104 I Angel ¦ esnično nekaj zelt$ lepega je tokaj zgoraj nad nami! Le pog]ej|{H angela! (la-si nži sam nej?ečje čudo neskončno modrega Boga, tend^H se njega oči De morejo dosti nagledati moozih in vedno novih krosofaJ^H ki se mu odpirajo tu zgoraj nad skrivnostnimi oblaci. Ali vidite, k&ko Š3H mu oCi zamikujejo v nebeško veličastvo, in kako strmeč in foAte se gleda r I rajske lepotine ? Nosnloi sti mu napiSti, uatni samega strmenja Eekoliko ofeH prti iu kakor se mi zdi, posluSa tudi godbo nebeško, godbo polao rsjskftj melodij in veliSastva; to nam kaže njega nežna giavca, oprta ob desno roko, katere mezinček se mu radosti in veselja globoko vrta t nežno in okroglo njega lice!.. Pač inora biti nebeško TeselJB neiiireženo TCliko! Kolita sreča. za naa, ako bi nam bilo gledati z otročjo Dedolžaostjo in občutljivostjo vse 6ne rajske lepote, od katerih govori sv. pismo : .,Ok6 ui videlo, uhiS nj slišalo, niti je v sree človekovo prišlo, kar je Bog 6nim pripravil, kateri ga. ljubijo." — Morebiti se je ratookar vzdignila zavžsa zgoraj v uebeškib pro-storih iu ,,Gospod" bodi v nebeškem veiifiastvu, obdaa od angelov In uebeških traoi, prepevajočih mu čast in slavo, s slovesno godbo, katere glasov ae more popisali nobeno per/i človeško! 0 le gledaj iu poalušaj, prav pazno gledaj iu poslušaj, ti nežuo in presrečno detetce, in kadar ti bode [irost.ist, spomui se tudi nas ter pridi in povej narn vsaj v sladkih saiijali, kar si videlo iu slišalo tam g6ri, od koiler tako prijetno sije solnce, razlivajoč svoje žarke čez vso zemljo, ogrevajofi io oživljajoč jo. 0 pridi, pridi ia utrdi nas v boji našega življenja. da ljodumo vredni tudi mi, vzdigniti sn na nebeikih oblacib. iu — ie tudi Ie iz skromne daljave! -- poslušati in gledati, kaj se godf tii zgonj'. — In, kako ti je iaie, dete pvesrečno ? Kdo si, in od kod si V Kdo so ti bili roditelji tukaj na zetnlji ? Ali si biralo ? ubožaej koči pod slamnato streho, ali v prostornej, sijajaej palaoi ? Ne odgovorij ničesar! Dil, da, uiti flišati nočeš več o našBJ solznej dolini, kjer ti je bilo preatajati toliko vročine in mraza, kjer ti je nedostajalo potrebnu hrane, fevljev in obleke. Mrzel ko-titfek t siromašaej koči ti je bila posteljica!.. Lehak in globok vzdihljej, jeden sam inil pclgled še ua svoje staiiše, in — pretrgana jo bila nit tvojeuiu nežuemu življenju, vzdignil si se na skrivnostuih olilacih in šel gledat rajskih sladkosti. 0 pozabi in oprosti zapeljivemu sTetu stuštijav, kjer nas je tako malo, da bi firestali nravno izkušnjo žnljeuja, a ti si jo uže prestalo, detetce milo, ter si vzprejelo najboljšo služljo nangel Gospodov" Uiti, da izpolnujes Njegovo sveto voljo iu posIuSaš glas Njegovega govorjenja. 0 kako si blaženo in sreSno! L. T.