la prasaikov. «w*pt Saturdays. rJE****** PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški ta apravatškl proeteri» MST 8. Lawadele Am Office of PibUeatioa: S667 South Lawndale Am Telephone, Rockwell 4904 ^TEARXXVL s ^To^ ^i^TSr Chicago, III., petek, 23. junija, June 23), 1933. Komentaiji1 fcdeiee nacionalizma .Londona poročajo da je LTuinik Hull, vodja ame, racije na ekonomski tsci pohval zborovalce, otresejo ekonomskega ns-lljtma. lonomski nacionaln i« gestira v visokih cartjj«» Jih in drugih restnlpijah Irstva te ali one drfave. 1 ekonomska politika vsa- rtive je, da čim več proda gjrovin in dovršenega ulrta tujcem in čim manj od tujcev. Amerika nI nič od drugih v tem ojiru. je torej Hull prišel do teli priporoča odpravo ,eko-ikeea nacionalizma, nam ni ^ ■ " ttfstič- V interesu kspita ierike to vsekakor ni. iionalizem, ekonomski in ¡¿en, se je strašno rasjanel pjni. fašizem — v Nemči-BjLtiva "nacionalni sociali-— je ekstremni nacionali-Nacionalna država je vse, ni nič. Načelo socialne foosti je izključeno k te k, zato ne trpi kakrene-ppozicije v svojih mejgh in ào zatira vse elemeifte E narodnosti in drugotnih Izkoriščanje po tuj-e prokleto — izkoriščanje Hnačinih je blagoslovljeno, «onalizem se postavlja itrujam zdravega napred-i razvoja civilizirane člove-ruibe. Te struje težijo po losti in organizaciji. In-Ijaka družba je v svojem d mednarodna; ne pozna ênih in narodnih mej. Mo-kapital se normalno raz-Um, kjer so ekonomske t kjer so na razpolago val moi k i za moderno produk-iobrin. Kjer ni te enbtno-im je ekonomska neodvis-firsa. To vidimo v državi-male entente, ki so naveza-l Francijo za svoj obstoj. Kija jih zalaga s kspita-nto so njene ekonomske lije. eionalna razkosanost Evro-«neni zastoj ekonomskega »ja; pomeni, da Evropa gie-a*aj, ne naprej. Se pred k je bila Evropa preveč "•ana, po vojni je 'anje dospelo na stopnjo *epidemije. In še to raz-«nost bi nekateri nacio-fanatiki še bolj razdrobili! me države — kakor je Jurija - bi razbili v tri ali k manjše nacionalistične » »veta, d« bi bilo še več h vazalk na svetu. *Ma bi se Evropa spoji-■°čno «'konomsko — in tu-lltidno — federacijo, v eno Itxpodarsko enofb, jo pa • * bolj raztrgati. i*vira iz bolezni naci->im»- ki po vojni okužila pJ*na ljudstva, da so da-Jvakrat prevarjena. Vaa ¡•a konfuzija, ki se mani-J v novih in novih konfe-|Vn v neprestanih rih m lokalnih izbruhih fa-" blaznosti, je posledica Krn. l,,trJ' tropskih narodnih mor< j° razumeti, da je organizacija «ko-v novi, industrij- I ^na * tla v na ™bi; oni Ae vedno vztra * * rmninarodna ekono-po kapricah njihove * »we UU> * as gospodarstvu, , JF* ,n v^ne konferenco Pakt ¡ ran je, ki je te ¡fjkjI razvoj sveta trdt bufe glavarjev Acceptance for aullinjt »1 .peciel rate of poaUgo"provided for In aecUon 1103, Act of Oct. 5, 1V17, authoriaed on Juna 14. 1»18. Subscription ».00 $TEV.—NUMBER 122 ItM -—-— HM6AN JE AK ARHIST, PRAVI SENATOR NEEIY Morganova hkša je skušala s pod kupovanjem na debelo dobiti popolno kontrolo nad ameriškimi institucijami Washington, D. C. — Zvezni senator M. M. Neely je osnači! J. P. Morgana za kralja vseh a-narhietov, ker je storil več za diskreditiranje demokratične via de kot vsi radikalni govorniki, tekel je, da bi morala sovjetska Rusija, ki neprestano propagira svetovno revolucijo, odlikovati «Morgana z največjimi častmi, ker je veliko storil za razširjenje boljševiama. 'Na zaslišanju pred senatnim odsekom so Morgan in njegovi partnerji sami priznali, da niso plačali federalni vladi dohodninskega davka", je dejal Neely. "To priznanje bo ostalo trajni spomenik lakomosti in barbarstva ameriške plutokracije, ko ae je povzpela do vrhunca moči zgodovini Amerike. "Medtem, ko se je Morganova hiša izognila dohodninskemu davku, je nad 140,000 ameriških farmarjev in na tisoče delavcev zgubilo avoje farme in domove ter jih je depresija vrgla v rev-ičino in niso mogli plačati dav-tov. "Morgan, ki ima krasne palače Ameriki in Evropi, jahto, ki e stala milijone dolarjev, veli-canske zaklade umetnin, katere , e privlekel v svoje palače iz vseh delov sveta, se v svoji mogočnosti ni zmenil za tragedije V «življenju ameriškIh~državTja-nov. On ni hotel podpirati federalne vlsde in tako zmanjšati >remena žrtvam depresije. Akc ni Morgan s svojim postopanjem kršil nobenega zakona, potem ne moremo zahtevati od nikogar, da spoštuje zakone te dežele." Neely je dalje rekel, da je Morganova hiša tako delila podkupnine, da je bila aigurna, ds x> lahko nemoteno odirala ameriško ljudatvo neglede na to, katera stranka je na vladnem krmilu. S podkupovanjem politi-kov, aodnikov in drugih promi-nentnih osebnosti v ameriškem javnem življenju, je Morgan sku-šal dobiti popolno kontrolo nad političnimi, industrijskimi in kulturnimi institucijami te dežele. "Srednjeevropska a a a f a . unija se pojavljč Delegat je male entente skuAajt pridobiti Avatrijo la Ogrske za podonavako federacijo Iiondon, 22. jun. — Ekonomska konferenca je še Vedno v zastoju. Vodilni delegat je capljar jo okrog vprašanja stabilizacij* dolarja in funta kakor maček o« koli vrele kaše, toda priti ne rao» rejo nikamor. Francija s svojim "zlatim blokom" vztraja, da je vsako resno delo nemogoče dokler se ne uredi valuta Amerike in Anglije. Medtem pa imajo delegatje dovolj časa za razne aestanke M kovanje raznih skem. Sovjetski delegat Litvinov je imel ainoči: privatno konferenco z nekaterimi ameriškimi delegati. Delegatje male entente (Jugoslavije, Gehoelovakije in Rumu-nije) so na delu za formiranje "srednjeevropske ekonomske u-nije". Vodja tega gibanja je če-hoslovaški minister zunanjih zsr dev Edward Beneš, o katerem so pred par dnevi poročali, da oživlja Avatro-Ograko v ekonomskem smislu. Ta unija, Če v njo stopita Avstrija in Ogrska, bi bila nekak protiutež proti nov| četverozvezi (Italija, Francija, Anglija in Nemčija), katere a# mala entents boji, ds bo skušalg spremeniti mejo v njeno škodo, Unija bi imela med seboj svobodi no trgovino in razne druge kon cesije, ki zvežejo srednjo Evropo v močno federacijo, ako ae Benešev načrt posreči. Beneš in jugoslovanaki zunan ji miniater Je vtič sta danes od potovala v Pariz, kjer predloil-ta svoj načrt francoskemu premier ju Daladierju. AMERIŠKA OPOZICIJA PROTIÜR-TANJV BOLGOV Izgleda, ds svetovns ekonomska konferenca ne bo rešila perečih problemov. Pesimizem v Wsshingtonu Savjatf spal zaprli trg kalakovaa ii kaatai Letošnja setev žita nadkrlHIa lansko WrJ L vHn" razmišlja 1». stoletja. Za notV posvetiti, ds to dob. in da ae 411 ne vrnejo nikdar Laboritja v Minnaapolisu izgabili iapana Porasli ga je kofcservstlvec. Disharmonija t straRikl «taval faktor __ Minneapolis, Minn. — farmer-Labor strsnka je pri zadnjih mestnih volitvah izgubils žups-na Williama A. Andersona, katerega Je porazil konservativec A. G. Bsinbridge z nsd 10,000 glasovi. "Union Labor Advocste", glasilo strsnke in unij, pi*e. <*a je sa ta poraz odgovorno nesoglasje med Andersonom in voditelji Fsrmer-Laborpsrty (Anderson je tudi Član socislistične strsnke). Spor med njimi je bil tako resen, da ga atranka n niti indorsirala. Kljub temu pa bi bil izvoljen, pravi list, če ne bi bil vet I rs 1 predloge mestne zbornice nanašajoč se ns proda-jsnje piva. V ostalem so kandidstje Far mer-Labor stranke dobro Isšl iz boja. Od sedmih kandidatov v mestno sbomico je bilo pet izvoljenih, kakor tudi dvs ksndi-data v šolski odbor in eden načelatvo mestne čitalnice. « Pojmujejo ¿panjem zrejo na ia ^ r»a politič ekonomskem šovinizmu, še n dovršena. Veliko, veliko je še dela predno bo svet v večini zdrav .,, - _ . Waahington, ». C. — Združene države ao poslale svoje re-prezentante na svetovno ekonomsko konferenco na podlagi sporazuma z zaatopniki evropskih vlad, da ae o vprašanju vojnih dolgov ne bo razpravljalo, kljub temu pa je premier Velike Britanije MaoDonald porinil to vprašanje v ospredje v svojem otvoritvenem govoru. Pravijo, ds je to storil po navodilu torijev, ki prav za prav kontrolirajo vlado Velike Britanije. Ameriški delegati ao aicer protestirali proti kršenju sporazuma, vendar ao oatali na konferenci. Napetost, ki je nastala, ko so evropske vlsde nasnanile, da ne bodo poravnale svojih obligacij v Ameriki v določenem času, se je nekoliko polegls, ko je predsednik Roosevelt izjavil, da je pripravljen sprejeti 110,000,000 v srebru od Velike Britanije kot delno izplačilo obroka na njen dolg v Ameriki. Francija in druge države, ki ao dobile velika 'posojila v Ameriki za časa svetovne yojne in pozneje, so nazna. nile, da ne morejo plačati obresti in glavnice na njihove dolgove. Samo mala državica Finska ije poravnala vae svoje obligacije, d očim je fašistična Italija, ki Zahteve delavstva v Wisconsinu Moskva, 22. jun. — Sovjetska vlada je včeraj odredila, da kmetijske kolektive in posamezni cmetje ne smejo več prodajati ^¡ita in kruha na odprtem trgu. Ta koncesija, ki je bila dovoljena v prejšnjem letu, Je suspendirana toliko časa, dokler vlada ne dobi določenih kvot žita od producentov. Drugo uradno poročilo se glasi, da je letošnja setvena kampanja dosegla 96% določenega programa. Letošnja setev je prekosila ansko za 5.4 odstotkov. Naj-slabše ao se odrezali individualni kmetje. Isboljftsnje v državi New York New York. — Državni delsv-ski depsrtment je te dni pods! poročilo, v ksterem prsvi, ds se je uposlenost zvišala za S. % v mesecu maju, vsota izplačsnih mezd pa za 5.8%. ■ 8koro vse industrije so v maju povečale svoje aktivnosti. ime ponaša, da ima dovolj denarja ia gradnjo največje trgovske mornarice na svetu, plačala sa mo en milijon dolarjev, daai nje ne obveznosti, ki so zapadle 15. junija, znašajo $13,545,000. • Predsednik Roosevelt je oblju bil, da bo otvoril pogajanja i Veliko Britanijo o vprašanju vojnih dolgov v bližnji bodočnosti, obenem pa Je opozoril angleško in druge evropske vlade, da ima edino kongres moč spre meniti dogovore o dolgovih. Ako kongrea ne bo storil ničesar v tem oziru, ne bo tudi on podvzel nikake akcije za rešitev tega pro-blema. Stališče članov ameriškega kongresa Je znano, ker so že več krat poudarili, da ao proti črta nju dolgov ln reviziji zadevnih dogovorov. Oni ao prepričani, da njihovo atallšče odobravs večina ameriških volilcev, ki so proti temu, da ae breme, katerega ao si nakopale evropake ihta ve, zvrne na pleča ameriških davkoplačevslcev. Začasno je konference položi la vprašanje dolgov ns polico, s v VVashingtonu vseeno ne verjamejo v uspeh pogsjsnj v Lon- HITLER UDARIL NACIONALISTE IN KLERIKALCE NscionsMstlčns In kstollAke ar-ganlssclje raspuščene In mnogo oseh aretiranih. Krvavi spopadi la trije ubiti SoclaVatl In voditelji unij pred-lotili svoj progrsm državni le-' gialaturi Madlson, Wla, — (FP) — Voditelji organiziranega delavatva in socialisti so na zaslišanju pred delavskim odsekom držsv-ne legislsture zahtevali uvelja-vljenje šeatumika in petdnevni-ka. Ts zahteva je glavna točka v programu drisvne delavske federacije. Henry Ohl, predsednik federscije, je tudi kritiziral poslance, ki zavzemajo prutidelav-sko atallšče. "législature ni storila nlčeaar takega, da bi bilo delavatvo hvaležno", je dejal Ohl. "Zato smo prišli aem in ji predloftili svoj program ter ji tako dsli priliko, ds nekaj naprsvi v prilog delavcem. Sprejétje nsčrts krajšega delovnlka bo dalo priliko do saslužka velikemu številu brezposelnih. Ako boste odklonili nsše sahteve, tedaj bodo vo-lilci te drftsve hoteli vedeti, ss-ksj niste ničeaar storili ss delavstvo." Državni poalanee Robert Nixon, ki je ns apel delavske federscije predložil zakonski osnutek za akrsjšanje delovnlka, je de-jsl, ds poročilo, ki gs js podsls državna induatrijaka komisija, pokssuje, ds bi takoj dobilo delo krog 190,000 delsvcev, ako législature uveljavi 80 ur dela v tednu. J. H. Handley, tajnik-blagajnik federacije, je pa rekel ds ao stroji ln mehsnlčns isbolj-šsve odpravile nad 14,000,000 služb takrat, ko Je bila Industrij aks produkcija na vrhuncu. Repräsentant organ isiranega ^ ; ^ ^ delavstva so oi>ozorl!i poslance dltaijlh, portanetn v rejnsugu smokrat- v ^ duhovnov js Berlin, 22. jun. — Hitlerjeva vlada je včeraj udsrils po svojih prijateljih ln savesnlkih, ki ao pomagali fašiatom do režima, Udarec je padel po nacionalistični stranki (momsrhisti), ki tans tri ministre v Hitlerjevem kabinetu in po katoliški stranki na Bavsrskem, v VVuertembergu ln Palstinstu. Vse napol vojaške organizacije nacionalistične stranks, ki se nočejo sdrušHi s fašisti — takosvsne "Stahlhelm" (Jekleni čeladniki) — so bile respuščene in voditelji teh grup aretirani. V Frankfurtu ob Odri ao bUl krvavi spopadi med fašisti in "čeladniki"; tri oseba so bUe ubite in več težko ranjenih. Raspuščene so blls tudi druge neodvisne in patriotične organizacije in strsnčlee,, ki as m strinjajo s fsšisti; njih premoženje Je bUo ssplsnjeno ln lokali saprti. Središče pogona na katoliško strenko js bilo Monakovo ln mast* v Palatlnatu. NsclJI so ob-dolžlll bavsreke kisrikaks, da pomagajo krščanskim soclslcem v Avstriji, ki sstirajo hltlerjevce tamkaj. Zdaj so ss maščevali. FaAlstičns policija Js vpsdla v vss loksle kstoltške stranks, sa* plenila klerikalni tlak ln lsvr*i-la preiskavo tudi pri glavnik vo- tudl/ns dejstvo, ds je demokrat aks stranka v Wisconalnu v svoji plstformi obljubila akrsjšanje delovnegs tedna na 30 ur. Svojo obljubo aedaj lahko {spolni, ker demokrsti kontrolirajo državno legialaturo. Nesreče španakih letslcev México City, 22. Jun. — ftpsn-aks letalca Mariano Barbersn in Josquin Collsr, ki ata prva preletela aredo Atlantakega oceana is Španije na Kubo, sta v torek poletele iz Hsvsne v México City, toda kskih ato milj od tu Js njuno letalo psdlo ns tis v hribih in vest se glssl, ds se je Collar ubil In Bsrbersn je težko rs-njen. Vest ps še nI potrjens, kajti do dsnes sjutrsj šs niso nsšli letalcev. Mehišks vlsds je poslala vojsške letalce, ds poiščejo ftpsnce. Apañes sta namere-vala po obisku Mehike leteti v Chicago na rasstsvo. SUvksrjI vstrajajo pri svojih ss htevsh » Dsnvllle, III. — Delsvcl, ki so zastsvksli proti Hegeler Zine Co., ao odklonili ponudeno zvišanje mezde za deset odatotkov. fašistične tak iS psSMBM as Tlrolakeai. Protifašistične i tikata Irarlje v ds s* polili fsMste s bik» aretiranih In nskstsri so bili dejsnako nspadsnl. NsclJI ao jih hahrulill s psovkami, s "fs-lotl" in "Isdsjslcl". Msd sretirsnimi monarhlst! sta tudi dvs nsčska drja. Hu-genberga, glsvnega voditelja nacionalistične strsnke ln ministra v fašistični vladi. Okrog sto o-seb je bilo sretlranlh v Berlinu. Hitlerjev ukas js, ds vss orgs-nisacijs In atrsnke v Nemčiji, ki ae nočejo spojiti s naclonalsocl-alistl (fsšisti), morejo isginitl. Glede katoliške hierarhije Js Is-Jsvil, ds more držstl roke pro« od mladine, ksjti "nemška mls-dlns pripsds državi in vsgsjatl as mors ss držsvo, ne sa os.* kev." Oraaa pasiva ialam f «trokovRi hrIU evi eaevae mmmmmmmt» Urglra jih tudi, «a sodsfajejo pri admlnlatrarljl aovsgs 88* kons VVsahington. — (FP) - Wil-Um Grfsn, predsednik Ameriške ddsvsks federscije, Je po konferenci s industrijskim sdmlnl-strstorjem Hugh Johnaonom pozval vss nsorgsnisirsns delavce, nsj ss pridružijo dslsvslunnu gi Imnju in pristopijo v unije. Ponovno je poudaril, ds bo no-vs postavs le toliko koristila deželi kolikor bo od nje Imelo koristi delsvstvo. "če bodo pod Um zskonom plače nsrssle In se sni-žsl delov nI k ter dosegls višjs ku-pns sila, bo brezposelnost redu-clrens In se ekonomske rssmers isboljšale." Green urglra vse delsvee, or-gsnlslrsne In nsorgsnislrsne, da aodelujejo pri Izvajanju tegs sa- O kakšni organlsaU>ričnl kampanji ss orgsnisirenje delsvcev v težkih Industrijah—jeklarski, «J j nI, avtomobilski In drugih — nI šs nobenega glasu. Podjetniki se mrzlično organizirajo po kartell»! In delajo ns pravilah, ki bo-do pradlobma vladi v potrditev. O orgsnlsstoričnlh kampanjah linij In .predvsem Ameriške delsv-ake faderar I j«- še nI nobenega glasu Pričakuje ae vaekakor, da bo prihodnja konvencija federacije v jeseni posvetila vso po-I soraost temu vprašanju. FZ0S.VZT3 frosveta THE ENLIGHTENMENT m lastnina ilovkmiu NASOUyNK rOUrOMKB JS0MOTB ovi iz naselbin Zanimive beležke b krajev Dobrine in slabine Nanticoke. Pa. — Ve* PO 8VO¿e drugač€ neume" "J* tmimUlm NjM r« r*M. I rianiiiUn kakor SO VZame. Tudi Ctnt a«lMw* p« J ____ m «*'»—■« -Itopu- mtWVIU m« W^tyfsW- Ur IM M > NM( P BOH V KT A^__ INT-H S». I4*(MI A*^ causa». Mjj— or TN k rm*»a*TZP raass Domač drobiž pameten, kakor ee vzame m I naj modrejši imajo svoje hibe in napake, katerih ne vidijo aH pa jih imajo za čednosti, medtem ko drugi nanje zro kot na nekaj nepravilnega. Torej je to nekaka relativnost: kar je meni lepo, je drugemu grdo. Mi pravimo, da je delavec u-stvaril in zgradil vse dobrine, zgradil pa je tudi vse zločinske in smrtnonosne priprave, ki ao njemu v škodo. Profesorji ao Posetnikl razstave I delavci, tako tudi kemiki in vsi Chicago — Svetovno razata- drugi, ki delajo umska ali roč-vo v ChicaKU so te dni obiskali: na dela. Vai skupaj pa so mezd-Tktresa Slobodnik, Gilbert ni sužnji, dasi v različnih stop-Minn Bose Uvnik in Louis Le- njah. Vsa ta masa delavstva pa viSk, Pauline Malovrh in Edwin je tako žalostno raztelešena v Malovrh ter Jenny Zemlack, razne grupe političnega in sta-Denver, Colo. Uszen zadnje so povskega značaja, da je direktni vsi člani SNPJ. blagoslov za trote, ki posedujejo Bm»r.iA«k v Wiseonslnu in ukazujejo večinski masi pro-Ftnš9k „¡TT«t-r n fi ducentov. Trotje, da se obdrže ie Chicago. - Nas slikar H. O. na yrhn piramide> ^tjo Perušek nam sporoča to M«!»- ^ ViÄ gile. Imajo iV0je sons, Wis., da je ^ UnksJ yQ M dftUvce> vročina, vendar upa, da ne beL ne flpunUjo dg ne ^^ dolgo trajala. ^ ^^¿¿¡^ _ da se ne orga- Ptonlr umrl nizirajo in skupno ne nastopijo Cleveland. — V Painesvlllu je proti trotom. Vohuni pa so na-umrl Frank Marešlč, star 78 vadnI delavci, torej so izdajlce let in doma iz Žužemberka. V hMtnlh bratov — sodelavcev. Ameriki je bil 43 let. Zapušča Ako faJ vaa ta ogromna masa, ženo, tri sinove in štiri hčere. kJ ¿¿^ ponjillo kiolle pred fte eden pionir , svojimi troti, ki jih je le pešči- Buffalo, N. Y. — Zadnje dni ca v primeri z zatiralci, se znala je tu umrl Jos. Vouk, star 74 organizirati, akupno nastopiti let ln doma iz Gotne vasi pri No- za svoje delavske interese, bi bi-vem mestu. lo kaj hitro konec vsega gorja. Nov grob v Barbertonu Trotarska družba bi hitro zgi _ , ~ rr.. u lim.ilnila in zavladala bi pravičnost Barbcrton, O. --Tu Je umrl " Anton Roim»n, »tar M let In do- . "TJ , , ' . ma |x MaUnje va.i pri Ljublja- k<*» U/, -i J! T ^ 1,1 r V Ameriki je bil 20 let In T"*'- ** - m"« ?u tupuifu atarie, brat. In dve *■*«!» in "a vwh Tr drugih poljih, da bo zmožna na- M5-in' 1 stopiti proti izkoriščevalcem ako bi se otresls toposti, ki jo «Ji | drži v temi, bi bilo vse drugače v delavskih vrstah. Bilo bi dru gače pri UMWA in pri drugih. Seveda so tudi voditelji Krivi slabih posledic, ker Često izdajo delavce. Toda, če bl bilo delavstvo dobro organizirano, ne bi bili taki krivi voditelji mogoči. Delavstvo nima ničesar izgubiti, pridobi pa lahko ves svet. Henrik Pečarič. llmrl v New Yorku Treba je, da masa spozna, da je Ridgewood, N. Y. — Valenti- reAitev m(yina le od nje nu Vavpotiču je umirt 24-tetn Pokosila ga je pljuč aln John. nica, ki je aledlla operaciji na alepiču. Delegatje za kontinentalni kon Nihče ne prineae oavobojenja delavstvu izpod sedanjega mo-rečega sistema na krožniku. Razvoj razrednega boja zahteva, da stopimo v organizirane grupe in da pomagamo vsi, da Chicairo. — Allce Artach in I bo čimprej konec mize rije in Oskar Godina bosta zastopala ne poštenega deljenja dobrin, ki društvo Pioneer št. 569 SNPJ ns jih ustvarja delavstvo. Produk-zborovanju illinoiske divizije clja in distribucija se mora u-kontlnentalnega kongresa, ki se ravnati tako, da bo v dobrobit vrši 22. in 23. julija v Spring-j vsemu ljudstvu, ne pa le peščici fieldu. Tai strivei\% na ialax-aiaah priganjajo Cs voaljo prehitro, ni prav ln tudi ne, če vozijo prepočasi trotov, ki nič ne producirá, medtem ko milijonske mase, ki so resnične ustvariteljice vsega, sedaj stradajo in zaman prosijo za košček kruha. Glavna nadloga med delavstvom je menda tista lepa čednost, ki je pravimo sebičnost. Ce imaš ti boljši zaalužek kot jaz, pa se grdo gledava. To je pravilo, ki je precej ukoreninjeno. Sebičnost je kriva mnogo sla. Sebičnost je kriva, da imamo danes trote, ki nas zatl- (leveland. — (FP) — Želez niške družbe ae v tej krizi po služijo vseh pretvez, da se izne be čimveč delavcev. Tudi loko-motivnim inženirjem ne prizana šajo. Priganjajo in Šikanirajo! rajo in nam odrekajo naše pra jih na svoj način. vice. Zato pa ae je moramo To je razvidno iz debate na| otresti, konvenciji Inženirske bratovščl- Veliko priznanja za delavski ne. Delegatje so pravili, da dru I napredek, za napredek delavske žbe navadno kaznujejo inženir države gre seveda ruakemu ljudje, če vozijo prehitro ali pa pre I ftvu in njihovim vodjem. 8to-počasl. V tej krlsi je kaz«n če | r|U veliko delo in še ga vrši- stokrat odpustitev. To vprašanje je prišlo pred| konvencijo pri razpravi o potrebi hitro mera iia lokomotivi. Se daj niso opremi jem» s tem In-1 strumontom, ki bi Inženirjem o I mngočal, da bl lahko ugotovili koliko hitro vosi vlak oziroma č< prehitro ali prepočasi. Konven clja je sklenila, da bo od kon gresa zahtevala postavo, ki br prisilila železniške družbe, d*| opreme vse lokomotive s hitro meri. Inženirji nadalje sahte vajo. da pride vsa meddržavni trsnsportaclja pod zvezno kon t rolo, slično kot So železnice. Dar row mogoče sodeluje z Joka Washington. — Clarence Dar-row, alovltl delavski odvetnik, ki živi \ pokoju, Jt bil po industrij skem administratorju Johnaonu povabljen, da mu pomaga pri ae-stavljenju "delavskih pravil** ae industrije, kjer k delavstvo no organizirano. Darrcm je "pripravljen ostati v Washingtoau" in pomagati po avojih močeh, ae Je jo. Nikakor pa ae nc atrinjam z onimi komunietičnimi liderji, ki ae bratijo z MuaaoUnijem in Hitlerjem. Razlika med socializmom in komunizmom je, da prvi temelji na pravičnosti in apelira na človeški razum, medtem ko drugi polaga avojo silo v nasilja In brutalnost» da pride do istega cilja potom diktature. Diktatura pa nt adrava, ker ne trpi kritike In aa boji aa svojo silo. Treba je, da aa ljudstvo osamosvoji in da pride na površje induatrialna demokracija o me-državl, država leo, ako P« Je Privatna lastaiaa Eveleth, Minn. — Tradicije, šege, navade, morala in vse, kar so nam dali pretekli časi, se te* ko, nerado opušča. Ljubimo vse kar je atarega, ker amo mu privajeni, ker je šlo v naa, vsled tega ae v tem počutimo najbolj udobne in varne. Nove atvari odklanjamo iz razloga, ker jih ne poznamo, nismo vajeni metodam in sistemu, zato se nam nove atvari zde negotovost in špekulacija. Ločitev od starih atvari je alovo, ki je težko v vsakem primeru. Ali ločiti ae je treba od starih stvari, ako se hoče doseči nove, ker za staro in novo ni prostora. Rudar v rudniku je vznevo-ljen, ako pride nanj vrsta, da odpre nov rov. V starem rudniku mu je bilo vse poznano, v novem rovu mu je vse tuje in pravi: "Vsaj še eno luknjo v starem rovu bi mi tovariši pustili, da bi tam delal vsaj še en dan." Učenec v šoli bi rajši o-stal v tretjem razredu kakor pa "preskočil" v petega. Mladenič bi rajši doma ostal, akoprav bi jedel črn kruh, kakor pa šel po svetu za belim. Zato je najti silo, ki pridržava ljudi k vsemu kar je starega in poznanega, v zadovoljstvu obstoječe okolice in razmer, v katerih se človek nahaja. Ali vse je tako urejeno, da, akoprav bi "rajši ostali na starih mestih, se moramo ločiti od njih. Razmere nas silijo in ustvarjajo ambicije v nas za nadaljni pohod in napredek. Poleg sile, ki nas zadržava v starem in poznanem, jo tudi splošna šega, morala in navade splošne rabe predmetov, katere slednjega hitro oavoje. Ljudje smo veliki posnemale!: "Kakor drugi delajo, tako bom jaz," je vodilno geslo dandanes. Zato se šege, navade in tradicije tako železno ukorenlnijo ter postanejo sčasom narodne svetinje. Kakor ta ljubezen do starega, v splošni rabi odobrenega, ravno tako je naša ljubezen do imetja, že ako nimaš doetojne obleke na sebi, te svet prezirljivo gleda, gleda kakor sužnja. Dalje* akoprav si dostojno oblečen, še ne pomaga, ako nimaš v žepu nič in nikjer nič. Lahko imaš znanja pod klobukom, učenosti; ako nimaš ničesar drugega, si vod no "predrzno seme" v očeh publike. Vse drugače pa je ako Imaš kaj pod palcem, bodi karkoli, blago, zemljo ali poslopja, vse te upošteva, vse te spoštuje, vse ti Je voljno. Kakor hitro i spregovoriš, «o tvoje besede vzete za čisto zlato, od dežele do dežele gre glas o tvoji modrosti. Ljudje verujejo vate. "Ta zna nekaj," pravijo. "Poglejte, koli ko ima!" In ae drenjajo okoli tebe, val žele izvedeti za tvojo skrivnost, ki ti je omogočila razmah. Leta tečejo naprej in vse gre gladko kakor namazano. Zakaj vse "luči", ki sevajo zavistno v tvoj tron, da bi ga o-majale ter izpodneale, pogaziš ter pokriješ z obljubami, z dobroto, ki je kakor pokrov na loncu, da ne izkipi vroča voda, da ne plane ven del Živinčeta. Neki dan pa poči glas: "Preminil je." Ljudje se ozrejo in v trenutni zarji vidijo v vsej stavbi eno samo goljufijo, eno samo laž. Vidijo, da niso bile palače in bogaatvo, ampak razvaline in podrtija, vidijo, da je celo stavbo držalo gori samo podkupljeno ime človeka, ki se je ob smrti zrušilo, kakor jastreb z visokega, ko gsf zadene lovčeva krogla. Takih prizorov je toliko, da ljudi kar nič več ne motijo. Kar po starem tiru gredo naprej, kar nadalje obujajo ljubezen do imetja. Otroku v zibki dajejo igrač, pripovedujoč: "Da veste, to je njegovo." Otrok raste in doraste v mladeniča; hlepenje za imetjem raste z njim. Zraven pa vedno čuje ene in iste nauke svojih roditeljev, ki ga vnemajo: "Le glej, da boš "fajn" fant, da boš kaj imel. Poglej Gregorjeve, kako si pridobivajo ter gredo gor iz dolgov, iz revščine." Sila. Rad bi mladenič imel to in ono, ali kako priti do nje, to je vprašanje, to je problem. Oče nima, tudi ako bi imel, ne bi d$l, kajti oče ima večje skrbi kakor so sinove želje. "Rad bi imel bicikelj, ali ako ga izmaknem, ako mi izpodleti, me zapro v ječo, kamor ne grem rad; zaslužiti ni kje. Vse poka v mladeniču, strast obujena za imetjem pa snuje vse huje, večje ter drzne jše cilje, ki puste odzad manjše. Soda j je dorastel, prepeva tiste pesmi, ki zaklinjajo: "Ta bo moja, ak' se svet podre". Kmalu je mož in oče velike družine. Neprestano gleda preko sosedovega plota sosedovo zemljo in si misli: "Osvojiti si jo moram, treba mi je zemlje, sosedova zemlja bo moja." Leta tečejo; mnogo truda so odnesla s seboj. Sosedovo posestvo je zdaj njegovo. Otroci so ie davno odšli po svetu, nazaj jih ni, gospodar se je sključil ter legel pod rušo, ali zemlja, njegova zemlja, za katero se je toliko trudil, je ostala za njim. Žalostna slika. Ljudje umirajo a zemlja ostaja za njimi. Rod za rodom se umika z njene površine, a zemlja obstaja dalje — živi. Bojujejo se in bi jejo, da bi si osvojili tujo zemljo, razširili jneje svojega kraljestva. Kri, ki teče za take vzore — niso vredni te krvi. Izginjajo vsi, a zemlja ostaja za njimi. Zemlja je neamrtna. Zemlja je večja in močnejša kakor ljudje. Dolgost njenega življenja aega v nedoglednost, je in bo bodočnosti. 2e vsled tega bi morala zemlja biti človeku le orodje, na katerem se poraja, hrani ter živi iz nje. 2e vsled tega bi ne smel zemlje nobeden lastovatL Reki: "To je moje," so past za bedo, krize, vojske, spore, zavist, sovraštvo in korupcijo. Privatna lastnina in boj sanjo ustvarjata pekel na tem svetu, kajti kdor ima, ta je mogočen, iz imotja mu izvira premoč, katera pesti miljone ljudi, ki nimajo, pobirajo drobtinice iz njiho- petek, ~rSn«l«t Pisturas. D. Rockefeller, ki - Stari je iz delavcev izmozgal vse in si nagrmadil ogromno bogastvo, i katerim kraljuje milijonom lju dl. Star Je 94 let. Koliko delav cev učaka tako visoko starost? vih miz. Mogočni ne poznajo nalog dela, ne pravice življenja, le napise o tem kažejo drugim ljudem. Cim več Imetja imajo posamezniki, tem bolj ga čuva morala našega časa. Cerkev oznanja za pravično lastnino, katero zvesto straži, zakoni jo branijo. Kajti, ako znaš zagrabiti, ti vse nosi na tvoj kup. Cas je, da opuščamo to željenje po-imetju ter ga vržemo med staro šaro, stopimo nanj, da se po-grezne v zemljo. Opri mimo se naziranja: "Ničesar ni mojega a vsa zemlja je moja last." Ne bomo obogateli po vzgledu Rockefellerjev. Nemogoče, n prostora ne toliko bogastva za vsakega, z malo lastnino pa bo mo ob njihovem bogastvu vedno trpeli pomanjkanje. Zemlja je bogata. Ali je vred no žrtvovati toliko bogastva, katerega dosežemo v vseobčem lastništvu, za malo privatnega i met j a, v katerega mogočn vedno bolj zadirajo svoje kremplje? Cas je, da začnemo razmišljati o teh smereh in resno delovati, da se privatno lastništvo, ki se bohoti do vrha, izvije iz privatnih tak. Ako tega ne storimo, nihalo časa bo obstalo in ključi naše sile pad Iz rok. J. Kovacich. Svarilo Farreil, Pa. — Dne 17. junija nas je posetil dobro znani pre-metenec Anton ali Frank Bevc Ta nepridiprav že več let operi ra po slovenskih naselbinah poc raznimi nepoštenimi pretvezami, da pride do denarja. Proda ja razne "predmete", za katere vzame denar, naročniki pa nič ne prejmejo. Poleg tega pa pri poveduje, da ima ženo in otro± ke; rad bi nabral toliko denarja, da bi šel v stari kraj. Navadno si tudi dobro ogleda na selbino, da ob priložnosti kaj izmakne. Zato «varim rojake, da so previdni, da ne nasedejo njegovim lažem. Od mene jo jo hitrih korakov odkuril. Anton Zidanšek. povsod. Dlktaturs sta v resnično ne za stalno, mora dati di je delavaka. treba, da kjer ljudatvo še nI zre-lo sa tako demokracijo, da ae ga mora pripraviti, da bo srelo. Po mnenju pov prsi naga delavca ao vaeh deiavakih nepri-lik krivi voditelji. Resnica pa J«, da Je največ kriva ma. Ako bl bila maaa bolj spo-bl imela boljša vodje. Ako ne bl bila tako brezbrižna. ti ProU«, Kot prvi tsntk ZdravnUkegave^. **nboru knjig, UtT * vana Matka ''ProZ^ ^ije (zaznamo^ «nski luči". (ioo Preden povod unjo L! tonu nekateri «loiW, o Tereziji NeumanJ J nersreutha. U-taT med štirih iivečih »tf cev najslavnejša in 0 slučaju ao bile »p^ kJVlge Na osnovi 0U4 dicinske literature k Z, Matko sestavil po|jai^ vo o redkih, vendar p, ttlrtih in zanimivih pojg matizacije, ki sijih neka agajo v nadnaravna Pisec je po raznih viri" mostojno pridobljenih m. obdelal najprej atignut iz Jugoslavije (o tem jT^ poseben spis v "Wiener nisehe Wochenschrift"), netljivo je, da med Hn ni stigmatiziranee?.' slovenskih opisuje Leni nlk, dolenjsko Jerico, q hanoo iz Vodic, Jenievt ke in koroško Katarn* prehaja v drugem pof Tereziji Neumannovi in obsuje njena znamenji njene zamaknjenosti (< V tretjem poglavju iti vi! s histeričnimi in dr^ lezenskimi znaki pri vencih. Laik, ki ne nOsežnih in zapletenih sterije, bo odtod izvedli presenetljivega in mu slej jasnejši pojavi, ki teri prenagljeno in s piiujejo nadnaravnim četrtem poglavju se dr. bavi s tako zvano uit z Neznatno potrebo po jo'opažamo pri zaznan in zamaknjencih. i* A Na aMkl sU brata R teda v lok« U Ovelaada; ki sta kupila Js ajaaa ftaaačaa stavba z Po opisih posamezni 1 ki nastopajo pri stignui prehaja pisec s petim k njih medicinski raaiafL Čj^atelj bo z zanimanje» | strani, ki mu odpirajo dj polnoma neznan svet: i^jem misel preko «ufutij spbito še avtosuge*tije N rapie fizične pojave ulj li/V njem, n. pr. krv»n| ne. otekline, nabrekli! vpliva na vegetativne fual dr. Za človekovo psibofid vjjenje so značilni tudi ] ki nastajajo pri abnrt posebej za to dUponirtfl bah pod vplivom afekt« nHnanjem boš pročitsl ti dičinsko razlago jogij«^ kirjev (str. 53-6§)J pozornost je avtor pofld skavanju krvavitve iil Pisec priznava, d« naj more povsem točno rum pojavov, ki nsitopajonl meroma redkem in k ij popolno raziskanem m patoloških in psihičnih« zlasti ne asitije (t jJJ rejo zaznamovane! t* preživeti brez hrane, BM »premenili v kost in m tra pa, da je bai Hjj malo raziskan in d» m govoriti nadnaravno« (Ježu, dokler ni i«M medicinska veda prti«' jšče vrsto takih poj««? aikl, "ds Je ■ znanost in gleds vi fizioloških, biok-4""-ntfi. patoloških in godljajev ns Hk«^ JSeSetij.Vidip^Hj daljnji rszvoj let itd. in bo nedvos» urtjH he, o kstenn ne moremo, njih spozssnj no pojmi"»0 P0'* ¿i !<*) leti zdel. tator- v«lcem pravi čud^ neoporečne iev «P* zasluti ^m občinstva. j* večje JUNIJA- PROB Y. ETI Vesti iz }avije i ilMiln* . ttrdk« Hakiweh, tudi «M-t. tttn je 25<8,koiici- jfji Smsrjeti je-av-kup Kramo.«. Sujek I ¿erjava tako nesrečno '¡f e padel naravnpst 1 ter jTT naslednjo» I avto četen j. Strto mi je fc j« bil takoj mrtev. „gnizacua PM» »"j"" ^o leto svoj kongflss, v drugi državi. Za leto* Li dalmatinski Dubr#v-Z «vojega kongre»«. muki PEN klubi sq ie peev pripravljali vse za i gostov i vsega sveta, ki lilo napovedanih okrog mgres se vrši od 26.¡do i, nakar se razdelijo f» to'na tri skupine, kat^ih ite Srbijo, druga Hrvst-(ija pa Slovenijo. Kon-vrši na enem od obeh (ki so ju dale na razpo-1 psrobrodne družbe, ti, ko obišče Jugoslavijo to'književnikov iz vseh iU izšli v Ljubljani dve lemških prevodov sloven-in lirike. Ljubljanska ■tožba je izdala knjigo he Erzaehler", v ka-ini nemški prevodi sJo-proze. Prevedel je stva* onar in sega zbirka, pd pisateljev do Juša Ho-»»topanih je 12 avtorjev. 175, stane 30 Din), tfe-odov bo slovenski PEN ročil delegatom kongresa, janski PEN klub pa je ijhno zbirko nemških v slovenske moderne li-isteri so zastopani safao Murn, Kette, Zupafifeič sik. Izbera je bolj ^juter predstavlja samo izbor iz moderne. T\ldl pesmi omenjenih peenl-učajnostna in zbirka tok predstavlja najboljšega, nam napisali ti avtorji, je oskrbela Lilly Note knjižnice bo na raz-tupcem le 100 izvodov Din, luksuzna izdaja v fouma), ostalih nekaj sto ndelili slovenski pisate-¡ODfresu delegatom, riiki deleKat PEN kluba forka, mr. Canby, je ob na kongres izjavil f^s-i. da je v Ameriki i^a-oslavija po večini le po Mnogo da je storil za tnje te države slovenski -ouis Adamič, ki ga ftte-Mjboljše ameriške plsa-"ohvalil je še posebej A-angleščino, od knjig tomit", ki je vsekakor1 e« redkih zelo dobrih Klnja leta. Na Adami* et bo tudi obiskal Jut-¡jo ter Slovenijo. »i devenxki minister in f»a-Nancc Ivan Roškar je «t*r umrl v domači v*s v Slovenskih goričth. ^ daleč naokoli kot dollar in kot samouk «e-" n. Hil je pred preVra- ls JagsslaviJa.) bil spor med njimi na višku in prepiri so se vrstili vsak dan drug sa drugim. V pondeljek 22. maja pa se je prepiranje končalo s ubojem. Stsri Potek j« hil ssm doma s Heričevo, začela ata se spet prepirati. V prepiru je Heričeva žena zgrabila nekakšen kol ter trikrat udarila Petka po glavi, da mu je vso lobsnjo zdrobila. Starček je v nekaj minutah izdihnil. Ko se je Heričeva zavedela, kaj je storila, se je sama javila žandarjera pri Sv. Urbanu. Samomor vajenca. — Na Mi-klavtkem hribu nad Celjem m> je ustrelil 18-letni vajenec Anton tiuzej. Zavil je v neki vino-toč ter si pognal kroglo v glavo V nekaj hipih je umrl. Vzrok je baje neuslišana ljubezen. Trboveljski mladi pevci in pevke. — Pred tednom ae je trboveljski mladinski pevski zbor vrnil s svoje nad vse dobro uspele koncertne turneje po Ceško-slovsški, s še po nekaj dneh je prišel zbor v Ljubljano, da priredi dva konpcerta z enakim programom, kakršnega so izvajali na svoji turneji, ps ds vidimo, kako so našo glasbo predstavili tujini. Prišli so v Ljubljano 24. maja in so jih na postaji sprejeli poleg zastopnikov pevšlkih društev in velike množice ljudi tudi ljubljanski delavski otroci. Mala šolarka Vukova jih je pozdravila s pesmijo Mileta Klop-čiča, ki se glasi: Vi ste pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja. Pretemno je, prehudo, da bi sonce k vam prišlo. Toda vi imate svoje pesmi, v njih vam toži silna želja, da bi kdaj vas obsijalo nekaj sonca in pomladi in veselja. Očetje vaši kopljejo pod zemljo, ■ svetilko razsvetljujejo si rov, premog dvigajo hc dna na dan, trudni vračajo se k vam domov. Svetilka jamska — luč vodnica! Nekoč Jo oče vaš, rudar bo vzel v roko, pa jo dvignil bo visoko v zrak in prižgal bo sonce na nebo! lil v dunajskem parpo prevratu je bil t»o-*>iraj*ke ustavotvome * in nekaj časa poljedel- mter. gs se Preu/itkarja. — NI Pf». kar je bil v ptujski »it »tanek, preužitkar. k' bi m«»ral skrbeti »*»ilo v teh težkih časih «ribati KUrca. Neke, « «tarček ubit. Zdaj 11,1 M.ii*.n primer na vrhu. tudi v ptujski Tamkaj *u pred tremi » posestvo s hišo pO* ** in Marija Herič. »• »J* morala prevzeti » tudi 69-letnega Jdfce-' ki i* >'»1 predzadnji la-a* Ko Ma Tle- z r^ * te m°ra| Heru» Snovanje mu p, „1 dajal u- iT**m*r Je prišlo do r ' ' ,-tja pri sodišči' ad» 1'rridrl. Heriče-k ' ■■itogotna na ]l' etos dogra >> ^tsri Petek vrnQ rgovorji. ^škrat pa Js Pa bo sonce'vam in nam sijalo, za nas in vas bo rože iz zemlje prlzvslo. Takrat mi vsi, vsi bomo tam doma, kjer mladini sonce zmerom se smehlja 1 Nato jim je šolarka izročila šopek rdečih rož. Delavska godba Zarja pa je otroke spremila nato skozi mesto do Uniona, kjer je po kratkem odmoru nastopH pevski zbor na odru v veliki dvorani, ki je bila tako nabito polna občinstva, kakor menda še nikoli pri koncertih. Saj je bila vsa zaloga vstopnic razprodana že nekaj dni poprej in je mnogo ljudi moralo oditi iz Uniona, ker niso dobili vstopnic. Silen hrup ploskanja Je nastal, ko ao mladi pevci in pevke — povečini r\y darski otroci — stopili na oder. In nov val aplavza je sprejel njih pevovodjo Avgusta Sullgoja, ko je stopil na oder. Ploskanje se ni pomirilo, dokler ni dal dlri gent znaka za začetek. Tedaj Je ploskanje utihnilo, a ob sklepu vsake pesmi je znova zagrmdo po dvorani. Se vselej, kadar so prišli spet ti otroci v Ljubljano, je bila dvorana polna ljudi in polna hrupnega vesolja in odobravanja, a tako kot zadnjič, še nikoli. Občinstvo je bilo tem o-trokom pač tudi hvaležno, da so nesli našo pesem na Ceiko i» Slovaško ter na Dunaj, kjer so povsod imeli tako lepe uspehe. Brezhibno, s silno močjo in Čuv-stvom predvajanja so odpeli ves obširni program 21 pesmi z dvema kratkima odmoroma v pičlih dveh urah. 2e to je napor za mlada grla, posebno Če Še pomislimo, da so skoro 14 dni dan za dnem prepevali isti obširni program na turneji. Ko so odpeli zadnjo pesem, se publiks sploh ni ganila is dvorane, in kakor vselej, ao morali pevci dodati nekaj pesmi. Šele potem se je publika nerada razšla. Naslednji dan dopoldne so koncert ponovili predvsem za ljubljanske šolarje in šolarke, le deset vrst je bik) za ostalo publiko. Dvorana je bila spet nabito polna. Popolnost tega umetniškega zbora je res ksr čudežna, in nihče ne more niti slutiti njih umetniškega prednašanja, če jih ni slišal. "Jugoslovanski pesniki" brez Slovencev. — Ob priliki medne rodnega kongresa PEN klubov v Dubrovniku je beograjska založba "Narodna prosveta" izdala knjigo "Jugoslawische Dichter" (Jugoslovanski pesniki). Po naslovu sodeč so zbrani v knjigi nemški prevodi vidnejših pesnikov v Jugoslaviji. Toda v koji-ki ni zastopan niti eden slovenski pesnik, marveč so zastopani le srbski in hrvaški pesniki, med njimi mnogi, ki so le msjhnegs pomena. Če upoštevamo dejstvo, da zavzema v "jugoslovanskem pesništvu" slovenska lirika najvidnejše mesto, lahko mirne duše trdimo, da ta beograjsks antologija ni to, kar bi sodil kdo po njenem naslovu. Dr. Jovanovlč spet sretlran.— Ni dolgo tega — mogoče dva meseca — kar je bil iz kaznilnice izpuščen voditelj nekdanjs srbske zemljoradničke stranke in bivši vseučiliški profesor dr. Dragoljub Jovanovlč. Bil je pred letom dni obsojen na — če ne motimo — eno leto ječe, ker Je širil tajne letake in brošure ter deloval proti režimu. Obe nem je bil tudi odpuščen iz služ be kot vseučiliški profesor. Pred kratkim je kasen odsedel. A kakor beremo v listih, je bil te dni spet aretiran, češ, ds je raziir j al netočne vesti o položkju pri nas ter rovaril proti režimu. Verjetno, da bo postavljen spet pred sodišče, kar pa Jovanoviča ne bo 0Mjšalo, ker ga pozna javnost že iz parlamentarne dobe kot neuklonljivega voditelja sitokih kmetov. Prepovedana knjiga. — V Zagrebu je izšla knjiga "Sudjenje Vladimiru Mačku", poročilo o nedavnem procesu proti dr. Via-dimirju Mačku pred beograjskim izrednim sodiščem. Knjiga je obsegala ves Mačkov zagovor, ki pa je tak, da ni za javnost. O-blast je knjigo takoj po izidu prepovedala ter zasegla vso zalogo tisksnih knjig. Smrtna aesreča mladega fanta V Vižmarjlh nad Ljubljano je elektrika ubila komaj 19 let ats-regs mizarskega pomočnika Cirila Arha, zaposlenega pri ml-zarskem mojstru Andreju Kre-garju. Na praznik 26. maja sta obiskala Arha dva prijatelja s Koroškega, pa so šli na sprehod. Ko se Je vračal Arh domov, Je na cesti prišel v stik z žico visoke napetosti. Elektrika ga Js v hipu vrgls ob tis. Nezavestnega so preneeli v neko hišo, poklicali reševalni voz, a vsaka pomoč je bila zaman. Arh Je bH mrtev. Doma Je bil Iz Podkorena. Umrli so: V Mariboru davčni kontrolor Avgust Cejan, v celj ski bolnišnici 27-letni čevljsr Martin Stojan s Vrbskega, 67 letni občinski revež Boštjan Bre čko (Vrečko?) iz Ix>kaves pri Zl danem mostu, v LJutoa^ru 74-letnl Simon Jsgodič. Koivtselji talMlr|w v zMMRji teta Delegatje razdeljeni v dve skupini. Progresivni element ss-htevs popolno "očlttenje" in sdrušenje žetesničsrakih orga-nlaacij _ , Cleveland, O. — (FP) — Takoj prvi dan konvencije lokomo-tivnlh inženirjev se je pokazalo, da bo to ena najviharnejših konvencij v zgodovini organizacije ki je med najstarejšimi unijami. Diskuzije o problemih strojevodij in železničarjev na splošno so trajale v glaailu dolge mesece ln takoj po otvoritvi so se delegatje pričeli grupirati v dva bloka, progresivnega in admini-stracijskega. Prvič v zgodovini organizacije je opozicija odprla svoj konven-čni urad. Progreslvcl niso radikalni v političnem pomenu besede, marveč le v unijskem. Zahtevajo, da organizacija popolnoma likvidira svoje bizniške ustanove, katerih je svoj čaa imela okrog 70, med temi nad 20 bank, katerih pa se je znebila tik pred krizo. Zaintereairana je še v eno banko, Standard Trust Bank v Clevelandu, ki je po bančnem prazniku ostala ssprta. Unija i-ma velik blok delnic v tej bsn-kl in skorsj dvs milijona hrssil-nih vlog, ki so seveda zmrznjene. Večina teh vlog pripsdajp krajevnim unijam, ki so vsled tega močno prizadete. „ Te dni sta bila predsednik in tajnik u nije, oba uradnika propadle ban ke, na sodišču obtožena goljufi je pri upravljanju banke. Obtoženi so bili tudi drugi bančni u-rad nik i. ' Proti administraciji je naper jenih več obtožb, med drugim tudi, da so članom skušali prodajati delnice in bonde, ki so bili isti čas na trgu le po 10% knjižne vrednosti. Oposicljs js uspels, da sta bila v odsek sa pregledovanje uradnega poslova nja Izvoljena tudi dva člana is mod delegacije (vse konvenčne predsednike imenuje pradsed nik). Progresivcl zshtevsjo, ds unl jsf zopet postane nič drugegs kot unijs. So tudi za odpravo zavarovalnega oddelka, če ga ni mogoče sanirati in je to v interesu organizacije. Od zadnje konven cije pred dvema leti je Članstvo padlo s 60,000 ns 46,000, ksr je odsev rszmer ns železnicsh. Na tej konvenciji bo prišlo v ospredje tudi vprašanje združenje. Mnogo člsnov in tudi delegatov je ss spojitev inženirjev in kurjsčev v eno unijo. Seds imajo vsak svojo in nekstsri so člani obeh unij. Drugi so zopet zs spojitev vseh železničsrskih unij v eno orgsnizscijo, ssdaj Jih je enaindvajset. Konvencljs bo trsjsls okrog mesec dni. snmski Narodna Potfpom Jadióla IT. 1S07 >eo4 mr-M Sa. Law adate Ave.. Ckleag% IU. TsL Baekveil 4M4 GLAVNI ODBOR S. N. P. J. t'I'KAVNI OU8KK: VINCENT CAINKAU, pmUednik....»057 8. l*w«dale Ave., Ohfcoato, 111. PRKU A. VIDER, fl. tajaik.........»467 8. Lawndale Ave., Chleag». IIL BLAS NOVAK, tajnik bol. oddelka.... W8T 8. Uw míale Ave., Ohlcafo, IU. JOHN VOUR1CH, ft. blagajnik......1SS7 8. Lawndale Am, Chteago, III. PIUP UOD1NA, u|>rNvitelj glaalla,...tS5T 8. Lawndale Ave., (Sibago. 1U. JOHN IIOLEK, urednik flaslla......M6T 8. Lawndale Ave., Chicago, 1U. ODBORNIKIt ANDREW VIDRICH, prvi podpredsednik. «4U RuaneU Avs„ Joknatowa, Pa. DONALD J, LOTR1CH, dru*i podpreda., 19S7 8. TmiwbuU Ave., Chteago, 111. JOHN J. ZAVKRTN1K, ft. sdravnlk.........Í7S4 W. 16th 8U, Chicago, W. (¡08P0DARSKI OD8KK i PRANK ALBSH, prodaednlk..........1184 8. Crawford Ave., Chicago. I¡¡. :OHN OUP...................14» 8. Proepeot Ave., Claroadon HUM, IB* JOSEPH SISKOVICH..............1IUI Huntmere Avs* Cleveland, Ohio POROTNIOD8KK: JOHN GORSEK. prodaednlk........ .....414 W. Hay 8L, 8|»rl««fteld, III. ANTON ŠULAR...................................Boa IT, Arma, Kana. JOHN TRČELJ................................. Bos S»f, Wrahaao, Pa. FRANK PODBOJ.................................Boa SI, ParkklU, Pa. PRANCES ZAKOVftEK.................1016 Adama St., No. Chicago, IU. OKROtNlZASTOPNIKI QEORQE SMREK AR, prvo okrošja......117 Main Avs„ W. AUaulw». I»a. JOHN LOKAR JR., dru*o okrušje......11WI E. 170th 8t.. OMasd. Ohh». FRANK KLUN, tretje okroije..................Boa MM* Oh sMsi, Mina. JOSEPH BRATKOVICH, éetrto okrošje..........R. R. 6, Wt«f*»»f. FRANK KLOPČlC, peto okrošje......»tar Rt. 4, Bes 11, Cié Ekua. Waah. NADZORNI ODBKKt FRANK CAITE, predsednik.................jm W. M* BU HRAST ALBERT..........................Bo*M¿J*? ÍÜ5TSETUL FRED ItALQAI.....',........................M Park« P,rtt' llU nt*. ___Ki i pi i edin n • elevated «Štora »k ki S*Je v st etede. m i VSA PISMA. M a* MNliJ. aa »Mk «I. •• * ■ vsa DSN A SNS »«Sau« I« »l» art, kl m ««»ie «U a»ra*a^e edMka te S[VJTlSkÍ S^ttoSto. etosa^. asi e. M. as Va v .»»I • MeeelaMMa.1 »M. oaj f -"V** «• Maje VSS raiTOtaa «US* aa«w«aaja » al. eera»aa« a«toM aaj M M«'UaJa PteaS Bajta. VSI raiaivi aa al. «m m aaj peSItlala ae itta Uevlto, VSI Borisi ta cveet ae«»). aaaaaalta. «da^. aavalalaa ta «eleS va*, kar It » wal • aUMta« Hdaato. aaj m m»»H*U «kaaM to atomato le Jak« «arito. Ceeiailtlaa. litanuMlesaia skBsaJ« I^JBO ^MtlMASStoA i . iZrNRO noniertniig Zastopniki socialističnih strank In ns I j bodo razpravljali • taktiki proti fašizma Is v slučaju vojne Cnrth, flvlca. — Bksekutlvs Delavske In socisllstlčne (dru Ige) internaclonale sklicuje is-radno konferenco, ki se prične v Psrisu dne 21. svgusts in bo trajala štiri ali pat dnk Na konferenco so povabljene vse pridružene stranke, Mednarodna federacija strokovnih u nlj, Delavska športns Internaci-onala, Socialistična mladinaka intemaclonala In Internaclonale socialističnih prosvetnih organizacij. Na vsakega člana v ekse-kotivi bodo stranke upravičene do treh zastopnikov — šest ss Združene države. Vzrok za izredno konferenco, ki bo velike važnosti za vse delavsko gibanje, je izredna situacija v Evropi, predvsem fašistična zmaga v. Nemčiji ln naraščanje fašizma v drugih državah Konfsrcncs ho razpravljala o treh vprašanjih: 1) 0 taktiki bo-ja proti reskcljl ln fašizmu v svrho, da si delavatvo osvoji vlado; 2) o potih za združenje vsega delavstva ln 3) o taktiki v slučaju vojne. "Fašistična zmaga v Nemči-jI js izredno povečsls mednsrod no rsskcijo", pravi eksekutlva v oklicu, "in je delavstvo zsčssno porlnjsno v defensivo. Ts novs situacija zshtevs od nss, ds ns prsvlmo točen pregled o strsts-gljl in taktiki mednarodnegs delavskega gibanja. "OkolŠčine, ki so dovsdls do zmsge fsšizms v Nemčiji, more Jo biti analizirana ln mednarodno delavsko gibanje se ne sme Comlšljstl pri ugotovitvi krivde, er ss delavstvo ni poslužilo avoje moči v usodnem trenutku." Na konferenci bo analizirana taktika nemških socialistov In komunistov in sploh obeh Internacional, čljih tsktiks Je skrs-hirsls pred fsšlzmom. Ns podlagi Izkušenj In diakuslj bo formulirana nova taktika sa odločen boj proti fašizmu in za dossgs večje enotnosti med delavstvom. Dvs mtlijons delavcev dobilo delo Washington, D. C. — Amerl* ška delavska federacija poroča, da ss Je število brozposdnlh delavcev znižalo za dva milijona od I. aprila. V aprilu se Je 600,-000 delavcev vrnilo ns delo, v maju ln juniju pa okrog M00,-000. Produkcija v Jeklarski industriji ss Je dvignile ns 60% svojs kapacitete. Hamo v (Js ryju, Ind., se Je 10,000 delavcev vrnilo na delo. Železslšarjl praprsšHI rt-dikal|sR»ii Sedanja mezdna pofodha sata- ns eno Isto. Psdsrsbil koordl* nstor pomagal šelesalčsrjem k smsgt __ Wsahlngten, D. C. — Msgna- tje ameriških železnic so se podali In preklicali svoj sklep, ds znlžsjo mssde za 22 in pol odstotka prihodnjega 1. novembra. Sedanja mezdna pogodba, ki vse-huje desetodstotno redukcijo ss-dnjih osemnsjst mesecev, ostane v vsljsvi do 80. JunlJs 1B64. H|wrszum «Je bil nsrejen v sredo v ursdu federslnegs koordinatorja šslesnlc Josephs B. Esat-msns, ki Js pritisnil ns msgnslt*, nsj umsknejo svoj sklep, ksjtl danes, ko vlada poskuša dvigniti kupno silo ameriškega ljudstva v splošnem, ni čas ss mezdne redukcije. Otvoritev ksnsls, ki spsJs Chl-csgo z morjem Chicago. — V četrtek Js bila ceremonial no odprta plovba po kanalu, ki veže Michigansko Jezero z rekama Illinois in Mississippi, zadnjo pa z Mehiškim s* livom. 8 tem Je Chiesgo postslo osrednje notranje prlstsnlšče med Velikimi Jezeri ln AUsnt-skim ocesnom. IMo zs to vodno zvezo je trsjslo 26 1st. liadjs bodo odslej lahko plula z morja direktno v t'hicago od New Orle-ansa po Mississippi Ju. Illlnoisu in ksnalu. AU st® to naročili Prwr* to «II Mladinski list svojsmu prijatelju tli sorodnika t domovino? To )• edini dar trajM rrodnostl, ki ffa ta mal danar lahko svojcem r domovina ¡ H OLJ. m j m w M^ttpfU m *7\r <* ■ m--t* «, ' f ^HB UBKlw Clsfli konferenčnega hI načrtih EROS.VEia Tone Seliikar NASEDLI BROD Roman v treh delih ali ko. Bila mu je kakor amulet, žarišče, h kateremu ae je zatekal v najhujših trenutkih. Bila mu je kakor bog, ki ga je molil in iskal v njem utehe in pazabljenja. Sliko otroka je imel pri sebi. Pritrdil si jo je na podporno deblo ob svojem ležliču. Ob svitu sveče, ki jo je prižigal za nekaj trenutkov, se je razi j ubil nad mehkim obličjem deteta, grabilo ga je za srce in kadar je bilo najtežje, je ugasnil svečo, da si je v temi otrl oči. K njemu bi poletel preko vseh teh moritev in bi se ga oklenil, da bi ju nobena vojna ne mogla več razkleniti. Ponoči je šla skozi sobo sestra Rdečega križa. Po prstih, tiho, plavajoče, kakor duh sna in pokoja. J ustinu je obstalo srce. Z razprostrtimi očmi je gledal v njeno obličje in jo iskal. To ni Kristina I — Sestra, vode! je prosil. Ko mu je držala kozarec nad obrazom, se je razočaran naslonil na blazino. — Ne, ne, to ni Kristina! Misli so tolkle. Megoče je samo pri težko ranjenih? Zavidal je Joštu, da je pri njem, peklo ga je od napora, s katerim si je prizadeval dovračati misel nanjo in se zopet zagledati v svoje drage. Saj prav to, samo to je bilo najtežje! Prizadeval si je po svoje razložiti to nagnjenje do Kristine, ki je že skoraj docela zamrlo, iznova tako živo splamtelo v njem. Morda bi si ga bil lahko razložil, da ni vsem svojim dognanjem že kar ep roti dajal odpuščanja zase in sto opravičb, da je bil samemu sebi sodnik in tožnik, povrh pa še zvit, nepopustljiv zagovornik, ki je vsakokrat užugal tožnika. Tožnik je tožil: 2eno imaš in otroka. Tega ne moreš nikoli več zatajiti, »to prič govori proti tebi. Ti pa si z mislijo in dejanjem teptal to zvezo in ne moreš ničesar dokazati ženi, češ, storil eem to zaradi tega in tega. Zvestobo ženi si prelomil! Zagovornik je tolmačil: Da, ženo imam in otroka.- Tega nisem tajil in nočem tajiti. Tudi zvest sem ostal svoji ženil Da, še na misel mi ne pride, da bi se zaradi tega v notranjosti spri s svojo ženo, saj ona za to niti ne ve niti ne bo vedela. To delam na svojo lastno pest in na svojo lastno odgovornost. Ker žena ne ve, tudi ne trpi, otrok pa še manj, ker niti misliti ne zna. Nič se ne bo v meni do nje spremenilo! Ne mislim je zapustiti, ne, nikoli, četudi sem zaradi nje zabredel v smolo. Ko se bom vrnil, bom njen, kakor sem bil prej! Da, V tem si je bil tako zvest in tako neomajen, da niti za trenutek ni podvomil v svoj zakon. Ana je njegova! To je bilo ukoreninjeno v njem. Živel je v veri in trdnem prepričanju, da si je z zakonom pridobil ženo, ki mu je nihče ne more ugrabiti. Zakon je vez, s katero je bila žena priklenjena z vsemi Členi na njegovo prepričanje. 2ena mu je pokorna! Žena mu je lastnina. Lastninska pogodba je podpisana v poročnem listu. To je bil temelj vsega zagovora, zaradi tega niti misliti ni mogel, da bi žena prav tako lahko storila kakor on. Ce misli on lahko na Kristino, misli tudi ona . . . (Dalj« prihodnji«.» roke za prazen nič! Potem ga je potegnil k sebi in mu zašepetal: — Ali vidišzdaj prekletstvo vojne? Vidiš teh trideset postelj? ' Justin si je grizel ustnice. — Pisal sem očetu, materi. Oba sta mi pisala, da moram priti nazaj! Končno sem pisal Marti,.. 11, p; — In kaj ti je odgovorila? je vprašal Justin. Njegov obraz se je raznežil. Potegnil je pismo Izpod blazine. — Njeno pismo mi je rešilo življenje, je dejal toplo. — Kako? Kaj ti je pisala? se je začudil Justin. — Ah, prijatelj, same lepe stvari. To Je zlata duša! — Zaljubljen si! je dejal Justin. Sem Uganil? Jošt se je nasmehnil in mu z levico stiskal roko. — Kmalu pojdem domov! je dejal. Poslovila sta se vsa srečna, da sta skupaj v tej hiši trpljenja ter da se bosta vsak dan videla in govorila. Tedaj se je Justin nenadoma nasmehnil in se domislil: — Ho, vedno praviš: sem pisal, bom pisal... kako — brez desnice? Sestri Kristini sem narekoval pisma! je dejal Jošt in se vdano smejal začudenemu prijateljevemu obrazu. Vse to mu ne da spati. Njeno ime se mu nanovo ponavlja, z mislimi ga stiska k sebi In tako tke z njim pajčolan, ki se spušča med njim in domom, da je na oni strani le meglen obris vsega do sedaj njegovega, Madžari glasno govore med seboj, smejijo se, Justin pa leži vznak omamljen in raztresen. Kristina . . . Sestra Rdečega križa .. . Ko je bil v strelskih jarkih, premražen, ušiv, moker, strgan, lačen, ko ga je smrt lovila vzdolž vse fronte, je bil dom njegova edina želja, edino hrepenenje. Ana! Seveda, Ana, njegova žena, ki si jo je želel, na katero je mislil, kadar je čepel v za-kopu! V tistem prstenem brlogu, kjer ni bilo najmanjšega lepega predmeta, da bi se oko spočilo na njem od vsega tega groznega, brez-smiselnega, jo je v svoj spomin pritrdil kakor Zakaj se je ta proces izvršil v Nemčiji tako? V Nemčiji, ki po vojni preživlja težko socialno borbo, se je masa ideološko odvrnila od konstruktivnih ciljev nemške družbe. Nastala je nad narodom apatija, pomanjkanje in iskanje krivcev povsem iz individualnih vidikov. Državna politika ni znala ali ni mogla iz-meniti svoje politike, dani ni odgovarjala dejanskim razmeram in potrebam. Zato je vodstvo države ostalo v manjšini, neza-dovoljneil, anarhično razpoloženi, pa so narasli v večino. To nastane povsod tam, kjer mero-dajni "voditelji" ne hodijo s časom razvoja, slasti dan«**, ko no socialne razmere tako pereče. V Nemčiji je torej nezavednost množic povzročila ogromno slo, ker se jI je postavil na čelo Človek, ki sam nima načel, po katerih kliče takorekoč ves svet. To je samo primer, ki naj pokale, kako silno napačno je, če gradimo na "voditelje" in "no-silce" novih družabnih idej in oblik. Delavsko gibanje ne more In ne sme nikdar računati s taki- mi "slučaji", mai^eč mora biti v celoti nosilec novDKidej. organizirane ideje, ki ima propra matično določeno smer In cilj. Delavsko gibanje, ki bi ee našla-njalo samo na f*zpolot«>nje množic, na njih Instinkt*, ne bi bik» zdravo In ne bi bilo zavedno delavsko gibanje. Resnica je Zal, da je tako! Mnogo je ljudi in celo zgodovinarji dokazujejo,