsodili na Kitajskem. PROBLEMI PREDVOJASKE VZGOJE Delavski centri ali taborjenje ? zaslužka vsakemu in pridenemo tem din 4000 in 2000 so- Bohinj je praznoval V okviru proslav občinskega praznika so patrulje obiskale partizanske družine Organizacijska oblika dela dljo mladinca vsestransko izo- povračilo izvenarmadne vzgoje že dolgo braževanje o vojaški vedi. Na mladincu povzroča resne razprave med taborjenju mladinci v 96 urah številkam oblastnimi organi, kakor tudi strnjenega pouka sicer velike cialnega zavarovanja, dobimo novali svoje velike dni ko so med komandnim kadrom cent- pridobe. Ce pa dajemo oceno s minimalne izdatke za josamez- pred 13. leti, 12., 13. in 14. de- rov izvenarmadne vzgoje v pedagoške plati, se nam nehote nega mladinca. Ce ta znesek cembra pripravljali odpor proti Kranju. Vsekakor te razprave vrinejo pomisleki, ali ni mor- pomnožimo s 100, dobimo 2 mi- nemškemu okupatorju — ljud- niso odveč, kajti treba je po- da to preveč zgoščeno in pre- lijona 240 tisoč drobno razmisliti, katera oblika naporno za mlađega človeka? delovnem času, dela predvojaške vzgoje bi bila Prav tako je vprašanje, če je povračilo zaslužka in socialne- okupator še v premoči, so ti mladinec v 14 dneh lahko dojel ga zavarovanja ter za hrano dnevi ostali Bohinjcem v svet- tisto, kar bi mu sicer čez let«. 210.000 din za vseh 100 mladin- lem spominu, nudil pouk v delavskem cen- cev. Letos so v počastitev teh do- tru- Vsi navedeni izdatki pridejo godkov pripravili lep kulturni 22!!?t!L dnevi In končno pomislimo še na v poštev tudi za komandni ka- spored. Partizanske patrulje, finančno vprašanje, ki se po- der samo s to razliko, da Je ki sta jih vodila Klemen Rabič javlja pri taborjenju v večjem vsakemu komandirju potrebno in Martin Kavčič, so v zgod- ke Padlin borcev, obsegu kot pri delavskih cen- izplačati še dnevnice za vseh njih urah s streljanjem ozna- Popoldne se je v Stari Fuži- trih. Kot osnovo za ta primer 14 dni. Tu nisem upošteval še nile svoj prihod. Sle so po ota- ni zbralo veliko ljudi, ki so v ti ure tedensko obiskovali vzemimo *W mladincev. Vsake- stroškov, ki bi nastali v zvezi s rih poteh in stezicah in obiska- dvorani Kulturnega doma prlso- mu mladincu je treba preskr- prevozom, organizacijo in re- le svoje znance — partizanske stvovali kulturnemu sporedu, beti hrano za ves čas taborje- kviziti. družine, ki so jim bile v času Predsednik Občinskega ljudske- nja v znesku 2100 din. Nada- Velik je ta račun, ki da mi- borbe v veliko pomoč. Patrulje ga odbora. Martin Zupan, je ije stroški oziroma izguba na sliti! Zato resno preglejmo or- so mnoge tudi obdarovale. Ko- imel slavnostni govor. Koman- delovnem mestu, zaradi katere ganizacijsko obliko dela v pri- cijančič iz Podjelja, ki je v bor- danti patrulj so mu poročali, bi bila oslabljena še ostala de- hodnjem letu, in skušajmo naj- lovna mesta v znesku 22.400 ti ustrezno rešitev, din. Ce pa vzamemo v obzir še Jože Bogataj uspešnejša, organizacijsko dostopnejša in gospodarsko najbolj priporočljiva. Ko govorimo o delavskih centrih, kot eni od oblik predvojaške vzgoje, si oglejmo delovanje delavskega centra v Kranju. V ta center je bilo čez leto vključenih 140 mladincev, Ves teden so bile v Bohinju til pozabljenega. Tokrat je bil slovesnosti. Bohinjci sot praz- kar presenečen, ko mu je patrulja izročila darilo in se z njim prijetno pogovorila. Ore-harju, partizanskemu očetu iz Uskovnice, so stopile solze v >č din izgube na sko vstajo. Kljub temu, da upor . ' . oela«iia mtrulia i, 600.000 din za ni popolnoma uspel, ker je bil °č!' k° 86 .je ogla5la .f8*™3.-i. *JZXL .. „_„L»XJ 'L Pn nJemu m ga obdarila. Obi- skali so tudi več partizanskih sodelavcev, sirot in mamic, katerim bodo ostali za vedno v narodnoosvobodilne borbe. Z očetovsko skrbjo so borci obdarovali tudi otro- pouk predvojaške vzgoje v popoldanskih urah, torej v svojem prostem času. Zaradi tega podjetja v njihovi odsotnosti niso utrpela nobene škode. Na predavanjih je bila vzorna disciplina, izvzemši nekaterih mladincev, ki so bili zaradi nediscipline oziroma omalovaževanja ali zanemarjanja pouka predvojaške vzgoje kaznovani z vzgojnimi oziroma denarnimi kaznimi. Vendar pa niso bili vedno sami neposredno krivi, ker včasih tudi uprave podjetij nimajo razumevanja za pouk. Predavanja so bila vedno skrbno pripravljena in tudi pouk je bil vsestranski. Vsem teoretičnim razlagam so sledile praktične vaje, katere so mladinci le težko onravi*ali zaradi pomanjkanja delovnih oblek. Da je ta način pouka predvojaške vzgoje uspešen, se je izkazalo na kontrolnih, oziroma zaključnih letnih izpitih. Uspeh je bil v splošnem dober, saj je večina mladincev zelo do- bi marsikaj žrtvoval za parti- ^ ^ svoj0 nalogo opravili. Na zane, je po vojni postal neko- sp0re da le"te dostikrat ne dobe pravega razumevanja, svinjsko kožo le »omavžajo« In Ce pa bi se kmetje, zlasti plan- J° Potem prodajajo kot slanino 0 je sicer še kar dobro odirajo svinjske kože in njih bi morale večkrat posnemati tudi klavni- bčinskl odbor Zveze borcev strani v krvi zadušili, vendar bo v počastitev občinskega niso mogli streti uporniškega praznika prebivalcev obči- duha. ne Dovje — Mojstrana, odkril Vse uničevanje ni nič poma- spominsko ploščo na Mlakarjevi galo Nitl smrt OD ko,u in v hiši, kjer so se 16. decembra krematoriju ni mogla streti leta 1941 zbrali prvi uporniki. borbene zavesti. Čeprav je Čeprav takrat ni bilo na Dov- stekla v uporu kri najpreda- jem več starega revolucionarja nejših borcev, je seme, ki s<» Jaka Rabiča, da bi v hiši sva- Ra zasejali, ostalo. In ravno v jega očeta pomagal pripraviti spomin na te slavne dni, bodo upor, sta njegova brata Alojz in 19 decembra vzidali na Mla- , .___,„,„ " i .... manj mleka ima ogrčava živina cer taborjenje. To naj bi bilo J , , ' " ,° . , „, vse ' odstotkov) in da se taka zi- enkrat letno, obvezno - mladince. Na taborjenju se si- vina tudi ne redi- bi Prav 8°' šarji in sirarji zavedali, koliko ter tako oškodujejo potrošnika. » . ostalimi vaščani . Pomembne za našo usnjarsko Maks skupno z ostalimi vaščani karjevo hlšo spominsko ploščo industrijo so tudi kože drobni- cer obveznik privadi vojaškemu življenju, kar mu koristi pri odsluženju kaderskega roka. Kakovostna predavanja mi- tov« ukrenili vse potrebno, da bi jih odpravili. Kako odirajo kožo goveji živini pa morajo ce in divjačine, zlasti divjega zajca, katere po večini izvažamo. S pravilnim odiranjem kož POPRAVEK V 49. številki našega tednika se nam je med besedilo v članku: »Upravičen protest delovnega kolektiva«, vrinila neljuba pomota. Tov. Brenčlč, ki je v članku omenjen, namreč ni uslužbenec podjetja »Ko-teks«, marveč podružnice pod- katerimi 19. december - praznik Poljan podrli telefonske drogove, zažgali cestni most na Belci in napadli nemško postojanko v V Poljanah bodo to nedeljo ka pridobitev za Poljane pa bo Mojstrani, so se začele uresni-že drugič slavili svoj občinski tudi nov kinoprojektor, ki ga čevati davne sanje dovškega praznik — dan poljanske vsta- je kupilo v počastitev praznika revolucionarja Jaka Rabiča. je. kulturno - umetniško društvo. Vesti o uporu so sicer prispele V okviru proslave, ki bo tra- Tako bodo lahko odslej imeli v do njega pozno — saj so bile jala vso nedeljo, bodo števil- Poljanah tudi redne kino pred- zveze z bataljonom na Jelovici, ne kulturne prireditve, med stave. kjer je bil Jaka v meter debe- bo vsekakor najpo- Vse prireditve bodo v Kul- lem snegu, zelo slabe. Nemci zasnovala upor, ki naj bi bil v ki bo prigala međ drugim tudi tistih dneh vzvalovil vso Go- Q tem da je iz te hlge ilSei renjsko. revolucionar Jaka Rabič, ki je Ko so se ob prvem mraku nad napravil samomor v jami pri vasjto zbrali uporniki — nad okroglem, da ne bi prišel v ro- sto jih je bilo — ko so razoro- ke Nemcem. Plošča bo tudi go- žili orožnike, zasekali cesto in vorila, da sta padla v uporu njegova brata Alojz in Maks in da je čez leto dni umrl tudi njihov oče, ki se je izčrpan vrnil iz taborišča v Nemčiji. Z. F Dopisujte ▼ „Glas Gorenjske" jetja »Konjuh«. membnejša razstava NOB. Veli- turnem domu. so upor na Dovjem in v Moj- Ivo Porenta - Vojko Halka Med plenom, ki smo ga odvlekli v gore po neuspeli nemški hajki, je bil tudi načrt celotne ofenzive. Tisočkrat smo potem ta načrt prekleli, ker smo ga prepozno našli, toda kljub temu ga nismo raztrgali in ga hrani še danes muzej Narodne osvoboditve Bilo je tiste dni, ko smo imeli nemški poraz že za gotovo dejstvo in ko pred esesovci, ki so z zavihanimi rokavi in rdečimi rutami za vratovi besneli pred nami, nismo več trepetali. Prepričani smo bili, da ofenzive na Gorenjskem ne zmorejo več. In vendar se je zgodilo to, kar nismo pričakovali. V noči od 22. na 23. februar 1945. leta je sovražnik v naglici zbral v postojankah na sektorju Golica—Stol—Dobrča, približno 10.000 mož. To so bile enote 14. SS-Pol. Rgt., Pol. Rgt. »Todt« in bele garde. Zasedli so vse prehode in blokirali operativno področje prvega in tretjega bataljona. Nemcem ni bilo težko izdelati podroben načrt za napad. Sestavljal ga je sam Rossener, ki je pred ofenzivo zagotavljal svojim poveljnikom, da bodo s partizani zlahka opravili in da se jim potem, če se bodo morali umikati čez Karavanke, ne bo postavila po robu nobena sila več. Po načrtu je bil cilj nemškega napada bliskovit izpad iz Begunj in Poljč. Da bi ta bliskovita bitka res presenetila, se je morala pričeti na odseku, kjer sovražnik ne bi pričakoval napada. Pot, ki naj bi jih vodila do zmage, je tvorila steza iz Poljč po robu Poljske planine pod Begunjščico. Bila je taktični ključ vsega položaja. Od tod naj bi se napad nadaljeval v dveh smereh: proti jugovzhodu v Drago in proti zapadu v dolino Završnice ter s tem razcepil bataljona. Istočasno naj bi so z.ačel drug udarec iz smeri Tržič—Sv. Ana—Draga po severnih pobočjih Dobrče, vzporedno s tem pa še tretji iz Koroške Bele preko Valvazorja v smeri Zelenice. Tako bi uničili že odrezani tretji bataljon v Dragi in onesposobili osamljeni prvi bataljon pod Bogunjščico. Po tem porazu bi bilo nemogoče, da bi se gorenjski partizani pred koncem vojne še kako opomogli. Tudi vreme bi imelo pri tem svojo vlogo. Bil je sneg in silen mraz. V dolini ga v primeri z zimami prejšnjih let sicer ni biio mnogo, toda v višinah nad 1000 .metrov so bili visoki zameti. Steza je bila zasnežena in nemški strategi so mislili, da tam ni ne straž, ne zased. Dolga zimska noč. Dolga, če spiš v postelji, neskončna, če jo preždiš v šotoru. Zima je zagrmadila vsa pota z zameti. Piš pa je še vedno v vrtincih valil oblake snežink, ki so se obešale po sivih stenah Begunjščice. Šotor je bil vsako jutro popolnoma zameten. Tiho je pokal, ko smo ga spravljali. Svinčena tišina je ležala nad taboriščem. Od nekod sta prišla obveščevalca. Nemci prihajajo! Nejevoljni glasovi so prihajali izpod šotorov. Godrnjaje smo vstajali in pretegovali zmrzle ude. Delali smo v naglici, toda tiho. Danilo se Je. Po grebenih je bučal veter in dan ni bil pripraven za boj. Komandant je razporejal čete. »Ko bi se vsaj oblaki razkadili«, je rekel nekdo iz vrste. Spuščali smo se v grapo in končno obviseli na strmem robu nad Sv. Petrom. Nismo dolgo čakali... Pet postav se je pojavilo na grebenu. Strnili so se v gručo in gledali sledi obveščevalcev. S pridržanim dihom smo pričakovali nečesa — a zgodilo se je le nekaj vsakdanjega. Mitraljezec je sprožil in dva sta omahnila, trije pa zbežali nazaj. Pričelo se je tako kot vedno. Potem je pokalo ves dan in še pet dni. Nemci niso prišli z bliskovitim napadom dalj, kakor do Sv. Petra nad Poljčami. Tu so bili napadeni in »bliskovit« napad se je spremenil v hajko. Pod Planinco so izgubili več vojakov, ne da bi obkolili ali razbili eno samo partizansko enoto. Na sami planini pa je sovražnika pričakal oddelek borcev I. bataljona in ga nagnal po robu proti Poljčam. Ob desetih dopoldne so pričeli Nemci obstreljevati s težkim mi-nometom in brzostrelnim topom položaje III. bataljona pri vhodu v Drago, istočasno pa je prodirala v dolino močna kolona. V šesturni borbi je Imel sovražnik štirinajst mrtvih in dvanajst ranjenih. Od naših pa sta bila ranjena mitra- ljezec in pomočnik. Ko je bila zmaga že v žepu je prispela v Drago druga, mnogo močnejša kolona Svabov iz Tržiča. Preko Sv. Ane in planine Preval je vpadla borcem v hrbet. Druga kolona tritisoč mož, ki je prodirala iz Koroške Bele, pa je prav takrat napadla I. bataljon pod Poljsko planino. Po hudih bojih, ki sta jih bataljona vodila z nadmočnim sovražnikom, se jima je končno posrečilo prebiti se iz zapirajočih klešč. (Dalje prihodnjič) GLAS GOKENJSkfc mmimi SAROYAN IN SARTRE Koncert jeseniške godbe na pihala Pred premiero .Glejte, Amerika!" črncev, pa tudi iz primera smr- ■ * r-»y i j fxx ™ Luisa Adamiča. V Prešernovem gledallSČU Delo ni nikak privid strahu in smrti, komponirano je po Težave so pri uprizarjanju In za »Obzirno vlačugo« lah- resničnih dejstvih današnje A-V četrtek, 9. t. m., je prire- enodejank. Ali vzamemo avtor- ko rečemo, da ima v sebi toli- merike in prav zato toliko bolj ki so si stilno tako sorodni, ko dobrega, da je njena osnov- vredno Saroyan jih je znal pri-»Svobode« v Sindikalnem domu da fp kakšna razlika v tem na misel — kritična obsodba kazati z neprekosljivo poetično na Jesenicah celovečerni kon- oziru izključena, in torej za- rasnega preganjanja in izkori- m0Cj0 m čarom, cert. Ta koncert je bil posebno nemarimo vsebinsko enotnost ščanja malega človeka — tako obe enodejanki (Sartrova je Pomemben, ker so poleg starej- aii pa na ljubo slednje opusti- udarna, da zasluži uprizoritev v dveh delih) je zrežiral stalni Slh godbenikov prvič nastopili mo stilno enotnost. Težko bi tudi na našem odru. režiser Prešernovega gledališča tudi mladinci. Program, naštu- našli dva avtorja, ki bi Ise po Pri nas po krivici manj znan, Igor Pretnar. Sceno in kostume diran pod vodstvom komaj 24- nekem čudnem naključju uje- zato pa nič manj siaven, in v sta zasnovala Niko Matul in letnega dirigenta Remija Noca, mala v obeh zahtevanih pogo- svoji »obrti« drugače doma, pa Milena Kumar. Kot glavna part-Ki je pred 4 leti absolviral je- jih. Ko smo se odločili za Sar- je william Saroyan. Skoda je nerja bosta nastopila pri Sa-seniško glasbeno šolo, je obse- trovo »Obzirno vlačugo«, je bi- ie, da bo pri nas predstavljen royanu Anka Cigojeva in Jože gal dela Offenbacha, Radiča, lo nujno, če nismo hoteli raz- s krajšim delom, ki pa po umet- Kovačič, pri Sartru pa izme-Klimša, Učakarja, Parme in bliniti problema, ki ga naka- nlgkl moci ni nift slabši kot so noma Nada Bavdaževa in Jeli-dirigenta Noča samega. Njegovi zuje, da smo ji pridali delo, ostale njegove celovečerne dra- ca Slardova z Lacijem Cigojem. deli »Pod Mežakljo« in »Vese- grajeno v osnovi na istem pro- me. Te namreč zahtevajo toliko Premiera bo to soboto, 18. delo naprej«, ki sta bili prvič Iz- blemu. Saroyanov poetični rea- tipičnega ameriškega kolorita, cembra. J. 2. vajani, dajeta mlademu diri- lizem sicer ni v skladu s Sar- pantomine in glasbene kulture gentu in talentiranemu kompo- trovim naturalizmom, glede na (da o številu vlog niti ne go-nistu lepo oceno. Program je problem, ki ju veže — namreč Vorimo), da bi si jih pri nas bil dobro izvajan in zasluži rasna diskriminacija, ki je v ce]0 velika gledališča težko pri-godba, ki je največja na Go- naši eri počlovečenja odnosov voščila renjskem, vso pohvalo. S stro- težak greh imperializma - pa Zanimiva je njegova pisateij_ kovnim izpopolnjevanjem n je bila rešitev Idealna. ska t po rQdu Armenec in Pridnostjo pa bo gotovo uspelo s tem> da smo v^eli Sartra v armensko poreklo se v vsem odpraviti še nekaj manjših na- naš repertoar nikakor ne na- njegovem delu močno odraža. Pak. ki smo jih opazili v into- meravamo prebiti ledu, ki je Amerika je z njim dobila svo-naciji in tehniki. Jeseniška god- napiavljen med njegovimi eksi- 1ega Cehova Sam pa ni imel ba je s tem koncertom ugodno stencialističnimi pogledi na svet prav ni5 lahke ^ do pisatelj-Prestala preizkušnjo za svoje in našo socialistično stvarnost- skega poklica V opravičilo za gostovanje v Ljubljani,^ kj_er bo jo Niti malo ne. Marsikomu bo Vse »nepričakovano in presenet- razumljivo, čemu smo se odlo- ijivo« ga zdaj imenujejo z netili za »Obzirno vlačugo«. Ra- kakšnim navdušenjem »enfant zumljivo bo pa tudi, da je to terrible« ameriškega teatra. Sa-edino delo, ki ga lahko uprizo- mo osnovna šola in številni po-rimo v merilih naše estetike in klici od raznašalca časopisov, morale. vinogradniškega delavca pa do kot gost Zveze »Svobod« Slove nije nastopila v Unionski dvorani. Mošnjani so gostovali na Tesenicah Gledališka družina Prosvetnega društva v Mošnjah je v nedeljo zvečer gostovala na Jese Loško gledališče (KUD »Tone Sifrer«) je v sezoni 1954-55 uprizorilo Molierovcga »Tartuffa«. Nove knjige za zimske večere Mladinska knjiga, ena naj- Zgodba pa nima namena samo prevajalec Jože Dolenc je aktivnejših naših založb, je zabavati, ampak ima tudi vzgoj- skrbno pazil na jezik), polna je pred kratkim zopet izdala dve no vsebino. ostrih zapletov, razburljivih in novi knjigi. pred dnevi smo dobili tudi tragičnih dogodkov, iz vsega 2e dolgo čutimo pri nas po- vsakoletno knjižno zbirko Pre- pa diha trda, otožna in mrko- manjkanje izvirnih otroških in šernove družbe. Poleg ob.'čaj- sanjava mentaliteta nordijske- mladinskih iger, ki bi bile ak- nega koledarja, ki je zelo pe- ga človeka. tualne in času primerne. Z no- ster in poln lepih ilustracij in za mladino je tudi to pot na- vo zbirko otroških igric izpod fotografij, sta izšla še dva ro- pisal povest Ivo Zorman. »Svo- peresa mladinskega pisatelja mana, ena mladinska povest in bodni gozdovi« — zgodba mla- Jožeta Kranjca »Nevenka in poljudno znanstvena razprava. dega fanta, ki je šel k parti- sonce«, se bodo razmere zopet Naš znani književnik France zanom — nam kaže, da se Zor- malo izboljšale. Knjiga, ki je Bevk objavlja v tej zbirki man vedno bolj uveljavlja ne le izšla v zbirki Mladinski oder, svojo najnovejšo povest o lju- kot mladinski pisatelj, ampak Pri nas je bil Sartre že nekaj vodje na oddellcu poštnega br- vsebuje šest zelo živahnih in deh med veliko osvobodilno tudi kot močan pripovednik preveden na Hrvatskem. »Ob- zojava, — vse to pač mi dalo zirno vlačugo« pa so igrali do- slutiti, kakšna bogastva bo ne-slej v Sabcu in Beogradu. Za- koč daroval človeštvu. poučnih enodejank, primernih vojno: »Tuja kri«! celo za lutkovno gledališče. Ta Roman Olava Dmina »Hoja drobna brošurica nam bo zla- skozi temo«, ki sodi po mnenju bi se verjetno na Sloven- Saroyanovi ljudje verujejo v sti koristila še v teh dneh, ko kritikov »med najbolj zrele njo skem že marsikatero gledališče zmago človeštva in so se pri odločilo (Sartru moramo pri- pravljeni zanj tudi boriti, znati izreden teatrski talent, saj v enodejanki »Cujte, ljudje!« se pripravljamo na praznova- pisateljeve stvaritve ln med bi-nje Novoletne jelke. sere skandinavske književnosti« Poleg te je izšla zanimiva pa bo gotovo najbolj razveselil »ke«?„,nJ.]^?d^f?e*S..vj?*!! Poljudnoznanstveno delo Vladimira Kokoleta »Dežele sveta« je zadnja knjiga te zbirke. V njej so v preprosti besedi opisane — iz geografskega, kulturnega, političnega, gospodar- ki bi bo- hoče mladenič s tem klicem zgodba o nadarjenih otrocih, ki slovensko javnost. Nenadna — vse dežele sveta. Razpravo *Vida Ij^^bvladars^jo^br^/čeTi prevpitT s T^o nemoč.1 ženil" j?m J? U«e^e"t£l v petVT »Jure S' kmečke" žene"." ki globoko ™fno oživljajo številne foto ne bdelo nad njo — kot ptičje da bi se človeštvo strnilo okrog in njegova ušesa«. Knjigo ie pretrese njenega sina mornar- gra lje' . . , f • strašilo — avtorjevo ime. Ne- njega in ga obvarovalo vsega napisal G. Bertinetti, iz itali- ja, vračajočega se" po dolgih le- i6a p Grantova«. Ker je uprizorilo istega dne jeseniško Mestno gledališče Tijardovičevo opere- bdelo nad njo — avtorje smisel. Mislim, da ima naš groznega in smrti. To grozno janščine pa jo je prevedel Al- tih potikanja po morjih domov, to »Mala Floramy«, dvorana družbeni razvoj za sabo že to- prihaja pri Saroyanu samo po bert Širok. Posrečene in učin- kjer hoče ugotoviti vzrok in Sindikalnega doma, kjer so na- likšno pot, da lahko brez raz- sebi ker je samo po sebi že v kovite ilustracije Attulia Mus- krivca materine smrti, je osnov- stopili gostje, žal ni bila povsem burjanja, trezno in kritično pre- ljudeh, kakor je samo po sebi sina bodo mladim bralcem na- na zgodba te povesti. Pisana je zasedena. Igralci, ki so skoraj sodimo in tolmačimo vse, kar v zvereh, ki si zažele od časa pravile delo še bolj privlačno, v zgoščeni in sočni besedi (tudi sami delavci in kmetje, so po- se na zapadu porodi pozitivne- kazali izredno voljo in prlza- ga ln negativnega. devnost pri obvladanju svojih vlog. Posebno priznanje zaslužijo tudi za inscenacijo, ki so )o izdelali sami. Izreden talent Je pokazala Rezka Vidičeva v Vlogi bivše strojepiske, pa tudi do časa krvi. Zaprli so ga, češ da je posilil pošteno žensko. Perverzna pocestnica ie napravila škandal in neznani ljudje so ga pobili in odvlekli v zakotno ječo. Tujec je, brez pravice, izročen na milost in ne-Na množičnem sestanku, ki "^st nahujskani drhali. je bil 10. ♦ «" " «*- Na nle£ovo klicanje se mu V Tržiču so izTolili šolski svet Koroški pevci v Radovljici prisrčno sprejeti »Ti pubi j a V soboto zvečer je bil v na- ugajali Kernjakova bito polni dvorani Mestnega k'na lumpej« kina v Radovljici koncert slo- »Pojdem v Rute«. Pesmi sta bi- lja Prešernova drušba Koledar za leto 1956, Potrčev roman »Zločin«, Kalebovo povest »Čar prašine«, Ingoličevo mladinsko povest »Deček z dvema imenoma« in Silihovo poljudnoznanstveno razpravo »Vzgoja naših otrok«. Kdor bo doplačal še 50. dinarjev, pa bo prejel tudi poučno knjigo »Zdrav človek v zdravem okolju«. Letni prispevek, za katerega prejmete omenjene knjige, j« samo 300 jr dinarjev Kramolčeva Da b\ Valni režiserki Cilki Mertelj-hovi. Da bi dosegla gledališka družina Kulturno - prosvetnega društva v Mošnjah v bodoče še boljše uspehe, ji priporočamo večjo pozornost pri izbiri gledaliških del. »Vida va«, ki je zahtevna celo za večje odre, je bila za Mošnjane Prav gotovo pretežka in bi s kakšno lažjo igro dosegli boljši uspeh. U. proslava 10-letnice osvoboditve čimbolj razširila knjiee Prešernove družbe, pripravljajo veliko nagradno žrebanje za vse tiste, ki bodo poravnali članarino. Razdeljenih bo več sto dobitkov v več milijonski vrednosti. t. m. v Tržiču, so iz ostali igralci kažejo dosti spo- Volili nov šolski svet Sole učen- Pobliza dekle, ki za majhen de sobnosti in volje Poleg igral- cev v gospodarstvu V svetu so nar lkuha Jetnikom, kadar pač censkih pevcev iz Radiš in Kot- li deležni tako viharnega odo- cem in Gabrijelu Bertonclju ki zastopani predstavniki tistih koga privlečejo tja. Ko zve mla- mare vasi pri Celovcu (Koro- bravanja, da so jih morali še ie zamislil in izdelal sceno 'gre podjetij, ki imajo učence v uku. denl* *a njeno bedo, pozabi na ška) Kljub temu, da sta skupaj enkrat zapeti nrieQ.K„__. . . .. ' fi £ . *c,Ao.n co hrvrtn nrvič se- svojo nesrečo, ker nosi v sebi nastopila dva pevska zbora, so Med sporedom se je za lep Posebno priznanje tudi požrtvo- ^J^iffi» bodoči ljubezen, ker ne pripada le sam bili glasovi zliti in program do- sprejem zahvalil Radovljičanom načinu dela šolskega sveta. Pre- sebl- Prizadet je zaradi nje in bro naštudiran. g. Anton Slapar, ki je med ceišnie težave imajo s predava- ona Je Prizadeta zaradi njega. Pred začetkom koncerta je drugim dejal: »Karavanke ne t 1" ker so razen dveh stalnih Nif več "ista osamljena, zapu- drage goste iz zamejstva po- smejo ločevati kulturnega živ- i ostali le občasni ščena. Mladenič začuti bližino zdravil direktor gimnazije Sta- ljenja Slovencev to in onstran ljudi, ni ga več strah smrti, ne no Mulej, predsednik mestne meje, ampak jih morajo še Podjetja pomagajo svojim va- kHče jih veg> zdg. je pQstal ]ast občine tovariš Pere in pionirji zbliževati.« Granto- Jencem tako' da *>reskrbe in del vseh dobrih ljudi, h ka- pa so jim izročili šopke nagelj- Po uspelem koncertu pa je učila. Tega ni storila le Tovar- terim bo ponesla njegovo živ- nov. bil v Grajskem dvoru prirejen prošamo vse, ki hranijo kakršna finega pohištva, čeprav ima ijenje Katey, — če bo moral Spored koncerta, ki ga je vo- pevcem iz Slovenske Koroške nokoli sliko ali fotografiio me-v uku 8 učencev. umreti. dil pevovodja g. Brelih je bil družabni večer, ki bo ostal vsem sta, da sporoče naslov. Za izpo-V letošnjem šolskem letu so Tn ko se pripeljejo morilci, je zelo obsežen in pester in je v udeležencem v najlepšem spo- sojeno gradivo, ki bo ob za-začeli tudi s predavanji o mo- ubit po klasični ameriški me- glavnem obsegal narodne pe- minu. klfučku razstave takoj vrnjeno ralni vzgoji. todi, ki jo poznamo iz linčanja srni. Občinstvu sta najbolj S. lastnikom, jamči ustanova. OPOZORILO MESTNI MUZEJ V KRANJU — Prešernova hiša — prinravlja razstavo »Kranj v sliki«. Na- Loka - zgodovinsko in turistično mesto Vnedeljo dopoldne v loškem muzeju. V polnem teku so priprave za novi muzej NOB, ki bo med najlepšimi v Sloveniji. Nenadoma: tok! tok! V upravnikovo delovno sobo pogleda najprej klobuk, nato košati brki in šele nazadnje najdejo tudi škornjl Pot čez prag: kmečki očanec, kot da je pravkar ušel iz ene izmed Gasparijevih podob. — »Muzej bi radi pogledali!« »Od kod pa ste?« »Od Sv. Ožbolta!« »No, če je pa tako, bo treba seveda napraviti izjemo, sicer je ob nedeljah muzej zaprt.« Kar vseh pet je tu: oče in mati ter trije otroci. Mladina priteguje starejše, ki z zadovoljstvom ogledujejo, kako je včasih bilo in se še marsičesa spomnijo. Sem in tja huškne nasmeh izpod zdravih zob in se izgubi v košatih brkih. To smo pa res mi, to je naše! Tako kulturne dobrine vse bolj postajajo resnična ljudska last, vse bolj Prevzemajo srca tudi našega Preprostega človeka, nekdaj odrinjenega od vsega lepe* i in brepenenja vrednega, obsojenega na nevednost in hlapčevsko ponižnost! Ne bi si mogel želeti lepšega in prisrčnejšega uvoda za razgovor o kulturno - zgodovinskih in obenem turističnih vrednotah našega mesta z upravnikom škofjeloškega muzeja tov. Plestenjakom. Nikakor ni mogoče zanikati turistične bodočnosti in privlačnosti mesta in okolice. Ne gre le 7a leno okolico samo, za planinsko po-Bto Janko na LubiiiRu in smučarske terene na Starem vrhu, ampak zlasti še tudi za tiste stare, srednjeveške spomen'ke, Loški muzej: Tavčarjeva soba ki jih je tu vse polno in ki morejo zadovoljiti tudi bolj razvajeno turistično oko: tu je najprej staro mesto samo, z izredno lepim primerom zaključenega trga; srednjeveški grad nad mestom iz 14. stol. je eden redkih evropskih spomenikov stare grajske arhitekture (mimogrede: čimprej bi se moral muzej iz sedanjih prosto»-rov v Puštalskem gradu preseliti na Krancelj, grad sam pa omogočiti za ogled!); na pobočje Lubnika so prislonjene razvaline Starega gradu (stari naziv Wildenback), po izročilu zaradi svoje skrite lege domovanje roparskih vitezov, po Blazniku pa loških vitezov; tu so rezultati arheoloških izkopavanj na Kranceljnu in tudi drugje; tu je Puštalski grad in še marsikaj. Turistično društvo se je zavedalo terenskih možnosti in prednosti ter je zato pričelo graditi poti, ki bi oba gradova povezovala, Muzejsko društvo in muzej pa sta se letos lotila arheoloških izkopavanj, priprav za muzej NOB in izvedla svoj Muzejski teden. Domneva, da je na kopastem, s travo poraslim Kranceljnu srednjeveški zid, se je izkazala za pravilno: ena tretjina opravljenih del letos je pokazala soliden romanski zid, ki naj bi segal celo v XI. stoletje. Na dvoriščnih izkopavanjih so se pokazali novi, kasnejši zidovi. Najpomembnejša najdba pa je okoli 20 cm velik, krasen bronasti kip iz gotike (14. stol.). Kip predstavlja paža (slugo) s svečnikom v roki. Po mnenju strokovnjakov prof. dr. Steleta sedanje, leta 1863 grajene bazi-in dr. Emilijana Cevca se je že like, stare zidove, temelje nek-zaradi tega kipca izkopavanje danje romanske starološke izplačalo, saj je to izreden cerkve. Ker je ta fara med naj-primer srednjeveške bronaste starejšimi na Gorenjskem so plastike. Našli so dalje še ko- domnevali, da so na tem mestu Škofjeloški muzej: baročna soba niče železnih puščic, kamnite krogle kot obrambna sredstva, fragmente srednjeveške črne, rdeče in bele keramike ter stekla, razno orodje, tudi kuhinjsko, kar podpira domnevo, da je grad služil tudi za stanovanjske namene itd. Kopali so letos tudi na kraju Puštal pri Trnju, kjer so našli staro ilirsko naselje in celo fragment idola iz ilovice (vrat in del glave). V Stari Loki so odkrili na mestu zvonika tudi staroslovanski grobovi, ki pa jih doslej še niso našli. V Muzejskem tednu je društvo priredilo razstavo 17 loških rojakov - umetnikov, od Jerneja iz Loke (16. stol.), do najvidnejših predstavnikov sodobne slovenske umetnosti (Su-bic, Ažbe, Grohar, Stupica, Sede j, Mihelič). Namen razstave je bil: vzbuditi pri ljudeh spoštovanje do izročil naših umetnikov in ustvariti podlago za ustanovitev bodoče umetniške galerije v okviru muzeja. Obisk preko 2000 ljudi je presegel pričakovanja. Istočasno je bila prirejena razstava arhivalij, ki zadevajo loško področje: 1. Loški zemljiški gospodje — z najstarejšim urbarialnim zapisom iz leta 1160 in druge urbarje in listine, ki pričajo, kako natanko je orisal dobo Tavčar v »Visoški kroniki«. 2. Listine, ki dokumentirajo mestni razvoj od leta 1451 dalje. 3. Cehovske ar-hivalije od leta 1522 do 1940. 4. četrta skupina je zajela listine ostalih zemljiških gospostev, kjer so posebno zanimive nodložniške knjižnice, slasti pa slovenski poziv na rekrutiranje Iz lota 1805 iz Stare Loke. "5. Posebna skupina kaže preoej obzirno gradivo podložnikov Visokega. Dražffoš itd., zadnja skupina pa sološne literarno-zgodovinske dokumente, kjer je posebno zanimiva inkunabula (v kapucinskem samostonu jih je 13!), rokopis »Škofjeloškega pasljona« iz leta 1721., zapiski loške čitalnice i. dr. Muzej dalje ODravlja tudi spomeniško in varstveno službo. V ospredju je skrb za visoški dvorec s sobico, posvečeno Tavčarjevemu spominu. Po»-trebno bi bilo, da bi se za popravilo poleg sinov pisatelja zanimali tudi oblastveni organi, če nočemo, da bi tako pomembna kulturno zgodovinska znamenitost propadla. Tako onravlja loški muzej važno kulturno poslanstvo, istočasno pa daje velik prispevek za turistični razvoj našega metla. Ob mrtvi sezoni v premislek Planincem so se pridružili izletniki, zato bo treba Aliažev dom v Vratih preurediti Odkar so s sredstvi Okrajnega ljudskega odbora Radovljica v lanskem letu modernizirali, razširili in utrdili cesto v Vrata, se je struktura prometa in življenja v Aljaževem domu zelo spremenila. Nič več ni to Itiha, idilična planinska koča, kjer najdejo zavetišče planinci in alpinisti. Dom dobiva vse bolj hotelski značaj. Predlanskim so prihajali sem samo planinci, ki so se čez noč odpočili, naslednji dan pa nadaljevali pot v gore. .Letos je prišlo nekaj sto gostov z avtomobili rim. vsej toliiko tudi z motorji. Večina teh ni odšla v gore, ampak so prišli v Vrata le na izlet. Lahko bi trdili, da prodira v Vrata hotelski turizem točno v sorazmerju z večanjem števila prihajajočih motornih vozil. Inozemce, ki so predlanskim obiskali naše gore, bi še skoraj pošteli. na prste, letos pa jih je bilo že skoraj tisoč (domačinov pa le okoli 4.000). Zaradi izredne skrbi Planinskega društva Dovje-Mojstrana in velike spretnosti osebja v Aljaževem domu je še mogoče zadovoljiti obe strani — izletnike in planince — toda dolgo to ne bo več mogoče. Čeprav razpolaga Aljažev dom s približno 200 ležišči, so bila še celo v letošnji izredno slabi sezoni nekajkrat prav vsa zasedena. In čeprav dobi streho nad glavo zaenkrat še vsakdo, ki pride v Vrata, so kuhinja, jedilnica in ostale naprave za sedanji promet odločno premajhne. Spet se je treba zahvaliti ie skrajni požrtvovalnosti osebja, da doslej ni odšel iz Vrat še noben gost nezadovoljen in da ni bilo v letošnji sezoni prav nobene pritožbe zaradi postrežbe. Naval gostov pa bo v prihodnjih letih še večji, zato so upravičene skrbi planinskega društva, kako naj vskladi kapaciteto prenočišč s kuhinjo in jedilnico. Čeprav število ležišč zaenkrat še zadostuje, bo zaradi zahtevnejših gostov, ki prihajajo v Vrata v vedno večjem številu, treba enonadstropne pograde z žičnimi vložki zamenjati s pravimi posteljami. — Skromnost, — osnovna lastnost planinca, danes ne odlikuje več vseh ljudi, ki pridejo v Vrata. Ni pa mogoče zahtevati od vsakogar, ki nočuje v Aljaževem domu, da se odpove udobju. Če bo planinskemu društvu uspelo zamenjati pograde s posteljami, se bo število ležišč seveda »spet zmanjšalo, kar bo nujno zahtevalo gradnjo novih spalnic. Marsikdo bi razmišljal le o tem, kako naj zadosti sedanjim potrebam in bi mu ne hodilo na misel, da bi promet še pospeševal. Planinsko društvo v Mojstrani pa hoče Vrata odpreti vsem, ker se zaveda, da imajo vsi naši delovni ljudje pravico do edinstvenih lepot, ki jih je pod Triglavsko steno premnogo in ker ve, da morejo nuditi Vrata že v nekaj dneh človeku toliko zadovoljstva, miru in volje za delo, kot le malo kateri kotiček naše domovine. Zato se je lotilo velikih načrtov, od katerih omenimo le nekatere. Lansko leto so iz svojih sredstev dogradili nujno potrebno gospodarsko poslopje s skladi- šči, garažami in skupnimi ležišči. S pomočjo olo Radovljica pa so nabavili bencinski agregat in elektrificirali dom. Zaradi dragega igoriva (saj bi na leto požrl za 70.000 din bencina) pa agregat ne obratuje. Ker so cene v domu lizredno nizke in se mnogo planincev za dovolj i z naj skromnejšo jedjo ali čajem, se suče letni promet le okrog poldrugega milijona dinarjev in je zato nemogoče, da bi društvo krilo ta vi^ok izdatek. Tako še vedno gospoduje v Vratih petrolej, čeprav je poslopje elektrificirano. Društvo ima v načrtu vodno centralo in lahko upamo, ida jo bo v nekaj letih tudi zgradilo. Da bi omogočili množične izlete v Vrata tudi z avtomobili in da bi se dotok izletnikov še povečal, bi bile na cesti po trebne nekatere izboljšave. o-militi bo treba najhujše klance (Kredo, Setinovo riđo itd.) in izravnati nekaj ovinkov, ta ko da bi lahko vozili v Vrata tudi avtobusi. Ker bi se s tem promet v domu povečal za najmanj milijon dinarjev na leto (od tega precejšen del v devizah), bi se ureditev ceste po mnenju domačega društva, kaj kmalu izplačala. Z dozidavo, ki jo imajo v načrtu, bodo dobili prostore za jedilnico in za ostale nujno potrebne pritikline. Čeprav so njihova sredstva dokaj skromna, razmišljajo tudi, kako bt zamenjali slabo notranjo opre mo in že davno dosluženo posteljnino (saj se nam z mnogih, kot pajčevina tankih odej, še posmehuje napis »Alpenverein«). Upamo, da bo Planinsko društvo Mojstrana znalo v nekaj letih urediti Aljažev dom in ostala poslopja v Vratih tako, da bodo zadovoljni vsi, ki bodo prihajali tja, — pa naj bodo skromni planinci ali zahtevnejši letoviščarji. Z. F. P 1 T? ] Z. J. Labore: Vprašanje: V nekem podjetju v Kranju ste bili v služb« od 15. 1. 1948 do 11. 6. 1954. Ker ste službeno mesto zapustili na svojo željo in takoj naslednje dni nastopili nov« službo v zdravstveni stroki, vprašate, ali ste upravičeni do plačnoga viška dobička, ki ga je podjetje izplačalo pred kratkim. Odgovor: Delavci, ki jim delovno razmerje v gospodarski organizaciji ni trajalo do konca leta, za katero se dokončno deli plačilni sklad, imajo pravico do deleža pri delitvi s pogojem: 1. da so bili med letom 9 mesecev v delovnem razmerju z gospodarsko organizacijo, če je njihovo delovno razmerje prenehalo po njihovi odpovedi. 2. da so bili med letom 6 mesecev v delovnem razmerju, če je njihovo delovno razmerje prenehalo zaradi preteka pogodbe, odpovedi s strani gospodarske organizacije, upokojitve, dolgotrajne nepretrgane bolezni ali duševne nezmožnosti za delo ali zaradi odhoda k vojakom. Na podlagi zgornjih predpisov vam torej ne pripada pravica do deleža plačilnega sklada za leto 1954. Skrb ljudske oblasti za zdravstvo mesta Kranja Preteklo sredo je bila na Zlatem polju v neposredni bližini bivše tovarne »Obutev« otvorjena nova zgradba, s katero bo vsekakor rešeno osnovno vprašanje zdravstvene zaščite industrijskega mesta Kranja. Mladinski teden v Tržiču Gospodarske novice iz vse domovine TOVARNA ZA PREDELAVO PERUTNINE V Nišu je 29. novembra začela obratovati tovarna za predelavo perutnine. Večji del strojne opreme za to tovarno je izdelalo domače podjetje »Blok - signal« iz Niša. NOVA TOVARNA KOTLOV V Beogradu je začela obratovati v sestavi podjetja »Termoelektro« nova tovarna kotlov. Tovarna bo v prihodnjem letu izdelala 3000 ton kotlov. ŽELEZNIŠKI MOSTOVI ZA TURČIJO Podjetje »Djuro Djakovič« lz Slavonskega Broda je dokončalo 3 železniške mostove v skupni dolžini 120 m, s težo 110 ton. Te mostove bodo dobavili Turčiji. PRVI TOBAK IN RlZ V okraju Ludbreg so letos prvič zasadili tobak in riž. Pridelek je bil dober in nameravajo ie prihodnje leto zasaditi 20 ha plodne zemlje C rižem. OGNJEVARNA 2AGA V lesno - industrijskem podjetju v Belišču je začela obratovati nova velika žaga, ena najmodernejših v Evropi. Njena letna kapaciteta je 16.000 kubičnih metrov trdega lesa v rednem delovnem času. 2aga je skoraj popolnoma mehanizirana in ognje-varna. NOVA TOVARNA KMETIJSKIH STROJEV V Požarevcu gradijo novo tovarno kmetijskih strojev »Morava«, ki bo proizvajala vse vrste strojev in naprav za kmetijstvo. Vrednost letne proizvodnje te tovarne bo znašala približno 1 milijardo 350 milijonov dinarjev. Največji del opreme za to tovarno bo dobavila »Prvomajska« in Zagreba. UVOZ RIZA IZ ITALIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je odobrilo izvoz 3000 ton riža v Jugoslavijo. S tem bo skupen uvoz riža v Jugoslavijo znašal 8000 ton. Po V. kongresu je bila mladinska organizacija v tržišlci Predilnici razpuščena z namenom, da se osnuje mladinski aktiv na terenu. Ker pa se to ni obneslo, so prišli zopet na staro in organizirali aktiv v tovarni. V mladinskem tednu, ki je bil od 5. do 11. t. m. je sodelovala vsa mladina tega aktiva. V športnem programu je bilo tekmovanje nogometašev, v katerem so zmagaHi mlajši nad starejšimi z rezultatom 5:4. Tudi v odbojki so bili mlajši močnejši in dobili dvoboj z 2:0. Na šahovskem turnirju so mladinci izgubili (2:8). V štafeti 4 krat 100 m — v kateri so sodelovali mladinci iz predilnice, tkalnice in barvarne — pa so zmagali predilničarji. Da si mladina razširi svoje politično obzorje, je bilo v tem tednu tudi predavanje predsednika LOMO tovariša Lovra Cerarja o komunah in vlogi mladine v njih. Mladinski aktiv Predilnice je s svojim delom dokazal, da je lahko za zgled vsem aktivom na Gorenjskem. V zgradbi, katere notranjost ustreza sodobnim higienskim ln arhitektonskim zahtevam bodo bolnemu delovnemu človeku služili dve splošni ambulanti, od katerih bo ena odprta celodnevno, druga pa v dopoldanskih urah. Obe ambulanti sta odprtega tipa, kar omogoča slehernemu prebivalcu, ne glede, ali je v delovnem odnosu ali ne, da se ob potrebi zdravniške pomoči in zdravljenja posluži ambulante na Zlatem polju. V isti zgradbi so tudi prostor; neurološke ambulante, antive-nerični in otroški dispanzer s posvetovalnico, kakor tudi prostori šolske poliklinike in vajeniške ambulante ter posvetovalnica za noseče žene. Prihodnje leto bosta v novi zgradbi pričeli z delom še ambulanta za ženske bolezni ter internistična ambulanta. V poslopju bo stal- na dežurna služba, a čimer bo omogočeno nuditi bolnikom ob vsakem času zdravstveno pomoč. Z namenom, čimbolj približati zdravstveno službo delovnemu ljudstvu, bosta odprti za delovni kolektiv tovarne »Planika« obratna ambulanta v tovarniških prostorih ter sektorska ambulanta za prebivalce Primskovega, Huj in Čirč, brž ko bodo urejeni ordinacijsld prostori. B. M. Uspela uprizoritev na Primskovem V nedeljo je lutkarska sekcija na Primskovem imela svojo prvo predstavo. Občinstvo se je zanjo močno zanimalo in so bile vstopnice takoj razprodane, čeprav so bile ta dan kar tri predstave. Na večerno predstavo so bili povabljeni tudi predstavniki kulturnega in političnega življenja našega mesta. Uprizoritev je bila zelo dobra in zaslužijo mladi izvajalci vs« pohvalo. Občinstvo je bilo zel* zadovoljno, posebno s prikazom »Boksarski dvoboj«, ki je vzbujal salve smeha. Lutkarji na Primsokvem so sedaj zdrava konkurenca dramatski sekciji, ki že dolgo Časa pripravlja igro za igro — P» nobene ne uprizori. T. M. Drobne Iz Kamnika Z Javornika Pevski zbor javorniške Svobode je obiskal minulo soboto in nedeljo železarske Store in rudarske Trbovlje. V obeh delavskih krajih so bili javornl-ški pevci toplo sprejeti. V soboto zvečer so nastopili v Domu kulture v Storah, v nedeljo zvečer pa v Domu Svobode v Trbovljah. Oba koncerta sta odlično uspela. V Storah je pozdravil goste tajnik tamošnje Svobode tov. Jože Brdnik, v Trbovljah, kjer so bili javorniški pevci gostje Svobode II, pa jim je govoril tov. Franc Hacln, ki je poudaril nujnost izmenjave obiskov kulturnikov in delavcev teh dveh naših največjih delavskih krajev. Koncertu je sledil prijeten družabni večer, na katerem so se trboveljski in javorniški, svobodašii pogovoriti o nadaljnjem sodelovanju in bodočih gostovanjih. Trbovelj-čani bodo vrnili obisk ob priliki kulturnega tedna na Ja-vorniku in razvitja prapora javorniške Svobode. Delikatesna poslovalnica v novi stavbi na Glavnem trgu je že urejena in po načrtih ing. Bitenca tudi okusno opremljena. Oskrbuje jo trgovsko podjetje »Kočna«. s tem je Kamnik dobil nov in higiensko urejen lokal, kakršnega je že dolgo potreboval. Počasi, toda vztrajno se Kamnik otresa primitivizma * Utrditev cestišča čez Mlinščico pri gasilskem domu je nujno potrebna. Zaradi velikega prometa — ki pa bo prihodnje leto še večji — se je bati, da se bo cestišče porušilo. Uprava cest je že opravila prvo etapo del, z drugo pa so začeli ta teden. Okrog 3 milijone din davka bodo plačali kmetje v tem letu manj, kot so ga v preteklem. Odborniki LOMO so pri razpravi o davčni politiki ugotovili, da ao bili kmetje v kamniški občini v preteklem letu, ko so odmerjali davek po dohodkih, bolj obremenjeni kot v sosednjih občinah. Novi način obračunavanja davka (po katastru) bo to nesorazmerje izravnal. Prosvetno društvo iz Radomelj je prejšnjo nedeljo gostovalo v Kamniku z veseloigro Frana Milčinskega »Cigani«. V režiji Cirila Gostiča je uprizoritev zelo uspela. Dvorana je bila seveda polna. Postani član Prešernove družbe Na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLR.T, št. 51/53) Komisija za imenovanje in razpis direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Kranj razpisuje MESTO UPRAVNIKA obrtne delavnice »FOTOSERVIS«, Kranj Ponudniki morajo imeti naslednjo kvalifikacijo: fotografski mojster z nekajletno prakso. Pravilno kolekovane ponudbe z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom je treba poslati tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve pri LOMO Kranj do 31. decembra 1954. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev Na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) Komisija za razpis in imenovanje direktorjev pri Ljud. odboru mestne občine Kranj razpisuje mesto direktorja za trgovsko podjetje »2IVILA«, Kranj Ponudniki morajo imeti naslednje pogoje: 1. Ekonomist z nekajletno prakso, 2. Dovršena srednja šola in petletna komercialna praksa s strokovnim izpitom, 3. Nepopolna srednja šola z izpitom za trgovskega pomočnika in desetletna praksa. Pravilno kolekovane ponudbe z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom je treba poslati tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve pri LOMO Kranj do 31. dec. 1954. Komisija za razpis in Imenovanje direktorjev ezona" se je pričela V 28. številki »Glasu Gorenjske« iz leta 1953 sem pisal o Mlinarjevem studencu na O-kroglem in med drugim omenil, da bi bilo dobro, da bi ljudje malo bolj pazili na lehnjak, ki je prava značilnost tega studenca in ki je, na žalost, vsako leto redkejši. Lehnjak (nekateri mu pravijo tudi »apneni maček«) se tvori iz posebne vrste mahov in iz apnenca, ki je v vodi raztopljen. Ko voda teče preko zelenih mahov, se topljiv primarni kalcijev karbonat spremeni v sekundarnega (ta v vodi ni topljiv) in sicer zaradi tega, ker odda ogljikov dioksid, katerega zelene rastline rabijo za tvorbo organske hrane. Čeprav ima voda v sebi raztopljenega apnenca dosti, se ta proces vrši silno počasi in je zato letni prirastek lehnjaka mnogo manjši od onega, ki ga ljudje v času »sezone« vsako leto znosijo v košarah, nahrbtnikih, aktovkah in še v vseh mogočih drugih posodah domov. »Sezona« se pri Mlinarjevem studencu začne v drugi polovici novembra in traja prav do 25. decembra. Žalostno je, da nekateri ljudje — domačini tako pustošenje narave celo podpirajo. Omenim naj še to, da tako početje ni lastno samo otrokom, ki se pač v toliki meri še ne zavedajo škode, ki so jo s tem prizadejali naravi, ampak se najdejo tudi odrasli moški, ki s svojim »junaštvom« nemalokrat celo prekašajo svoje mlajše tovariše. Mislim, da bi se tako obiskovanje Mlinar-jevega studenca na Okroglem z dobro voljo nas vseh lahko vsaj c mejilo, če že ne popolnoma odpravilo. Želimo, da bi se to čimprej zgodilo! Andrej Triler Na podlagi 89. in 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni llat FLRJ, št. 51/53) Komisija za razpis ln imenovanje direktorjev pri Ljud. odboru mestne občine Kranj razpisuje mesta poslovodij naslednjih manjših samostojnih gostišč: »GOSTILNA PRI KOLODVORU« »GOSTILNA PRI JEZERSKU« »GOSTILNA PRI JERICI« GOSTILNA PREŠERNOV HRAM« »GOSTILNA PRI RUČIGAJU« BUFFET KOSTANJEVICA »GOSTILNA ZLATA RIBA« »GOSTILNA KOKRA« Vsa navedena samostojna manjša gostišča se nahajajo na območju Ljud. odbora mestne občine Kranj. Ponudniki za mesta poslovodij morajo imeti enega izmed naslednjih pogojev: 1. kvalificirani gostinski delavec s petletno prakso pri vodenju gostinskena obrata; 2. kvalificirani gostinski delavec s petletno prakso v tem nazivu. Pravilno kolekovane ponudbe z ustrezno dokumentacijo in življenjepisom je treba poslati tajništvu za gospodarstvo in komunalne zadeve pri LOMO Kranj do 31. dec. 1954. Komisija za razpis in imenovanje direktorjev IOCANOM OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKE 18. XII. 1941 18. XII. 19S4 18. december 1941 - prelomica starega in temelj novega življenja v Škofji Loki in december so si Ločani izli] brali za svoj občinski praz-nik. Tega dne pred trinajstimi leti so šli množično v partizane številni loški delavci in antifašisti, ki so po tisočletnem zasužnjevalnem pritisku tujcev, po silovitem gmotnem in duhovnem izkoriščanju tuje in domače buržoazije v stari Jugoslaviji, po letih težavne ilegale in upornega podtalnega pripravljanja i.vseljudske ▼staje najnaprednejših borcev, članov KPJ — našli moralno silo in rekli: Ne! Dovolj je! Pokazali so tisto elementarno silo našega ljudstva, ki mu krika po pravici in resnici, po svobodnem in enakopravnem življenju niso mogla odušiti mučenja upornih kmetov v srednjem veku, niti streli v Judenburgu, niti glavnjače in orožniški bajoneti šestojanuar-ske diktature v stari Jugoslaviji, niti zločinska divjanja fašističnih okupatorjev in njihovih domačih plačancev. Rekli so: Ne! v interesu svobode, napredka in enakopravnosti vseh tlačenih in zatiranih narodov sveta, v interesu mirnega sožitja in graditve novih, socialističnih družbenih odnosov! Svojo kri so žrtvovali v interesu bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov, v interesu industrijskih gigantov, cest in železnic, hidrocentral, bolnišnic in dečjih domov, ki dajejo iz dneva v dan lepše lice naši novi, socialistični domovini, zgrajeni po načelih enakopravnosti in neodvisnosti. Borili pa so se tudi za vsestranski gospodarski in kulturni napredek bodoče loške komune, za naše tovarne, ki jih upravljajo delavci, za Predilnico, Jelovico, šešir in Motor, pa tudi za moderno cesto in novo gimnazijo, za kulturne domove in Športne objekte. Za vse tisto, kar dane:-, velikega in mogočnega ustvarja naše delovno ljudstvo. Nagel razvoj industrije ŽIVEL II. OBČINSKI PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA ŠKOFJE LOKE! škofja Loka: lep primer zaključenega srednjeveškega trga. Sproščene proizvajalne sile so po osvoboditvi prinesle tudi velik razmah industrije, tako da se Loka vedno bolj razvija v dveh smereh: v zgodovinsko-turistično privlačno staro mesto in v izrazito delavsko-in-dustrijsfco središče na Trati, kjer sta največja objekta Gorenjska predilnica in lesni kombinat z lesnoindustrijskimi podjetji Jelovica, Lesno - industrijsko podjetje (LIP) in Gradiš. V Vincarjih vidno raste elektro - kovinsko podjetje »Motor«, čigar izdelki (elektromotorji, brusilni stroji, krožne žage, gasilske črpalke, gasilske armature in sirene) so si osvojili domača pa tudi tuja tržišča. V samo staro mesto pa se zajeda najstarejša loška industrijska veja — izdelovanje klobukov; podjetje »Sešir« izdeluje klobuke in tulce iz zajčje in kunčje kože in vse te artikle izvaža v inozemstvo, v zapadno Evropo in celo na druge kontinente. Če k temu prištejemo Strojno - industrijsko podjetje ob novi, asfaltirani cesti ter zraven gimnazije stoječo tovarno »Odeja«, ki izdeluje prešite odeje, smo navedli glavne veje loške industrije, ki ustvarja v občini pretežni del narodnega dohodka (83,2% za celotno komuno). Gorenjska predilnica je bila osnovana leta 1933 s tujim kapitalom, ki je pri nas zaradi poceni delovne sile mogel maksimalno izkoristiti vložene kapacitete, saj so se gibale plače delavcev od 1,10 do 1,50 din in so se malenkostno zvišale šele po znanem štrajku tekstilnih delavcev leta 1936. Šele po osvoboditvi je prišla tovarna več ali manj neokrnjena v roke delovnega ljudstva, 10. septembra 1950 je prevzel upravo nad podjetjem delovni kolektiv. Petintridesetčlanski delavski svet se je pričel takoj boriti za kvaliteto izdelkov in za dosledno izvajanje vseh pridobitev in pravic delavskega sa- moupravljanja. V zadnjih dveh so zategadelj v tovarni celo letih pa se posebno bori za iz- stroji z letnico 1880. Brez dvo-boljšanje in obnovo strojev, ma bo s postavitvijo ključnih saj se je le-ta zaradi tudi dvo- objektov naša težka industrija mesečnega nepretrganega obra- odločilno lahko posegla na trži-tovanja v treh izmenah močno šče s proizvodi za lahko indu-iztrošil, stari oblastniki in last- strijo in ji tako bistveno po- niki pa se itak niso dosti bri- magala, predvsem pa jo napra- Brusilni stroj — izdelek podjetja »Motor« v Loki težavami in zastavlja vse sile za večji procvit podjetja. Tako predstavlja veliko delovno zmago zlasti premestitev čistilnice iz starih kletnih prostorov predilnice v večje prostore drugega nadstropja nove stavbe, kjer je sedaj mogoče mešati večje količine bombaža. S tem pa so rešili v tovarni istočasno eno izmed važnih vprašanj za čim boljše delovne pogoje, kar je nenehna skrb upravnega odbora: uredili so sodobno urejene garderobe za ženske. Prav tako so v vseh delovnih prostorih položili parket ter s tem občutno zmanjšali število obolenj. V načrtu pa so tudi nove, moderne kopalnice. Bežne slike enega največjih loških podjetij pa si ne moremo predstavljati, če ne dodamo še dejstva, da so člani kolektiva s prostovoljnim delom zgradili najlepšo in največjo dvorano daleč naokoli, kjer so razni sestanki, akademije, gleda- Zgradba Gorenjske predilnice gali za izboljšanje proizvodnih vila neodvisno od uvoza posa sredstev, saj jim je cenena de- meznih strojnih delov. lovna sila in čezurna zaposli- Delovni kolektiv se uspešno liške in kino predstave pa tu- tev prinašala dovolj zaslužka in bori tudi z vsemi nastajajočimi di druge prireditve. TVD Partizan - združuje največ mladine Med številčno in kvalitetno najmočnejšimi društvi v Loki je TVD »Partizan«, ki dosega prav lepe uspehe. Vključil se je tudi letos v tekmovanje za pokal Ljudske pravice in je bil v tem dnevniku v okviru tekmovanja objavljen obširnejši članek, ki je skušal podati Loka in Ločani v NOB * Poročali smo že, da je Mestni odbor SZDL v Škofji Loki za občinski praznik založil I. štev. bodoče periodične poljudno znanstvene revije »Loški razgledi«, ki bodo prinašali tehtne prispevke z vseh področij političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Loke in obeh dolin. V reviji niso zajeti samo začetki sistematičnega zbiranja gradiva iz NOB, nadvse tehtni prispevki o urbanistični zasnov mesta, o prosvetni problematiki itd. izpod peresa domačih javnih delavcev, ampak kažejo Imena domačinov in drugih, ki so si že tudi v širši javnosti priborili velik ugled, da ima revija tudi znanstveno težo. Omenjamo samo prispevke Franceta Planine (»Kako se je razvila loška pokrajina«), dr. Pavla Blaznika (»Na obisku v Freisin-gu«) in dr. Emilijana Cevca. Nekateri odlomki naj skušajo osvetliti vlogo in pomen Loke v preteklosti pa tudi v sedanjosti in bodočnosti. V dobi stavk De v Škofji Loki že obstajala osnovna organizacija Komunistične partije, ki je bila sicer maloštevilna, vendar je odigrala v IkasnejSih dogodkih odločilno vlogo. Partijska celica je bila sestavljena v glavnem iz proletarskih elementov, ki so bili zaposleni v industriji, poleg tega pa je imela svoje člane tudi v vrstah obrtnikov. Najstarejši član KP, krojač Franc IPfajfar, je bil organiziran od leta 1933, celica pa se je formirala v letih 1937-38. Odločilne važnosti za razvoj KP v Loki so Številni obiski vodilnih partijskih funkcionarjev, ki so dajali navodila in pomagali pri delu. Kot ilegalci so v Loki bivali Boris Kraigher, Bojan Kraigher, Ivan Bratko itd., neposreden stik s celico pa je imel tudi /Boris Zlherl. Tako je naSla okupacija partijsko organizacijo pripravljeno in istočasno, ko tje Kutschera v Kranju kričal o večni pripadnosti Gorenjske k Rajhu je partijska organizacija preko Tončke iStegnar fin Borisa Ziherla dobila prve direktive, ki so jasno opredelile naloge in končni cilj. Na Gorenjsko je CK KPS poslal v pomoč organiziranju oborožene vstaje najboljše kadre. V Loki so nudili Partij! naivečlo ipomoč tovariši Lojze Kebe-Štefan, Tomo Brejc in Mira Svetina. V maju in juniiu je bila aktivnost iv Loki usmeri ena predvsem v zbiranje orožja in priprave za ustanovitev OF. Poleg Partije je bila izredno aktivna skupina demokratičnega krila Sokola, katero so sestavljali Ivo m Drago Vraničar, Draguša Potočnik, Ivan Maček ter bratje Kavčiči, Pavle, Jože lin Peter. V povezavi s Partijo ln ostalimi naprednimi tovariši je bilo izvedenih več akcij v vojaški bazi pri kolodvoru ter odnesenega precej orožja. V bazi sta bila namreč zaposlena puškar j a Drago Vraničar in Majcen. Ta dva sta ob večerih tihotapila skozi ograjo v vreče zašito o-rožje, ki so ga nato prevzemali ostali ter prenesli na Suho h kmetu Francu Kalanu ali na Sten v naravno podzemeljsko jamo. Pri teh akcijah so sodelovali Ivo Vraničar, Pavle Kavčič, Ivan Maček, Cvetko Kobal in Franc Dagarin. Na ta način jo bilo odnesenih okrog 40 odličnih pušk in 6 puškom it ral jezov. Okrog 30 pušk je kmet Kalan prepeljal v gnojnem košu ob belem dnevu skozi mesto v iPodpulferico k Francu Ho-manu, ki jih je nato spravil v Breznieo. Tu je bilo orožje dobro premazano in skrito mad hišo Ignaca Demšarja. Poleg o-rožja je bilo zbranih še nad 1000 kosov municije in bombe. Vse to je bilo uporabljeno v velikih 'borbah meseca decembra. 20. julija je bil sklican ustanovni sestanek odbora OF. r>rav tako pa tudi (oreanizacije SKOJ, katere prvi sekretar je bil tov. Cvetko Kobal. sedanji predsednik LOMO Škofja Loka. Številne akcije bo Ise vrstile druga za drugo. Zaradi tega pa so Nemci postali budnejši, oborožena borba se je bila vedno bliže mesta, organizatorji vstaje pa so morali v ilegalo in v partizane. V začetku novembra so se začele priprave za množični odhod v partizane. Številne akcije sredi Loke, ki so pognale Nemcem strah v kosti, so kompromitirale voditelje ljudske vstaje. Dne 6. decembra je odšel iz Škofje Loke kot prvi partizan Anton Demšar, naslednji dan pa sta stopila v ilegalo Drago Vraničar in Ivan Maček. V Poljansko dolino je prišel Cankarjev bataljon in pričel z večjimi vojaškimi akcijami. Bližali so se dnevi splošne vstaje... Dne 18. decembra je 8 ge-stapovcev nameravalo aretirati brate Kavčiče. V gostilni so aretirali Jožeta, dočim jim je Pavle pobegnil skozi okno. Nato so odšli v delavnico in aretirali še Franceta, medtem ko je bil Peter, ki je delal izven doma, od organizacije OF pravočasno obveščen in se je u-maknil. Gestapovci so našli v hiši še nahrbtnike, ki so jih pripravili bratje Kavčiči za odhod v partizane. Se istega dne sta odšla v partizane Peter in Pavle, pridružil pa se jima je tudi Justin Dolinar, ki je pustil doma Številno družino. Aretacija bratov Kavčičev je bila splošni znak za odhod v partizane. Tega dne so se umaknili v ilegalo še ostali tovariši, naslednjega dne, to je 19. decembra, pa je Cvetko Kobal odpeljal v Cankarjev bataljon tov. Janka Pintarja, Jaka Božnarja, ilvana Frankota^ Lovra Sinka, Gašper-j« Dolinarja, Franca Potočnika — Peruna in Rajka Pipiniča. Že naslednji dan je bila organizacija OF obveščena, da namerava Gestapo odpeljati aretirana Jožeta in Franceta Kavčiča v Begunje, kjer bi ju čakala usoda neštetih žrtev fašizma. Ukrenati je bilo treba hitro. Povodnja prilika za ak-ciio je (bila v nedeljo 21. dec. /večer, ko bi bila budnost Gestapa najmanjša in bi bili naj- manj pripravljeni na napad. Vse potrebne podatke o stanju v so-dniji je dal Polde Grošelj, ki je bil tam v službi. Priprave za izvedbo akcije je na terenu o-pravil Cvetko Kobal, z vojaške strani pa Pavle Kavčič skupno s štabom Cankarjevega bataljona. Ves zadnji dan pred akcijo so člani SKOJ nenehno kontrolirali poslopja zaporov, da ne bi doživeli presenečenja. Medtem je bil 20. decembra sestanek Cankarjevega bataljona pri Presečniku, katerega sta se u-deležila tudi Pavle Kavčič in Cvetko Kobal. Izdelan je bil podroben načrt za akcijo in bi-Joi doljočeno, naj se izvrši v nemških uniformah, kar naj bi omogočilo lažji dostop do zgradbe in bi dezorientiralo Nemce. Za izvedbo akcije so se javili Alojz Pečnik kot nemški oficir, Franc Štular kot podoficir in Jaka Božnar kol aretirani tihotapec. Akcija je bila izvršena ob pol 8. luri, ko se je pravkar končala kino predstava. Pečnik in Božnar sta opravila s paznikom Tomažem in odprla zapore. Jože in France Kavčič, ki sta računala na pomoč, sta takoj pobegnila, dočim so ostali zaporniki kolebali in niso izkoristili kratkotrajne prilike. Partizani so se umaknili že s težavo, ker so Nemci prepoznali nakano in pritisnili na poslopje. Zaradi izredne hrabrosti in prisotnosti duha partizanov je akcija v celoti uspela. Nemci so bili besni. Dan je bil znak za alarm in minuto kasneje so preplavili Loko motoristi v polni bojni opremi. Zavladala je prava panika, ker so se bali drug drugega, računajoč, da so lahko med njimi preoblečeni partizani. Akcija je odjeknila po vsej Gorenjski. Dokazala je, da partizanski vojski ni ničesar nemogoče in pognala Nemcem strah v kosti. Ze naslednjega dne je bil orožniški polkovnik Handl, vodja Orožniških postaj na Gorenjskem, prisiljen v svoji okrožnici št. 581/41 najresneje oDozoritl v^e postojanke na razširjanje oborožene vstaje in jih seznaniti z akcijo, ki je bila izvršena na zapore v Šk. Loki. pregled čez mnogovrstno društveno delavnost. Naslednji skopi podatki še zdaleč ne morejo nuditi popolne slike njegovega živahnega delovanja. Menda ni »Partizana«, ki bi skrbel za tako različen, živ in pester vsestranski telesni razvoj. V obnovljeni telovadnici vadijo vsi oddelki, od cicibanov do članov. Letošnji junijski telovadni nastop je bil največji po osvoboditvi. Telovadci so nudili tudi pomoč drugim društvom in so nastopali tudi v Gorenji vasi, Stražišču in Tržiču. Od posameznih vrst so bili veli tudi odbojkarska in košarkarska sekcija, ki sta pripravili vrsto tekmovanj in dosegli že prve uspehe (odboikarji v Medvodah, Idriji in Tržiču; košarkarji v Loki, Kranju In na Jesenicah). V gorenjski nogometni podzvezi je nogometna sekcija sodelovala kar s tremi ekipami: s pionirji, mladinci in I. moštvom. Ustanovil hedo tudi namiznoteniško sekcijo. Za letošnji občinski! praznik je šahovska sekcija društva organizirala lepo obiskano si-multanko z republiškim :iladm-skim prvakom Trampužem. svo- Vrsta mladink TVD »Partizana« iz škofje Loke, ki je na letošnjem državnem prvenstvu v Zagrebu dosegla 4. mesto, na republiškem prvenstvu pa 2. mesto. najuspešnejši člani, zlasti Rudi Benedik, najbolj pa seveda mladinke I. razreda, ki so na republiškem prvenstvu dosegle II., na državnem prvenstvu v Zagrebu pa IV. mesto, kar pomeni za loško telovadbo doslej največji skupinski uspeh. Mladinke so prav tako gostovale na prijateljskem srečanju v Zrenjaninu, kjer so pokazale visoko stopnjo telovadbe in dostojno zastopale Slovenijo. V Škofji Loki so bila izvedena tudi skoraj vsa tekmovanja za okrajno prvenstvo: tako v smučarskih tekih, skokih in slalomu, v lahki atletiki in ljudskem mnogoboju. Povsod so člani domačega Partizana dosegli zavidljive uspehe in smo o njih že poročali sproti v našem listu. Društvo je svojim članom, posebno pionirjem in pionirkam, letos omogočilo tudi obmorsko taborjenje v Baski na Krku. V svojih vrstah pa ima društvo tudi vse športne sekcije (razen smučarjev), kjer je pa Slavni poudarek na množičnosti in pritegovanju mladine, ki naj se čim bolj vsestransko udejstvuje. Tako sta letos zaži- je prizadevanje in deio v telovadnici pa je društvo {okazalo z uspelo akademijo, ki ]e žela vse priznanje in odobravanje številnega občinstva. Opomba uredništva: Ker ni bilo mogoče naenkrat objaviti vsega gradiva o pestri dejavnosti na gospodarskem, kulturnem in društvenem področju občine, opozarjamo cenjene bralce na prispevke, objavljene V prejšnjih številkah našega lista, zlasti na gospodarske probleme bodoče komune in na razvoj loške Mestne knjižnice (GG št. 49), na članke o delu društev in organizacij, zlasti na delo KUD »Tone Sifrer« in LT (GG št. 50) ter ZB (GG št. 48). Slavnostno stran v počastitev občinskega praznika v škofji Loki je pripravil Andrej Česen. \ Ob obisku predsednika Republike Tita v Indiji in Burmi O cl velu daljnih deželah Iz indijske zgodovine PRVI EVROPEJCI, ki so prišli v Indijo, so bili Portugalci. Prišli niso kot prijatelji, marveč kot zavojevalci. Izkoristili so svojo premoč na morju in lu sta Mm v(udotte ttiun Ko spremljamo predsednika republike tovariša Tita na njegovi poti v Indijo in Burmo, so naše oči uprte v ti dve azijski deželi. Uradni obisk predsednika FLRJ, ki se kot prvi evropski šef države mudi na obisku v Indiji in Burmi, spremlja z velikim zanimanjem tudi vsa svetovna javnost. Indija, Burma in Jugoslavija so tri neodvisne države. Svojo neodvisnost so si priborile v stoletnih težkih bojih. Zato jo tudi spoštujejo, in cenijo mir, ki jim omogoča nadaljni razvoj gospodarstva in ljudske blaginje. Obisk predsednika Tita v dveh, naši državi tako sličnih deželah, bo nedvomno obrodil bogate sadove in bo močno okrepil mednarodne sile miru. Navdušenje, s katerim sprejema indijsko ljudstvo našega predsednika, je porok za to. Sri Ačaraja Vinoba Dži Bhave, voditelj indijskega kmečkega gibanja. zaplenili ladje indijskih trgovcev. Edini posrednik blaga med proizvajalcem in potrošniki v Evropi\, pa oelo na Daljnem Vzhodu in v Indoneziji, so postali na ta način Portugalci. S tem jim je bilo omogočeno neomejeno izkoriščanje domorodcev, saj so dejansko postali gospodarji dežele. Ko pa so Portugalce iztisnili iz Indije Nizozemci in Angleži, so hkrati prevzeli tudi monopol nad zunanjo trgovino in vse prednosti, ki jim jih je ta monopol dajal. V 17. stoletju je Angležem uspelo izriniti iz Indije tudi zadnjega tekmeca — Nizozemce. To je doba vladavine Vzhod-no-indijske kompanije, ki je po mili volji skubila indijsko gospodarstvo od 1600. leta do leta 1857. Evropa je potrebovala dišave, ki jih je imela Indija dovolj. Treba jih je bilo torej čimveč izvoziti iz Indije, vendar za zamenjavo Evropa ni imela Indiji kaj dati. Zato pač ni ničesar dala, ali pa je dala prav malo. Medtem ko so v letih 1766 do 1768 izvozili iz Indije blaga v vrednosti 6,300.000 funtov šter-lingov (okoli 6 milijard 300 milijonov dinarjev), so uvozili v Indijo le za 600.000 funtov šter-lingov (okrog 600 milijonov dinarjev) blaga. Zaradi tako grobega "zkori-ščanja je padlo v 18. stoletju število prebivalstva v Indiji za tretjino, tretjino obdelovalnih površin pa je prerasla džungla. Zaradi izkoriščanja, ki ]e hkrati z razvojem angleškega gospodarstva dobivalo nove ob- like, a se po vsebini ni menjalo, je v 19. stoletju v Indiji razsajala 38 krat strašna lakota, ki je terjala 21,5 milijonov človeških življenj. V odločilnem trenutku, ko Je indijska družba stala na prelomnici med starim, patriarhal-no-fevdalnim družbenim redom in prvimi začetki kapitalističnega razvoja, so torej, invazija tujih zavojevalcev in njihovi izkoriščevalski nagibi, presekali nit naravnega družbenega pro- stvu živi precej mešano prebivalstvo. Statistike so zabeležil*, da v Indiji ljudje govore "03 jezike in da pripadajo nič manj kot 3.000 verskim sektam. Vendar so pri tem upoštevani res prav vsi jeziki, ki jih govore v Indiji in prav vse verske sekte, kolikor jih je na polotoku. V resnici pa v Indiji govorijo pravzaprav le 18 jezikov, ki jih uporablja 90 odstotkov vsega prebivalstva. Ta pisan mozaik narodnosti in Kopalci ob sveti reki Ganges cesa. Zato ni čudno, da so se ostanki starega tako močno o-hranili prav do današnjih dni in predstavljajo močno oviro pri naporih za modernizacijo m razvoj indijskega gospodarstva in družbenih odnosov v Indiji. Pisan mozaik narodnosti in ver INDIJA JE OGROMNA DRŽAVA. Po številu prebivalcev je druga na svetu, takoj za Kitajsko. Ima okoli 312 milijonov prebivalcev, po površini pa je enaka Evropi brez Sovj. zveze. Na tem ogromnem prostran- ver, deloma ovira sožitje in je privede! v nedavni preteklosti do resnih sporov, ki še niso poravnani. 15. julija 1947. leta, ko je dobila Indija položaj dominiona v okviru Britanske skupnosti narodov, se je vse tisto, kar pravzaprav razumemo pod geografskim pojmom Indija, — razdelilo na tri dominione: na Indijo, Pakistan in Cevlon. Ta delitev se je izvedla na verski osnovi. Pakistan je dobil področje naseljeno z muslimani, Indija pa tisti del ozemlja, ki so Iga naseljevali Hindusi. Pri razdelitvi pa je ostal med Indijo in Pakistanom nerazdeljen otoček — Kašmir, za katerega Kopališče Manikarnika 1.1 l se že od ustanovitve sem potegujeta tako Indija kot Pakistan. Prebivalstvo v Kašmiru se je sicer odločilo za priključitev k Indiji, a zaenkrat do priključitve še ni prišlo, ker bi to verjetno povzročilo preveč hude krvi v Pakistanu. Ta problem hoče indijska vlada rešiti na nuren način in v duhu medsebojnega sporazumevanja, ker jo to splošno načelo njene zunanje politike. Kolikor pa Indija že zaradi tolikšnega števila narodnosti, jezikov in ver ni bila dovolj razdeljena, po jo še bolj razkosali tuji upravi j alci, da bi tako laže vladali. Pred drugo svetovno vojno je /bila celotna Indija razdeljena na 563 držav ln državic, razen tega pa je bilo ustanovljenih še 15 britanskih provinc, ki so bile pod izključno upravo britanske administracije. Ta razdrobljenost Indije, ki je bila največkrat napravljena umetno, predstavlja prav tako precejšnjo oviro hitrejšemu razvoju države kot celote. (Nadaljevanje prihodnjič) NEKAJ ZA MASE ZBHB Ce izpadajo lasje Tipična indijska pokrajina. Odpadanje las povzročajo kožna obolenja, lahko pa so temu vzrok tudi slabe lasne korenine, živčnost itd. Ljudi, ki jim izpadajo lasje zaradi kožnih obolenj, lahko zdravijo 1 samo zdravniki, specialisti za kožne bolezni, medtem ko izpadanje las iz drugih vzrokov lahko samo ublažimo ali celo povsem preprečimo s pomočjo odličnega sredstva, za katerega prinašamo tudi točen recept. V apoteki kupimo 1 g kaptola, 1 g re-zorcina, Vz g salicilne kisline, 1 g vinske kisline, Ms g ricinove— ga olja in 10 g 70 odstotnega alkoholnega esenca kateregakoli parfema. Vse to zmešamo in z omenjeno tekočino namažemo lase vsak večer pred spanjem. Pred uporabo je tekočino treba vsakokrat premešati. Za nego las podnevi pa pd lahko pripravimo sledeče aromatično sredstvo, za katerega potrebujemo 1000 g 7Q-odstotne- ga špirita, 6 g pomarančnega olja, 2 g limoninega olja, 2 g bergamotovega olja, 1 g umetnega neroli olja, 1 g umetnega rožnega olja in % g aydroxuci-tromellala. To premešamo, dodamo 10 g quillayal tinkture, nato pa med ponovnim mešanj ero kapljice destilirane vode in 5 g amonijaka. To zopet premešamo, denemo v steklenico, zapremo in pustimo stati 7 dni pri sobni temperaturi. Nato precedimo in prelijemo v čisto steklenico. 2okkusite se tole: RIŽEV ZAVITEK Na mleku skuhamo 30 dkg riža in naredimo testo iz 30 dkg moke, nekoliko mleka, kvasa in soli. Nato ga raz-valjamo, pomažemo z rižem, potresemo s sladkorjem, cimetom in nastrganimi limoninimi lupinicami. Ce imamo skodelico smetane, tudi to namažemo po testu, sicer pa vzamemo kako drugo maščobo. Testo zvijerao in ga denemo v namazano pekačo. Ko je dovolj shajano, ga lepo rumeno zapečemo. Moda RECEPT SADNI KOLAC Penasto vmešamo 10 dkg masla ali masti z 10 dkg sladkorja in 2—4 rumenjake. Nato dodamo 5 žlic mleka, 25 dkg moke ter sneg 2—4 beljakov. Ce imamo malo jajc (2), dodamo 1 zavitek pecilnega praška, če je več jajc (4) pa '/t zavitka. To zmes denemo v namazano kozico ali pekačo, povrhu pa jo potresemo z l/l kg raznega narezanega sadja (z marelicami, breskvami, jabolki, hruškami). Ce imamo orehe ali lešnike ali mandeljne, jih na debelo zre-žemo in potresemo po sadju. Dve ljubki popoldanski obleki iz lahkega volnenega blaga m 'V\\ 1 Praktično krilo z životkom, pod katerim nosimo pulover ali bluzo, in predpasnik, ki popolnoma zaščiti našo domačo obleko Topla tričetrtinska jopica iz starega športnega plašča in zimski kostum z visokim krznenim ovratnikom. ni bila nemški vohunski podvig (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) 2. Drugi Kibentroppov zet Jenke, pretkan in dokaj sposoben človek, ki je nekaj časa upal, da bo nasledil von Pape-na, potem pa je uvidel, da je pravzaprav na ladji, ki se potaplja, zato je najboje, če je pravzaprav zapusti. Po podatkih, ki jih je dobil o njem Sir Knatsbull, je bil to človek, ki ni želel ničesar drugega kot stopiti v angleško službo. 3. Tretji von Papenov pomočnik pa je bil Movsich, edini »pravi nacist« na poslaništvu, razen tega še inteligenten in izredno stremuški. Človek, ki ga je Moysich imenoval Cicero, (v nemških tajnih dokumentih so ga nazivali drugače), ni bil ne Turek, ne Albanec in ne Grk. Bil je britanski major »R«. Jenkeja je poznal več let, toda, ne kot njegov sluga. Seznanilo ju je skupno »delo« v Ankari in Istambulu. Omenili smo že, da je Jenke dolgo živel na Turškem in si krajšal čas s trgovino, špijonažo, aferami in drugimi »poslovnimi zadevami«. Nekaj časa je prodajal »poročila« R-u v prepričanju, da je ta človek dvojni, če že ne trojni agent, ki je zagotovo delal za Italijane in morda tudi za Ruse. Imel ga je za Maltežana ali Italijana. Prvič sta se Jenke in R. srečala pri nekem turškem poslovnem človeku 20 kilometrov od Ankare, ne pa na Jenkejevem domu, kot to opisuje Moysich. Tedaj je delal R. Jenke*"' »Gotovo vam je znano, da delam v britanskem poslaništvu, toda odkar je tudi Rusija postala zaveznik Anglije in Amerike, se mi je politika zagnusila. Predobro se namreč zavedam, da je Evropa zapisana propadu in smrti. Sedaj živim samo še za eno samo stremljenje. Pridobiti si namreč hočem čimveč denarja in po končani vojni pojdem v Južno Ameriko. Vem za rudnik, ki bo prav gotovo zanimal tudi vas. Tam se bo dalo živeti. In še nekaj vam hočem povedati. Naš poslanik gospod Knatsbull ima mladega sekretarja, ki ga na videz morda tudi vi poznate. To je izredno lep mladenič in kot vse kaže, veže gospoda Knatbulla nani še »nekaj« več kot prijateljstvo. Mladi sekretar pa ima to slabo lastnost, da strastno igra za denar, uživa mamila in se zadolžuje za astronomske vsote. Pripravljen .ie storiti karkoli, samo da bi dobil denar. Razumete, karkoli!« VON PAPEN JE SKEPTIČEN Pred dvemi ali tremi leti bi Jenke ob podobni ponudbi ponorel od sreče in že bi se videl na mestu von Papena. V oktobru 1943 pa je bil prepričan, da se Nemčija samo Se po »čudežnem naključju« lahko izogne porazu. O razgovorih z R.-om je Jenke obvestil von Papena, ki je sprejel vest hladno in brez začudenja ter mu svetoval, naj zahteva »vzorce« prvih vesti, preden se bo začel pogajati za ceno. Prvo poročilo je preseglo vsa pričakovanja. Bila je to zbirka izredno fantastičnih in senzacionalnih dokumentov. Za trenutek se je Jehkeju povrnil entuziazem iz 1939. in 1941. leta. Ce so ti dokumenti »čudež«, ki lahko reši Nemčijo, potem bo postal on, Jenke, slavna osebnost in zgodovina bo pisala o njem. Ze mu je postalo žal, da je stvar zaupal von Papenu. Toda v svojem navdušenju mu je o vsem še enkrat natančno poročal. Pričakoval je, da mu bo von Papen očaran prisrčno čestital in takoj telegrafiral v Berlin. Stari lisjak, ki je v živHenni ž« marsikaj videl, pa se je samo prizanesljivo nasmejal in dejal: »Sir Knatsbull je eden najboljših, če že ne najboljši angleški diplomat. Več let je preživel na Kitajskem, kjer je vsak večer točno vedel, kaj se je čez dan dogajalo v drugih poslaništvih. Poznal je vse njihove tajne, nihče pa ni mogel ugotoviti, kai je delal on sam. Ce pa srt mu sedaj ukradli in preslikali dokumente, ne da bi on to slutil, potem je gospod Knatsbull popolnoma nor. Morda še ne veste, da je Sir Knatsbull intimen (Churchillov prijatelj in se vsake tri mesece sestaja z niim. Ce bi bil neumen, potem se to ne bi dogajalo.« Jenkejevo razočaranje je bilo dvojno: priznati je moral, da ima von Papen prav, da je boljši diplomat od njega in, če je R.-ov predlog brez vrednosti, potem zbogom lepe sanje o slavi in bogastvu. »Po vašem mnenju je torej vse skupaj že vnaprej pripravljena mreža?« je vprašal Jenke z ubitim glasom. »Zadeva« .ie preveč pomembna, da bi vam lahko nanjo odgovoril z odločnim da ali ne, je nadaljeval von Papen. Najprej bi bilo treba zelo pazljivo proučiti vsak dokument posebej, ker na nrvi pogled izgledajo originalni, nato bi bilo treba dognati kakšen interes naj bi imeli Angleži pri prodaji teh dokumentov, če gre že res za namerno prodajo. — Morda bi o tem povprašali Berlin? — je lizunsko pripomnil Jenke. S težavo je potrti Jenke vstal in stegnil roko na ambasadorjevo mizo, da bi pobral fotografije. Von Panen je užival v drami, ki sc je odigravala v mladi duši njegovega sodelavca. Sele, ko je hotel odpreti vrata, da bi odšel, je ambasador mrmrale pokašljai, kar je zadržalo Jenkejevo roko na kljuki in mu nesramno pripomnil: V vsakem primeru je to zadeva, ki sc ne bi smela tikati niti mene niti vas. temveč Moysicha. On je »Nachrichtendien-stov« človek v Ankari... Prvo srečanje Moysicha in R. je bilo dosti boljše kot sta si predstavljala von Papen in Jenke. Toda Moysich ni tako zamaknjen, da ga ne bi začudile majhne »okoliščine«, v katerih mu njegovi »predpostavljeni odstopajo« ves primer. Ali konec koncev, kot »organ tajne službe« v Ankari (o čemer on razumljivo ne želi govoriti v svoji knjigi), je prepričan, da je njegova naloga na pravem mestu. Tudi R. večkrat aludira na »posebne navade« sir Hugea-ki jih je zaradi diskretnosti izpustil v svojem delu. Ta njegova »aluzija« je večkrat omenjena v njegovih vesteh, ki jih je pošiljal v Berlin, v katerih je govoril o »velikih simpatijah« ki jih goji sir Huge do K. Vse to je bilo neverjetno do naivnosti in če je Berlin verjel tej pravljici, je bila to pač zasluga Moysicha. Moysich je do danes prvi in edini, ki je objavil »Operacijo Cicero« v knjigi. Mnogi so pričakovali, da bodo v knjigi omenjene osebe protestirale. Na splošno presenečenje pa vsebine v knjigi do danes še ni nihče zanikal. Edino Foren office je priznal, da je za časa vojne bilo nekaj »indiskrecij« v britanski ambasadi / Ankari. Tudi gospodu Bevinu ni bilo težko »diplomatsko« odgovoriti: »Vladi njegovega veličanstva ni nič znanega o stvaren. ki jih navaja priznani interpelant.« In v vsakem primeru to ne bi bil Moysich, ki bi smel dokazati nasprotno. Odkod potem to javno, v običajih angleške politike prav gotovo neobičajno, potrdilo. Zakaj je sir Hugc, ki je glavni junak te afere, tiho? Kot upokojenec ima danes vso pravico, da bi karkoli povedal v svojo obrambo. Zakaj mu Churchii in Eden, njegova predpostavljena tc leta 1943—1944, ne priskočita na pomoč? Pa poglejmo zakaj! (Nadaljevanje prihodnjič) ZBIRALIŠČE OSAMLJENIH SRC NA KAPRIJU Sončni otok blizu Neaplja je postal zbirališče številnih osamljenih src iz vseh krajev Evrope. Mlade, od samote i utrujene dame, se sprehajajo na promenadi, v rokah pa j imajo majhne rdeče robčke. To je znak, ki pomeni, da bi se rade omcžile. Čeprav je sezone |že konec, je na otoku zaradi te nove mcde še veliko število izletnikov. % DOBIL JE 600.000 LJUBAVNIH PISEM Čeprav je zahodnonemški kancler Adenauer star ie sedemdeset let, je v zadnjih petih letih prejel 600 tisoč ljubavnih pisem. Večino teh pisem so mu pisale mlade deklice. NA SVETU JE SE (OKOLI 10.000 TJULENJEV Sivi tjulenji so »- , čine. rezultat dvoboia pa je bil 7:3 za Jias V Morbach" je namizni tenl«i šrvort št. 1 in ie bilo za naše gostovan!" ogromno 7animanie. V zelo len,S dvorani se ie zbralo nar? 4nn s)c-da.loev. ki ,m' točkami, ki so ilh o«;vo-♦111 domač' :i_>ralci. F.kina Mor-baeha igra v 1iiM dan Hutrai ^a smo It Mannhrma s Tauern-ekspressom odpotovali domov. S pobirno zamudo smo v soboto 20 novembra zvečer prispeli v Kranj Naše tritedensko potovanje po Zahodni Evropi ie bilo končano. Mislim, da smo namen gostovanja dosegli, kajti spoznali smo nove kraje, nove ljudi ln nove igralce namiznega tenisa. Stane Rebolj. Konec 0432 Trg. podjetje za Gorenjsko na veliko »9 Hakta KRANJ, Poštna i obvešča vse svoje poslovne prijatelje in kupce, da od 20. do SI. decembra 1954 ZARADI INVENTURE NE BO IZDAJALO BLAGA in to iz galanterijskega skladišča podjetja. NUDIMO ZASLUŽEK! Na dom damo za tolčenje cele orehe. Plačilo po dogovoru. Groslstično podjetje »PRESKRBA« Kranj, Titov trg 2 objave: - o o 8?,EIMLIičE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 19. decembra ob 11.30: Tijardovič: Mala Floramve — opereta. Zveze z vlaki ugodne. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 18. decembra ob 20. uri: Premiera — Sarovan - Sartre »Glejte, Amerika!« — Izven. Mladini prepovedano. Nedelja, 19. decembra ob 16. uri: Izven in za podeželje. Sa-royan - Sartre »Glejte, Amerika!« — Mladini prepovedano. Torek, 21. decembra ob 20. url: Red a in Izven. Saroyan -Sartre »Glejte, Amerika!« — Mladini prepovedano. ..KOTEKS" odkupuje po svojih zbiralnicah in Kmetijskih zadrugah svinjske kože po din 200 za kg za nepoškodovano domačo kožo. — Kmetovalci, klavnice, odrite vse prašiče in oddajte kožo najbližji zbiralnici »KOTEKS«, ki Vam plača najvišjo dnevno ceno. Četrtek, 23. decembra ob 20. uri: Red B in Izven. Saroyan - Sartre Glejte, Amerika!« — Mladini prepovedano. Nedelja, 26, decembra ob 16. uri: Izven in za podeželje. Sa-royan - Sartre »Glejte, Amerika!«. OPOZORILO Prešernovo gledališče v Kranju uprizori 28. decembra 1954 premiero — mladinsko pravljico »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Opozarjamo, da bodo predstave v okviru »Novoletne jelke« vsak dan ob 16. url, premiera pa ob 17. uri in to vključno do 31. decembra. Vse ustanove prosimo, da javijo na upravo gledališča, ako žele zaključene predstave, dan ln uro. Poleg Pastirčka Petra in kralja Briljantina nastopa še Lizika, čarovnica, Hudomora, hlapec Gašper, dekla Nanča, Cip-Cop, plamenske rože — planika, encijan, rododendron, mrka ter murnčki, čmrlji, kobilice, pikapolonce itd. MALI OGLASI Sprejmem pridno, šole prosto dekle, poštenih staršev, ki ima veselje za popravljanje nogavic. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjeni radio aparat znamke »Su-per«. Ropret, Dvorje 36, Cerklje pri Kranju. Zamenjam moško kolo za trt vrstno diatonično harmoniko. -Naslov v upravi lista. Podpisana Jagodic Frančiška iz Šenčurja preklicu jem vse neresnične besede, ki sem jih govorila zoper Maksa Eržen đz Šenčurja. Zdrava upokojenka dobi hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, po dogovoru tudi za dosmrtno stanovanje. Naslov v upravi lista. Iščem perico. Naslov v upravi lista. Slaščičarna-Kavarna Kranj — razprodaja po ugodni ceni razni Inventar, pulte za gostinska podjetja, pisalni stroj in drugo. Za takojšen nastop službe potrebujemo 4 pomožne delavce z malo prakse v lesni stroki in 7 mizarjev in kolarjev. Ponudbe na Elan, Begunje na Gorenjskem. Prodam emajliran štedilnik in bakren kotel za žganjekuho ali zamenjam za drva. — Semen, Kranj, Tavčarjeva 17. Sprejmem ključavničarskega vajenca. Pogoji: zdrav, močan, 2 razreda gimnazije ali 6 razr. osnovne šole. Florjančič, ključavničarstvo, Kranj. Kino sporedi Kino »Storžič«, Kranj: 17. do 19. decembra jugoslovansko nemški film »Greh«. Kino »Svoboda«, Kranj- 18. in 19. decembra jugoslovansko nemški film »Greh«. Predstave v soboto ob 19. in 21. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 18. in 19. decembra amer. film »Tajni tovor«. 22. in 23. decembra francoski film »V Pariz«. Predstave v soboto ob 19. url, v nedeljo ob 17. in 19 30 uri in v sredo ob 19. uri. PREKLICA Podpisana U. A. preklicu-jem besede, ki sem jih govorila proti Mačefatovi. Podpisana Ivanka Wahl, pre-klicujem in obžalujem vse klevete in žaljivke, ki sem jih izrekla ob nakupu tekstilnega blaga v trgovini »Pri Kranjcu« v Kranju in s tem žalila upravnika tov. Srečka Vidmarja in upravni odbor. Po izvedeni analizi tekstilnega instituta v Mariboru je doprinešen dokaz, da sem nepravilno ravnala. Upravniku in upravnemu odboru se zahvaljujem za odstop od kazenskega postopka. . 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku .KNJIGARNA" Škofja Loka pozdravlja ob prazniku vstaje Škofje loke vse delovne ljudi mestne občine in jim čestita! Ljudski odbor mestne občine Skolla Loka čestita ob Prazniku vstaje vsem občanom in vsema prebivalstvu ter mu želi pri nadaljnjem delu Se mnogo uspehov! Ki) Obveščamo vse potrošnike in odjemalce, da bomo v dneh 20. do 31. decembra vršili inventure v naših angro skladiščih, od 25. do 31. dec. pa v prodajalni na Maistrovem trgu štev. 4. V času inventiranja v nobenem primeru ne bomo mogli izvrševati naročil , zato naprošamo cenjene odjemalce, da se z blagom pravočasno oskrbijo. Mlinsko podjetje Škofja Loka čestita vsem delovnim ljudem mesta Škofje Loke k njihovemu Prazniku ljudske vstaje, 18. decembra! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PRESITIH ODEJ rr jj ODEJA Škofja Loka se pridružuje čestitkam ob Prazniku ljudske vstaje Škofje Loke Ob Prazniku ljudske vstaje Škofje Loke čestita vsem občanom in jim želi Se mnogo delovnih uspehov DELOVNI KOLEKTIV VELETRGOVINE Škofja Loka K Prazniku ljudske vstaje 48. decembru čestitata Delovni kolektiv GOSTILNE PRI KOLODVORU Škofja Loka delovni kolektiv MESNINA škofja loka Delovni kolektiv" Tovarne klobukov „SESIR" ŠKOFJA LOKA ČESTITA VSEM LOCANOM K NJIHOVEMU PRAZNIKU LJUDSKE VSTAJE — 18. DECEMBRU! Cenjenim odjemalcem M Se v naprej priporočamo! Vsem delovnim ljudem mesta Škofje Loke, posebno zadružnikom, pošilja ob občinskem prazniku, 18. decembru, plamteče pozdrave KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA IN JIM ZELI SE MNOGO USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU TRGOVSKO PODJETJE „LUBNI K" sadje-zelenjava, kurivo in škofja Loka Specerija čestita ob Prazniku ljudske vstaje Škofje Loke vsem LoČanom Cenjenim odjemalcem se priporočamo! Cenjenim obiskovalcem Iskrene čestitke k občinskemu prazniku » SORA KINO PODJETJE « škofja Loka PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! Ob Prazniku ljudske vstaje Škofje Loke Čestita vsemu prebivalstvu mestne občine in mu Seli Se mnogo delovnih uspehov N0T0R ŠKOFJA LOKA Gradbeno podjetj< TEHNIK škofja Loka čestita ob Prazniku ljudske vstaje Škofje Loke vsem Loeanom in jim želi nadaljnjih nspehov pri njihovem delu za izgradnjo socializma — za dobrobit vse nase socialistične skupnosti!