>
Cd Medsebojne hospitacije kot strategija vodenja za ucenje
^ Metka Debeljak, Ciril Dominko, Tatjana Gombač, Jelena Keršnik, Karla Krajnik in Majda Vehovec
Uvod
V letu 2011/2012 se nas je pet ravnateljic in en ravnatelj vključilo v program Vodenje za učenje, dva sta bila iz srednje, štirje pa iz osnovne šole. Izkazalo se je, da so nas različnost šol in izkušenj združile v zelo učinkovito celoto. Vključili smo se z različnimi pričakovanji, največ smo jih povezovali z izmenjavo izkušenj in mre-ženjem, ki sta tudi ena od temeljnih čiljev programa. Pomembno se nam je zdelo, da se bomo ob obiliči administrativnih in drugih ravnateljevih nalog leto dni temeljiteje ukvarjali z enim od področij, povezanih z vodenjem za učenje. Avtorji (Hopkins 2007; Koren 2007) ga povezujejo predvsem z ustvarjanjem pogojev za uspešno učenje in poučevanje, ki jih ravnatelj lahko zagotavlja tudi s spremljanjem in opazovanjem pouka (Erčulj 2011), se pravi s hospitačijami. To je bilo namreč prednostno področje, ki ga je izbrala naša skupina za področje izboljševanja. Po predstavitvi našega dela na Nadaljevalnem programu Šole za ravnatelje smo bili še bolj prepričani, da hospitačije še vedno predstavljajo izziv za mnoge naše kolege, še zlasti pa odpiranje učilnič z medsebojnimi hospitačijami. Pozitivni odzivi kolegov ravnateljev so nas prepričali, da svoje izkušnje predstavimo še v članku.
Najprej predstavljamo nekaj korakov pri izbiri področja. Večji del članka je namenjen opisu priprav sodelavčev na medsebojne hospitačije, saj smo skozi teorijo in prakso ugotovili, da je to najpomembnejši del v čelotnem pročesu, prav tako tudi povratna in-formačija. Odločili smo se, da predstavimo še po eno izkušnjo iz osnovne in eno iz srednje šole, članek pa zaključujemo s povzetki evalvačij na šolah. Pozitivni učinki, ki so jih zaznali učitelji, so nas opogumili, da bomo začeto delo nadaljevali tudi v šolskem letu 2012/2013 in ga nadgradili z medšolskimi hospitačijami, ki bodo potekale med osnovnimi in srednjima šolama. Ugotavljamo namreč, da so te povezave šibke, so pa nujne za izboljševanje učenja in poučevanja, kar dokazuje tudi naše povezovanje v skupini.
vodenje 3I2012: 61-75
Izbira področja
Začetna srečanja naše skupine so bila namenjena izbiri področja izboljšave. V prakso smo želeli prenesti spoznanja, ki imajo velik vpliv na kvaliteto šolskega dela: odpiranje učilnic, opredelitev kriterijev kakovostnega dela, hospitacije, dialog med neposrednimi in posrednimi udeleženci izobraževanja, spodbujanje ino-vativnega dela, ponotranjenje uspešnih izboljšav in vzdrževanje le-teh, da postanejo trajne.
Izbrali smo dve področji, ki zavzemata večino naštetih dejavnikov:
•	Odpiranje učilnič s hospitačijami (ravnateljeve in medsebojne).
•	Kaj je dobro za učenče? Kako to vemo oz. ugotovimo? Ali vedno delamo v njihovo dobro?
Ugotovitve iz zapisanih refleksij poudarjajo pomembnost povratne informačije in izmenjave mnenj po hospitačiji med opa-zovalčem in opazovančem, prenos spečifičnih ugotovitev pri individualnih hospita čijah na učiteljski zbor, iskanje pozitivnih področij pri opazovan ču, ozračje zaupanja, kulturo pogovora, mnenje učen čev o hospita čiji in razvojno usmerjenost hospita čij.
Izkušnje kažejo, da imamo ravnatelji zaradi pomanjkanj a časa probleme z rednimi hospita čijami, da kolegialne hospita čije ne zaživijo, da so mnoge ure hospita čij uprizorjene, da je potreben ve čji poudarek evalva čiji hospita čije in da pri hospita čijah redno ugotavljamo, da imajo opazovan či probleme pri nekaterih pomembnih elementih pouka: umestitev doma čih nalog, ustno o čenjeva-nje, zapiski pri pouku (v srednji šoli) in komunika čija z u čen či.
Opredelili smo čilje, ki bi jih želeli dose či med učitelji (in šolami):
•	spodbujati in predstaviti dobro prakso,
•	spodbujati samoevalva čijo,
•	spodbujati timsko delo,
•	spodbujati medsebojno učenje,
•	uvajati sodelovanje po na čelu »kritično prijateljstvo« kot način dela,
•	uvajatimedpredmetno povezovanje na razli čnih ravneh šole,
•	razviti kulturo povratnih informa čij,
•	dose či trajnost izboljšave,
•	povezovanje med šolami.
Na podlagi zapisanega smo se odloČili za medšolske medsebojne hospitacije učiteljev v osnovni šoli in šolske medsebojne hospitacije v srednji šoli, ki omogočajo povezovanje med učitelji in celo med šolami. Za temo hospitacij pa smo izbrali umestitev domačih nalog v pouk in komunikacija med uciteljem in ucenci med poukom.
Priprava kolektiva in izdelava instrumentarija
Ravnatelji smo vsebino projekta in predvidene aktivnosti predstavili strokovnim delavcem na uvodnih pedagoških konferencah. Sodelujoce šole smo izvajanje projekta izbrale kot prednostno nalogo v letnem delovnem nacrtu šole za šolsko leto 2011/2012. Cilj projekta je bilo izvajanje medsebojnih hospitacij. Kot izhodišce projekta smo navedli:
•	spodbujanje uciteljeve samoevalvacije, timskega dela in medsebojnega ucenja,
•	uvajanje sodelovanja po nacelu »kriticno prijateljstvo« kot nacina dela v šoli,
•	spodbujanje in predstavljanje dobre prakse.
Nacrtovali smo dejavnosti za doseganje cilja, odlocili smo se za izvajanje medsebojnih hospitacij v okviru zavoda (vertikalna povezava in povezava z vrtcem) na vseh v projektu sodelujocih šolah, ter izvajanje medsebojnih hospitacij med osnovnimi šolami (oš Cvetka Golarja, oš Poljane, oš Gradec in oš Šencur). Pri pripravi vsebine projekta in nacrtovanju njegove izvedbe smo se osredoto-cili predvsem na predstavitev dobre prakse in uvajanje konstruktivnega pogovora po hospitaciji (krepitev ustrezno oblikovane in podane povratne informacije, pa tudi samoevalvacije ucitelja, ki izvaja ucno uro), možnost izmenjave gradiv in strokovno sodelovanje uciteljev tudi po zakljucku projekta.
Merilo za vrednotenje uspešnosti projekta je bilo število medsebojnih hospitacij v okviru posamezne šole, izvedba vseh nacr-tovanih hospitacij med sodelujocimi šolami ter zadovoljstvo vseh strokovnih delavcev, ki so sodelovali pri opazovanju pouka ali izvajanju hospitacij.
Med oktobrom 2011 in marcem 2012 smo izvedli štiri medšolske hospitacije, in sicer na Osnovni šoli Šencur pri slovenšcini v 8. razredu (heterogena ucna skupina), na Osnovni šoli Poljane pri naravoslovju v 6. razredu (slepa deklica v razredu), na Osnovni šoli Cvetka Golarja pri matematiki v 2. razredu (uporaba elektron-
ske table) in na Osnovni šoli Gradec pri kemiji v 9. razredu (delo laboranta in pomoc učencem s posebnimi potrebami).
Pri načrtovanju medšolskih hospitacij smo upoštevali naslednje kriterije in izhodišča:
•	ni nujno, da se povezujejo učitelji iste stroke;
•	spremljamo odnosni del pouka - kako učitelj vodi učence pri pouku;
•	več učiteljev opazuje enega - pomembna bo organizacija, predvidoma opazujejo štirje do pet (ravnatelj in trije oziroma štirje učitelji) s posamezne šole;
•	tisti, ki pripravi uro, in ravnatelj sta »stalna člana skupine za opazovanje«, ostali se menjajo (da dosežemo čim več učiteljev);
•	naredimo opomnik - instrumentarij, ki ga bodo uporabljali vsi opazovalci;
•	hospitacija poteka praviloma prvo ali drugo šolsko uro in traja eno šolsko uro;
•	pogovor po hospitaciji oziroma analiza se zgodi takoj po opazovanju in traja eno šolsko uro;
•	najkasneje v enem tednu po opazovanju naredi ravnatelj skupinski intervju z opazovalci, opazovanec pa napiše refleksijo in jo odda ravnatelju (po vnaprej pripravljenem vprašalniku za refleksijo in intervju).
Izbrali smo dve področji spremljanja, in sicer odnos med učiteljem in učencem ter domače naloge. Področji smo določili glede na naše pogovore o vodenju in rezultate ankete, ki smo jih naredili vsak v svoji šoli. Opredelili smo kazalnike, ki so bili glede na teorijo in prakso na teh dveh področjih za nas ključni. Tako je nastal opomnik oziroma opazovalni list (glej prilogo 1). Pri tem je bil za nas največji izziv določanje osnovnih elementov spremljanja in oblikovanje obrazca, ki naj bi bil tako enostaven, da ni zahteval veliko zapisovanja, a je hkrati omogočal dobro spremljanje poteka učne ure. Učitelji opazovalci večinoma nimajo veliko prakse z opazovanjem in spremljavo pouka, zato smo oblikovali trditve tako, da so kar najbolj nedvoumne.
Pri pripravi opomnika smo upoštevali načela »dobrega« opomnika (Tomic 2002):
•	preprostost,
•	razumljivost,
•	omogočanje hitrega zapisovanja in s tem natančno opazovanje.
Upoštevali smo tudi:
•	odprtost instrumentarija,
•	dovolj prostora za opombe, ki jih piše opazovalec,
•	obvladljivost glede na dolžino.
Ravnatelji smo opomnik predstavili sodelujočim in se o njem pogovorili s sodelavci, da so trditve razumeli vsi približno enako.
Razgovori po opravljeni hospitaciji - različni udeleženci, različni pogledi
Opazovalci so bili učitelji različnih profilov in ravnateljice sodelujočih osnovnih šol. Izvedene hospitacije in analize so dokazale, da so tako opazovanci kot opazovalci pri tem veliko pridobili. Analize so potekale po načelu »kritičnega prijatelja«. Velik poudarek je bil na samoevalvaciji, tudi pri opazovalcih, ki so se postavili v kožo učitelja opazovanca. Tako smo spremljali uro na več ravneh:
•	učitelji - opazovalci so s pomočjo opazovalnega lista dali ustno povratno informacijo opazovancu;
•	ravnatelji so povzeli povratne informacije in naredili zapis.
Na razgovoru so spregovorili vsi udeleženci, tako izvajalci ur kot opazovalci, na koncu pa še ravnatelji, ki imamo s takimi razgovori največ izkušenj. Na kratko lahko povzamemo mnenja izvajalcev, ki so jih zapisali v obliki refleksije. Predstavljamo refleksijo, ki jo je zapisala učiteljica slovenščine na Osnovni šoli Šenčur:
Odprta učna ura iz slovenščine je potekala v 8. razredu, v he-terogeni skupini. Obravnavali smo umetnostno besedilo Janeza Menarta: Kmečka balada. Pri delu sem uporabila računalnik, slikovno gradivo, besedilo ter učne liste. Učenci so z vodenim pogovorom in samostojnim delom usvojili vse cilje. Ves čas ure so bili aktivni: branje, pogovor, reševanje učnih listov, preverjanje rešitev. Glavnina učne ure je bila notranje diferencirana; učni lističi so bili prilagojeni sposobnostim učencev tako po predznanju kot po taksonomskih stopnjah. Vsi učenci so učne liste rešili samostojno; večina v celoti in pravilno. Rešitve so preverili preko projekcije, pokazali veliko mero predznanja, dobre in spretne govorne ter pisne komunikacije. S potekom učne ure sem bila zelo zadovoljna.
Opazovalci so bili pri izražanju svojih mnenj pozitivni, argumentirani, vendar tudi kritični. Učitelji, ki so uro izvajali, so se neposredno vključevali v pogovor, bili so odprti za pripombe, svoje postopke in metode so sproti pojasnjevali ali komentirali. Vsaka od predstavljenih učnih ur je bila zanimiva, razgibana, s svežimi idejami, kar je razumljivo, saj so odprte učne ure pripravili učitelji, ki so to sami želeli in so bili za prikaz svoje dobre prakse zelo motivirani. Najbolj zanimivo je bilo primerjati različne komentarje učiteljev, predvsem zaradi različnih zornih kotov opazovalčev. Vsak udeleženeč je izhajal iz lastne prakse, opazovalči pa so izpostavili:
•	dobro strukturirane ure,
•	individualizačijo in diferenčiačijo pouka (predstavljena je bila odlična notranja diferenčiačija v heterogeni skupini),
•	jasnost navodil,
•	dobro in smiselno rabo ikt in ostalih učnih pripomočkov (veliko pripomočkov so pripravili učitelji sami),
•	primernost odnosa med učenči in učiteljem (sproščeni odnosi, oseben pristop, jasno opredeljena komunikačija, vključevanje učenčev v delo, možnost »napačnega odgovora«),
•	raba zbornega jezika učiteljev (dosledna uporaba strokovnih izrazov, opozarjanje učenčev na to).
Ravnatelji, ki smo sodelovali na vseh hospitačijah, pa lahko oče-nimo, da je glavna prednost medsebojnih hospitačij učenje iz izkušenj sodelavčev. Za učitelja, ki izvaja hospitačijo, so dragočena opažanja udeleženčev, ki so pozorni na dogajanja, podrobnosti, ki jih učitelj izvajaleč ne opazi. Zanimivo pa je, da smo segmente iste ure ravnatelji doživljali zelo različno, za vse udeleženče lahko rečemo, da je tisto, kar je bilo za nekatere pozitivno, pri drugih sprožalo pomisleke. Največji prispevek je pravzaprav »pedagoški razgovor« vseh udeleženčev, kjer smo zaradi velikega števila udeleženčev prav vsi lahko pri vsakem od nas odkrili še čisto nov pogled na opazovano učno uro.
Pozitivna izkušnja medsebojnih hospitacij - primera iz prakse
V nadaljevanju predstavljamo dva primera medsebojnih hospitačij. Pri prvem gre za medšolsko hospitačijo, ki je potekala na oš Poljane, v drugem pa gre za kolegialno hospitačijo na Gimnaziji Trbovlje.
Zapis ravnateljice OŠ Poljane
Hospitacija je bila izvedena v 6. razredu, kjer je tudi slepa ucenka. V 6. razredu, kjer ucenko poučuje vec učiteljev, je bilo potrebno veliko dogovorov o načinu dela učiteljev, predvsem pa je bilo potrebno poglobiti sodelovalno delo med učitelji. Napori so se obrestovali, saj učenka pri urah uspešno sledi snovi, učitelji pa jo o delu pri posamezni uri preko računalniškega programa seznanjajo vnaprej. Hospitačijska ura, ki je bila izvedena prav v tem razredu, je pokazala, kako je slepa učenka integrirana v redno delo in šolanje.
Pri naravoslovju so učenči spoznavali zgradbo semena enoka-ličnič in dvokaličnič. Učenči so bili razdeljeni v skupine, slepa učenka je delala na svojem računalniku skupaj z učiteljičo dodatne strokovne pomoči. Učenči so dobili navodila na listu, slepa učenka pa jih je prebrala preko Brailove vrstiče na računalniku. Pri opazovanju semen ni bilo težav, saj si je slepa učenka pomagala z lupo, pripravljen material pa je lahko tudi otipala. Pri izpolnjevanju učnega lista ji je učiteljiča pripravila poseben model iz mase Fimo tako, da je lahko tipaje zaznala tisto, kar so ostali učenči imeli narisano na delovnem listu. Učiteljiča naravoslovja je ves čas imela pred seboj čelo skupino in z njo komuničirala, prav tako pa je ves čas spremljala delo slepe učenke.
Vsi prisotni so bili nad vključevanjem slepe dekliče v delo v razredu navdušeni. Seveda je potrebno za vsako uro, ne le za hospi-tačijsko, vložiti veliko dela in energije, da prav vsi učenči dosežejo zastavljene čilje. Opazovalči hospitačijske ure so po uri povedali, da je bila ura fantastična, da niso čutili, da bi bilo delo s slepo dekličo drugačno, prav tako ni bila nikoli posebej izpostavljena, navodila za delo je prejemala v času aktivnosti drugih učenčev, sodelovanje med učiteljičo in učiteljičo dodatne strokovne pomoči je bilo zelo dobro, komunikačija je potekala na vseh ravneh.
Refleksija učiteljice
Učno uro sem izvedla v šestem razredu pri predmetu naravoslovje. V tem razredu je 23 učenčev. Med njimi je slepa učenka, dva učenča z individualno učno pomočjo in štirje nadarjeni učenči. Glede na njihove učne sposobnosti sem diferenčirala in prilagodila učno uro.
Vse čilje, ki sem jih načrtovala za to učno uro, sem dosegla. Pri tem sem uporabljala različne metode in oblike dela. Na začetku sem uporabila metodo raziskovalnega učenja in dela z biolo-
škim materialom, pri cemer so ucenci uporabljali vsa svoja cutila.
Za domaČo nalogo so ucenci dobili navodila za eksperimentalno opazovanje kalitev fižolovih semen, kjer bodo razvijali ve-šcine opazovanja, zapisovanja podatkov in ugotovitev, ki jih bodo porocali v šoli. Ucno snov so ucenci ob koncu ure utrdili s pomocjo nalog na interaktivni tabli. Tekom ucne ure so bili aktivni vsi ucenci, tako da so porocali o svojih ugotovitvah ali odgovarjali na zastavljena vprašanja ali sodelovali pri utrjevanju snovi.
Povratna informacija velike vecine opazovalcev je bila konstruktivna in v skladu z opomnikom za opazovanje pouka. Ena od opazovalk nekako ni upoštevala opomnika in je predstavila svojo uro. Bilo je veliko pozitivnih povratnih informacij, ki nakazujejo na dobro pedagoško delo, bilo je veliko koristnih predlogov, ki jih bom z veseljem upoštevala pri svojem delu.
Udeleženka hospitacije
Ucna ura je bila izvedena v šestem razredu pri naravoslovju, v razredu je slepa ucenka, dva ucenca z individualno ucno pomocjo in štirje nadarjeni ucenci. Ucna ura je bila individualizirana in prilagojena ucnim sposobnostim ucencev. Na zacetku sem uporabila metodo raziskovalnega ucenja in dela z biološkim materialom, pri cemer so ucenci uporabljali vsa svoja cutila. Ucno snov so ucenci ob koncu ure utrdili s pomocjo nalog na interaktivni tabli. Med ucno uro so bili aktivni vsi ucenci, porocali so o svojih ugotovitvah, odgovarjali na zastavljena vprašanja ali sodelovali pri utrjevanju snovi.
Izkušnja medsebojnih hospitacij na Gimnaziji in srednji ekonomski šoli Trbovlje
Ceprav se že dalj casa trudimo, da bi na šoli odprli vrata ucilnic, smo bili pri tem precej neuspešni. Z vkljucitvijo v program Vodenje za ucenje in izbrano podrocje raziskave pa smo bili presene-ceninad pozitivnim odzivom, saj sta se dve uciteljici takoj odzvali povabilu in ponudili odprti ucni uri.
Prva hospitacija je bila opravljena v novembru, tri opazovalke smo uro ocenile kot izvrsten primer dobre prakse. Pozitiven odziv vseh udeleženih na prvi hospitaciji je vplival na vecjo udeležbo pri drugi hospitaciji. Tako kot na prvo, so bili tudi na drugo povabljeni vsi ucitelji, k uri sta poleg sodelujocih v projektu prišli še dve uciteljici. O poteku hospitacije sta se pozanimali, saj sta s seboj prinesli tudi natisnjena opomnika za opazovaje.
Ura je bila vsebinsko in didakticno popolnoma drugacna od prve. V nasprotju s prvo hospitacijo, kjer so imeli najvec besede dijaki, ki so samostojno predstavljali svoje delo, smo bili tokrat prica zelo aktivni vlogi ucitelja, ki je bil v nenehni interakciji z razredom.
Razprava po hospitaciji je sledila istega dne. Tudi tokrat je bilo vzdušje na zacetku sprošceno. V nasprotju z razpravo po prvi uri, kjer so bila mnenja opazovalk popolnoma usklajena, so se v tokratni razpravi pokazale razlike med opazovalkami. Povratno informacijo smo sicer vse podale na primeren nacin in opazovanka jo je zelo dobro sprejela. Zanimivo pa je, da smo enako dejanje zaznale nekatere kot pozitivno, druge pa kot nezaželeno obliko komunikacije med dijakom in uciteljem. Naša mnenja so se razhajala v tockah, kjer so prišle naše osebnostne lastnosti najbolj do izraza. Kljub korektno podani povratni informaciji razprava, ki je sledila, ni potekala skladno s pricakovanji.
Kaj je razlog za to, ce lahko recem neuspelo razpravo po hospitaciji? Kot sem omenila, so se hospitacije in razprave po njej udeležili tudi ucitelji, ki niso bili clani skupine in niso bili deležni vseh informacij o tem, kaj je namen pogovora po hospitaciji in kako podati oziroma sprejeti povratno informacijo. Morda je zaradi tega prišlo do kratkega stika v razpravi oziroma komentiranju povratnih informacij drugih opazovalk. Napako sem morda storila tudi sama, saj sem kot prva podala povratno informacijo in v njej izrazila dvom, da je z eno od izjav uciteljica pri dijakih izzvala nasproten ucinek od želenega. Morda sem s tem ne cisto pozitivnim uvodom že sicer nepripravljeno skupino nehote spodbudila k manj konstruktivni debati, kot bi si jo želeli.
Po razpravi smo tudi tokrat vse udeležene zapisale, kaj smo se pri opazovani uri naucile. Poudarile smo nove oziroma drugacne didakticne prijeme (uporaba interaktivne table), razlicne pristope k dajanju in pregledovanju domacih nalog. Ena od udeleženk je pohvalila energicnost oziroma predanost predavateljice, a hkrati ugotovila, da tudi to ni spodbudilo najbolj pasivnih dijakov k aktivni vkljucitvi v pouk, kar jo je potolažilo in pomirilo.
Opazovanka je v refleksiji zapisala, da je po njenem mnenju ura bolje uspela zaradi prisotnosti drugih uciteljev kot bi sicer. Pravi, da je bila zaradi tega sama bolj casovno disciplinirana in se je osredotocila na zacrtano izvedbo. Vso kritiko je sprejela kot dobronamerno in je pripravila nacrt izboljšav svojega dela. Kljub temu, da razprava po hospitaciji morda ni bila v skladu s pricakovanji, smo ugotovili, da je tudi ta hospitacija uspela. Udeleženke
smo na konču razhajanje svojih mnenj zaznale kot pozitivno, saj so tudi med dijaki razlike in prav je, da se zavedamo razlik v zaznavi enakih sporočil.
Dan po drugi hospitačiji sta svojo uro za opazovanje ponudila še dva učitelja, ki doslej še nista sodelovala v nobeni vlogi. Očitno je strah pred medsebojnimi hospitačijami presežen.
Uvajanje novosti, kot je medsebojno hospitiranje, je za srednješolske profesorje dolgotrajen pročes. Za sproščeno nastopanje pred sodelavči oziroma prisostvovanje pri uri drugega učitelja je potrebna prečejšnja samozavest in hkrati zaupanje v sodelavče. Kljub dveletnemu zavra čanju kolegialnih hospita čij so te kon čno zaživele. Za prebijanje ledu je bilo potrebo vložiti pre čej energije, ki se je o čitno obrestovala. Pozitivne izkušnje se med sodelavči hitro širijo in o čitno so učitelji v hospitiranju zaznali smisel.
Na podlagi razprav po hospitačijah in refleksij udeleženčev lahko ugotovimo, da je najve čkrat našteta uporabna vrednost hospita čij opazovanje druga čnih pedagoških pristopov oziroma prenos izkušenj drugih v lastno prakso. Nadalje se v odgovorih pojavlja spoznavanje dijakov z drugega zornega kota, kar pripomore k boljšemu razumevanju razli čnosti. U čitelji vidijo korist hospita čij tudi pri analizi svojega dela in metod, tako s strani opazovanča kot s strani opazovalča. Razpravo po hospitačiji o čenjujejo kot pozitivno in povratno informačijo sprejmejo kot dobronamerno in usmerjeno v izboljšanje dela šole. Različni pogledi udeleženih učiteljev razpravo bogatijo in nas spomnijo, da so različni pristopi potrebni tudi zaradi različnosti naših dijakov.
Pri vodenju razprave po hospitačiji je zelo pomembno, da so udeležen či nanjo pripravljeni in da tudi ravnatelj, ki razpravo vodi, skrbno na črtuje vsak del razprave, še posebej uvod. Slabo na črto-vana razprava lahko čelo ogrozi doseganje čilja, ki smo si ga z medsebojnimi hospita čijami zadali.
Zaključek in priporočila
Ob kon ču šolskega leta smo ravnatelji želeli preveriti, v kolikšni meri smo dosegli čilje, ki smo si jih zastavili na za četku. V ta namen smo za učitelje, ki so sodelovali pri medsebojnih hospita čijah, oblikovali vprašalnik (priloga). Vprašalnik je izpolnilo 26 učiteljev osnovne šole in 8 učiteljev srednje šole oz. gimnazije.
Pri prvem vprašanju so morali na lestviči od 1 do 4 ozna čiti svoje mnenje o devetih trditvah, ki se nanašajo na sodelovanje v projektu medsebojne hospita čije. Pri tem pomeni 1, da se s tr-
preglednica 1 Mnenja o sodelovanju v projektu medsebojne hospitacije
Sodelovanje v projektu »Medsebojne hospitačije«	1	2	3	4 (1) (2)	
me je spodbudilo k razmišljanju o uporabi novih načinov dela v razredu	2	2	9	21	0 3,4
me je spodbudilo k izvajanju drugačnih načinov dela v razredu, kot sem jih izvajal do sedaj	4	6	16	8	0 2,8
me je spodbudilo, da sem začel evalvirati svoje delo	1	9	13	11	0 3,0
je okrepilo timsko delo med učitelji	4	12	10	8	0 2,6
sem prepoznal kot obliko medsebojnega učenja	1	3	9	21	0 3,5
je temeljilo na kritičnem prijateljevanju	1	4	10	19	0 3,4
je spodbudilo medpredmetno povezovanje (horizontalno oziroma vertikalno)	4	7	17	5	1 2,7
je razvilo kulturo konstruktivnih povratnih informačij	0	3	6	24	2 3,8
je prispevalo k povezovanju šol*	1	3	10	11	1 2.5
opombe 1 - ne strinjam se, 4 - popolnoma se strinjam; (1) brez odgovora, (2) povprečje. *Na to vprašanje so odgovarjali le učitelji osnovne šole.
ditvijo ne strinjajo, 4 pa, da se popolnoma strinjajo. Iz rezultatov lahko ugotovimo:
•	večina učiteljev je sodelovanje v projektu medsebojne hospitacije prepoznalo kot obliko medsebojnega učenja;
•	sodelovanje jih je spodbudilo k razmišljanju o uporabi novih načinov dela v razredu;
•	sodelovanje je temeljilo na kritičnem prijateljevanju in je razvilo kulturo konstruktivnih povratnih informačij.
Nekoliko manjšo stopnjo strinjanja so izrazili s trditvama, da je sodelovanje v projektu prispevalo k povezovanju šol, da jih je spodbudilo k evalvačiji lastnega dela, k izvajanju drugačnih načinov dela v razredu, kot so jih izvajali do sedaj oziroma k medpred-metnemu povezovanju (horizontalno oziroma vertikalno). Sodelovanja v projektu učitelji niso prepoznali kot krepitev timskega dela med učitelji.
Na drugo vprašanje, kaj so zaradi sodelovanja v projektu spremenili pri svojem delu, so učitelji odgovarjali:
•	sodelovanje v projektu je vplivalo na način dela v razredu, in sičer so organizirali bolj samostojno delo učenčev, drugače organizirali eksperimentalno delo, spremenili oz. bolj poudarili diferenčiačijo pri pouku, še več prikazovali teorijo v praksi ter uporabili ideje, videne na hospitačiji, in sami izdelali didaktični material, ki so ga spoznali na hospitačiji (10 učiteljev);
•	pri pouku več in pogosteje uporabljajo ikt, izdelali so lastna gradiva ali se odločili za izobraževanje iz ikt (7 učiteljev);
•	večkrat analizirajo svoje ure in skušajo izboljšati svoje poučevanje, skušajo bolj ciljno načrtovati ure (3 učitelji);
•	večja pozornost pri sestavljanju domačih nalog, predvsem, v katerem delu ure je domača naloga dana (1 učitelj);
•	ničesar (4 učitelji).
Kot pozitivno so učitelji ocenili izmenjavo izkušenj, kot prednost so poudarili zavedanje določenih napak, ki jih velikokrat ponavljamo, a se jih niti ne zavedamo, s ponavljanjem pa jih dejansko utrjujemo.
Pri tretjem vprašanju so morali navesti, kaj nameravajo še spremeniti:
•	spremeniti nameravajo načrtovanje ur v prihodnjem letu oziroma učence čim bolj aktivno vključiti v pouk, vpeljati skupinsko delo, preskusiti na hospitaciji prikazane metode oziroma učinkoviteje razporediti čas aktivnosti (7 učiteljev);
•	v pouk vnesti več iKT-vsebin, predvsem uporabo interaktivne table (6 učiteljev);
•	v redne ure vnesti več notranje diferenciacije oziroma pouk prilagoditi različnim učnim stilom učencev (3 učitelji);
•	želijo več timskega dela, načrtujejo več vključevanja učitelja za dodatno strokovno pomoč v izvajanje pouka (2 učitelja);
•	spremeniti dajanje navodil oziroma večjo pozornost nameniti besednemu izražanju (2 učitelja);
•	prakso medsebojnih hospitacij vpeljati med učitelji na svoji šoli oziroma v aktivu (2 učitelja);
•	izboljšati podajanje konstruktivnih informacij (1 učitelj).
Na vprašanje, ali bi na podlagi izkušenj še sodelovali pri medsebojnih hospitacijah, jih je 32 odgovorilo pozitivno, eden negativno, eden pa no to vprašanje ni odgovoril.
Pri petem vprašanju so zapisali, na kakšne ovire so naleteli pri medsebojnem hospitiranju:
•	časovne oz. organizacijske težave pri usklajevanju urnikov ter iskanju nadomeščanj (11 učiteljev);
•	ni ovir (10 učiteljev);
•	nastopajoči učitelji so omenili konstruktivno tremo oziroma zadržanost oziroma strah pred kritiko kolegov (3 učitelji);
•	premalo časa po hospitaciji za celovit pogovor, premalo oziroma ni bilo mogoče komentirati specialnih didaktičnih principov zaradi nepoznavanja področja (2 učitelja);
•	izpostavljen je bil pomen izmenjave mnenj med učitelji po opravljeni hospitaciji, predvsem korektne in argumentirane kritike (2 učitelja);
•	moteče je tudi veliko število učiteljev v razredu in vprašanje namena hospitacijske ure, ki je običajno nekoliko drugačna kot redne ure (2 učitelja).
Na vprašanje, ali bi bilo potrebno medsebojne hospitacije razširiti na sodelavce, je trideset učiteljev odgovorilo pozitivno, en odgovor je bil negativen, trije učitelji pa na to vprašanje niso odgovorili.
Povzamemo lahko, da medsebojne hospitacije učitelji prepoznavajo kot primer medsebojnega učenja, ki daje možnost izmenjave izkušenj v praksi. Pri učiteljih so bile medsebojne hospitacije dobro sprejete, saj večina učiteljev želi z njimi nadaljevati in meni, da bi jih bilo potrebno razširiti na sodelavce. Medsebojne hospitacije spodbudijo učitelje k razmišljanju o novih načinih dela v razredu in posledično k uvedbi v svoje delo.
Rezultati kažejo, da velja z medsebojnimi hospitacijami med učitelji nadaljevati in vanje vključiti še več učiteljev. Pri načrtovanju hospitacij je potrebno zagotoviti nadomeščanje, da omogočimo udeležbo učiteljem, ki to želijo. Učitelje je potrebno vnaprej pripraviti na primerno izmenjavo mnenj po opravljeni hospitaciji in to izmenjavo tudi usmerjati v skladu z vnaprej določenimi kriteriji opazovanja. Oblikovanje obrazca za spremljanje pouka lahko poudari različne vidike pouka ter izpostavi oblike in metode dela. Hospitacije je potrebno organizirati tako, da bi z njimi okrepili tim-sko delo med učitelji.
Izpostaviti velja medsebojne hospitacije kot način sodelovanja med šolami, ki prispeva k izboljšanju poučevanja in odpravlja zadrege pri učiteljih. Udeleženci so bili v izjavah konstruktivni, nikoli žaljivi, svoje nestrinjanje so argumentirali.
Ne nazadnje pa velja omeniti še čas, ki smo ga udeleženci preživeli ob prevozu na šole. Bil je zelo dobro izkoriščen, saj smo ga namenili še dodatni analizi dela in lastni praksi. V teh razgovorih smo še enkrat potrdili dejstva, da se je bilo vredno odpeljati, spremljati in sodelovati v tem projektu. Uvedba take prakse ponuja dodatno možnost za evalvacijo lastnega dela, ob enem pa tudi strokovno in osebnostno rast.
Priloga 1: Opomnik - podatki o opazovani uri
Šola
Predmet Učna enota Učitelj Razred
Splošni vtis o opazovani uri:
Trditev	1	2	3	4	Opomba
Domača naloga je bila dana časovno primerno.					
Domača naloga je bila dana vsebinsko primerno.					
Domača naloga je bila ustrezno diferencirana.					
Učitelj je ustrezno preveril domačo nalogo.					
Učitelj se primerno odziva na mnenja učencev.					
Učitelj vključuje v delo vse učence.					
Učitelj daje učencem konstruktivne povratne informacije.					
Učitelj izraža spoštovanje do učenja učencev.					
Učitelj postavlja primerno zahtevna vprašanja.					
Učitelj izvaja pouk tako, da upošteva učne stile učencev.					
1 - sploh se ne strinjam, 4 - popolnoma se strinjam.
Priloga 2: Evalvacija medsebojnih hospitacij
Spodnje trditve se nanašajo na začetek stavka pri točki 1. Prosimo, da s kljukičo v ustreznem kvadratu označite vaše mnenje o trditvi. Pri tem pomeni 1, da se ne strinjate, 4 pa, da se popolnoma strinjate.
1. Sodelovanje v projektu medsebojne hospitačije ...
Trditev	1	2	3	4
me je spodbudilo k razmišljanju 0 uporabi novih načinov dela v razredu				
me je spod. k izvaj. drugačnih načinov dela v razredu, kot sem jih izvajal do sedaj				
me je spodbudilo, da sem začel evalvirati svoje delo				
je okrepilo timsko delo med učitelji				
sem prepoznal kot obliko medsebojnega učenja				
je temeljilo na kritičnem prijateljevanju				
je spodbudilo medpredmetno povezovanje (horizontalno oziroma vertikalno)				
je razvilo kulturo konstruktivnih povratnih informacij				
je prispevalo k povezovanju šol (za oš)				
2. Napišite, kaj ste spremenili zaradi sodelovanja v projektu pri svojem delu pri pouku?
3. Napišite, kaj nameravate še spremeniti?
4.	Ali bi na podlagi izkušenj še sodelovali pri medsebojnih hospitačijah?	da ne
5.	Napišite, na kakšne ovire ste naleteli pri medsebojnem hospitiranju?
6. Menite, da bi bilo potrebno medsebojne hospitacije razširiti na sodelavce?	da ne
Literatura
ErCulj, J. 2011. »Ravnatelj kot pedagoški vodja.« Gradivo za udeležence,
Šola za ravnatelje, Kranj. Hopkins, D. 2007. Vsaka šola odlična šola. Ljubljana: Republiški izpitni center.
Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Fakulteta za management, Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Tomic, A. 2002. Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod rs za šolstvo.
■ Metka Debeljak je ravnateljica na Osnovni šoli Poljane nad Škofjo Loko. metka.debeljak@sola-poljane.si
Ciril Dominko je ravnatelj na Gimnaziji Bežigrad. čiril.dominko@gimb.org
Tatjana Gombac je ravnateljica na Osnovni šoli Gradec. ravnateljica@osgradec.si
Jelena Keršnik je ravnateljica na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. jelena.kersnik@gess.si
Karla Krajnik je ravnateljica na Osnovni šoli Cvetka Golarja. karla.krajnik@guest.arnes.si
Majda Vehovec je ravnateljica na Osnovni šoli Šencur. o-jsmsencur. kr@guest.arnes.si
Metka Debeljak, Ciril Dominko, Tatjana Gombac, Jelena Keršnik, Karla Krajnik, Majda Vehovec
V clanku predstavljamo prakso medsebojnih hospitacij, ki so potekale v okviru programa Vodenje za ucenje, in sicer na štirih osnovnih in dveh srednjih šolah. V prvem delu smo opisali, zakaj smo se odloČili prav za to področje izboljševanja prakse vodenja. Posebno pozornost namenjamo opisu priprav sodelavcev na medsebojne hospitacije, saj smo skozi teorijo in prakso ugotovili, daje to najpomembnejši del v celotnem procesu prav tako kot tudi povratna informacija. Odlocili smo se, da predstavimo še po eno izkušnjo iz osnovne in eno iz srednje šole, clanek pa zakljucujemo s povzetki evalvacij na šolah.
Ključne besede: ravnatelj, vodenje za ucenje, medsebojne hospitacije, povratna informacija
Peer Observation as Strategy of Leadership for Learning
In the paper we present the practise of teacher peer observation held in the program Leadership for Learning in 4 primary and 2 secondary schools. In the first part we describe why we decided for exactly this field for improvement of leadership practise. Particular attention is paid to the description of how to prepare the staff for the observation, as we found in theory and practice that this is the most important part of the entire process besides the feedback. We decided to present only one experience from primary and one from secondary school, the article however concludes with summaries of the evaluations in the schools.
Keywords: head teacher, leadership for learning, observations, feedback
vodenje 3I2012: 61-75