Št. 49. . V Gorici, v torek due 11. junija 1907. Letnik IX. Izhaja vsaktorek in soboto ob 10. uri predpoldne. Akopade na ta dnova praznik izide dan prej ob G. zveöer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom poSiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 250 K. Prodaja aevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L«- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^WH^^* ^^^B*^ Gorice«. Oglasi Be raöunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veckrat tiskajo, ratüu- iiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Nazaj h grudi! Priobčujemo govor, katerega je imel na nsmem mednarodnem poljedelskem kongre8a na Danaju dne 21. maja t. I. bivši francoski ministrski predsednik Ju- les Meline. Govor je zanirniv in globoko zasnovan, navzlic temn pa ni ngajal du- najskim časnikarjem gotove vrste, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da stopa sedaj na dan tndi kmet s svo- jirai zahtevnmi, dasi je veleobrt in vele- trgovina narezala že dovolj krnha, tako da je zadriji cas, da si ga narežejo tndi kmečki in delavski stanovi. Uvod, ki se je oziral na pozdrave raznih dostojan- stvenikov in na pomen poljedehkega kon- gresa izpuščamo in preidemo naravnost na oni del, ki naa najbolj zanima, dasi je bolj splošnega značaja in ne odgovarja popolnoma djanakemu atanja našib kmeö- kih razmer. Povrat h grudi, je rekel Meline, je danes manj gospodarskega in denarnega značaja, temboj pa vprašanje vzgoje in duševne sraeri človeške. Ravno isti vzroki, ki so silili delavca, da je za pastil zemljo, bodo izzvali odpor In izsilili povrat k zemlji. Ljudstvo z dežele je hitelo v me- Bta tedaj, ko je poljedelstvo stoletja in Btoletja ginevalo brez v*ako ršnega na- predka na zemlji, ki je le malo donašala, zakaj nastopila je v veliko nesrečo kon- karenca novih, od narave oblagodarjenih držav, ki ho ^topile nepriča kovano na pozorišče. Td konknrenca je tako silno pritiskala na cene poljedelskih proizvo- dov, da je zemlja komaj mogla rediti svo- jegtt moža. Treba je opomnit', da je nastopila ta nenavadna mržnja kmetovalcev do zemlje v istem času, ko se je pojavila veleindaatrija. Čudeži, katere je ta v zad- njein stolet,u vršila, so pač bili sposobni, da so slepili velike mase in jih privabili na svojo «Iran. Velike mezde, katere je razdeljtjvala, tako hitro pridobljeno boj gastvo, khtero je povsod razširjevala, in ˇ sakovrfetni vžitki, katere je omogočila i najnižjim, vse to je vplivalo na naše kmete liki sen, liki bajka iz „Tisoč in ene noči". Ako poleg tega pomislimo; da je bila tako cvetoča. indnstrija — in to je največja ironija — kakor z neprestop- nim zidom zavarovana proti inozemski konlurecci, dočim je ubogo poljedelstvo, ki je bilo obsojeno k onemoglosti, pod- leglo navala inozembtva, tedaj nam je pač lahko raznmeti, da se niso mogli snžnji zemlje u etavljati več neodoljivemu nagono, ki jih je gnal ven iz njihovih ubornih koč. Pa so se vrgli v žareča in 8vetla središča, polni pričakovanja veli- ke ga veselja in cgromno sreče, kakor metulji, katere mami svetloba. Bil je to zlati vek industrije. Roli- kor časa je trajal, tako dolgo je trajala tndi pijanoat. Vsi opomini, vsi pametni razlogi niso mogii astnvljati toka, ki je odvajal naze Ijodstvo z naših polja. Toda zlatema veka je sledil kuialti železni vek, v katerega ravnokar vstopaino. Brezdvom- no dela industrij», katero še vedno silita nsprej znanost in dobičkaželjnost, še vedno čudeže, toda oni, ki provzročujejo te čudeže, nimajo veö od njih enakega dobička. Splošna tekma je izravnala V8e, ona etremi vedno bolj za tem, da bi omejila industrials dobiček. Ne cziraje ?e na špekulacijo a!i pa izvanredno srečce izjeme, je vedno težje, pridobili si bogastva z ir.dastrijalnim de- lom. Število onih, ki gredo pod zlo, bo ved no bolj veča, nsstopati vidimo že novi razred onih, ki po padli, ki so Btre- mili preveČ navzgor. Indastrialni delavci so pcekosili Ute fazeiniste skušnje, ka- kor so jih delcdajalci. Visoke mezde, ka- tere bo dobili začetkoma, so se zclo skr- čile, zakaj nove navade so porodile nove | nsraščajoče potrtbačinr, katerim niso | mcgli zadostiti. Življenje v mestih je po- | stalo problem, čigar rešitev postaja od | dne do dne težja. Prav za prav je to « življeDJe le veriga neprestanega trpljenja. In vendar tako ne izgleda. Kdor hoče za j trenotek pczabiti, kako težko je delo v | delavnici ali pa v tovarni, se vdaja dra- j gim, mn(gokrat nezdravim razvedrilom. • Silo pojemajo od rodn do roda, zdravje j je vedno sl&bše, nazadnje pride v hišo | botezen, a potem — z begem veselje in j vživanje ! Zadnja prevara ubogega, grndi izneverjenega se odigra v bolniänici. Tej sliki, in njene barve niso nika- kor prekričeče, moramo danes postaviti i drugo eliko caeproti, ki nam poda ves drag pogled. Že v trenotku, ko prestopa indastrija v železno dobo, se zdi, kakor da bi hotelo poljedelstvo vrniti se v svojo zlato debo. Dobički industrije pojemajo, oni poljedelstva pa naraščajo. Znanstveni napredki so spremenili danes poljedel- stvo skoraj v industrijo, proizvajalni stro- Ški padajo, a dchodki istočasno rastejo. Iz tega izhaja, da more danes poljedel- Btvo razprodajati dolo^ene proizvode ce- neje nego nekdaj,a vendatle z dobičkom, konsument pa vživa koristi vsega na- predka, ki ga dosega poljedelstvo. Ta ču- doviti preobrat bi se ne bil pojavil ni- koli, ako bi se ne bil udal zakonodajalec v velikih poljedelskih državah pritisku pcklicamh zastcpnikov poljedebtva, akobi sene bil poljedelcem vrnil pognm in zau- panje s tem, da so se jim dali enaki äol- ski zakoni, kakor industrialcem, in s tem, da se jim je omogočilo, bojevati Be l enakim orožjem proti inozemski konka- renci. Zakaj poljedelci ne zahtevajo pri- vilegijev, zadontuje jim enakost. Iz teh opemb, mislim, da snoemo mirno izvajati, da more daneB inteligenten in delaven poljedelec, ki razume svoj poklic; z go- tovostjo računati na to, da se ne sarno preživi, marveč da more doseči tudi ne- kakšno blegostanje. Brezdvomno Bi ne pridobi velikega premoženja kakor v me- eto, toda gotov je, da ne pegine, in to je Že dragocena odäkodnina. Lo eno iz- jemo cmenim glede nesrečnih vinograd- nikov, ki so v mnogih krajih, posebno pa na Francosktm, prišli valrsšno bedo, ki nndi žalcstno nasprotje nekdanjega njihovega blagostanja. Toda njihova beda se da pripisati bolj političnim in zakono- dajükim vzrokom, nego poljedelskim. Zato ae da težko odpraviti. Tcda odpraviti se mora, in do tega mora priti gotovo. Vrnem se k atvari in hočem le še dodati, da se življenje na deželi z raa- terialnega stališča vedno bolj boljša, in da postaja vedno manjši prepad, ki je nekdaj ločil življenje na deželi in ono v mestib. Kmečki domi niso ?eö tako uma- zani in nezdravi, brez svctlobe in zraka. Spreminjajo se v lične hišice, prostorne in svetle, obdane 8 prijetnimi in lepimi vrtiči. Razkošje sicer ni še prodrlo sem- kaj, toda pozna se neka resnična udob- nost. V takem domu more krnet v obilni meri vživati veselje rodbinskega življenja in VBe, kar življenje resnična raz^ese- Ijuje. Sam svoj gospod je, pa ve to tudi ceniti. Živi v čistem zraku, veseli bo te- meljnih pogojev areče, zdravja in dobre volje. Pokazal sem dovolj, kako se teht- nica koristi vedno bolj nagiba v korist poljedelstva in v škodo industrije. Rar pa bo popolnoma odloöevalo, ja povrat velepoBOstnikov h grudi in spoznanje med mežčanstvom, ki se vedno bolj širi, da so nespametno ravnali, ko se ogibali de- žele in iskali dvomljive sreče v mestih. In zope! liberalna „EdinosI". Rako neposteno, zavratno politiko je delala „Elinost" zumešavanjem v naše državnozborske volitve, kaže dovolj dej- stvo, da se ni upala poseči v stvaren razgovor mnogoätevilnih razlogov, s ka- terimi smo v naših člankih stvarno pred javno8tjo razkrivali nje nerodoljubno, neplemenito in nepoäteno ravnanje. Rer bo je čutila sarna tako krivo, kakor smo jo mi postavljali pred javnost, ker se je sama do uses gori zavedala svoje nepo- štenosti, ker je sama vedela, da postav- Ija stranko nad narod, da se bojuje za korisli stranke proti koristim ljudstva, skuäala Be je iz neprijetne zadrega po- magati s puhlim izgovorom, da so naši ölanki „neplodna polemika", prav po iz- gleda lisice v znani basni o „kialem grozdju". S tem praznim izgovarjanjem si pa ni nič pomogla, kajti vsakdo ve, da casnik, ki izhaja vsak dan kakor ona, ima y dobi meseca in dne na izobiblje časa in prostora za priobčenje enega, dveh člankov, ki bi bila po obsegu več kot zadostovala za stvarne protidokaze. Pa tudi naši liberalni stranki, zh katero se je sočustvojoča „Edinost" vrgla v vo- lilni boj, bi bilo nemalo pomagano, da bi bila ona („Edinost") naäe članke do- vedla ad absurdum. Oaa je tudi to prav dobro vedela in bi bila to tudi srčno rada storila — kdo tega ne ve! — ali črno ni belo, in preostalo ji ni drugega, nego poskusiti, ali se da javnost slepiti s puhlicami alia „neplodna polemika". S to pisavo in z famozno kraško kandida- L1STEK. i j Mefež. Povest grofa Leva Tolstoja. i (Koncc.) ! Ali glej, ob cesti zagledamo hišico z izvesko, edina kroginkrog, gredi snega, j ki jo je zasul malokdaj do strehe in oken. Pred krčmo atoji trojica sivih konj, kodrostih od join, s spuščenimi nogami j in povešenirni glavami. Pred vrati je po- ! anaženo in tarn sloni lopata; a godec veter prinaša še vedno snega a strehe in . ga vrti v zraku. ! Na vratih se prikaže ob zvoku na- : S h zvončkov debel, ognjeno-rdeč voznik, kozarec vina v roki, in kriči nekaj. Ig- , naška se obrne k meni in me prosi do- i voljenja, da bi smel ustaviti. Tedaj sem videl prvic njegov obraz.' XI. 1 Obraz njegov ni bil čmikast, suh in z ravnim nosom, kakor sem pričako- val, sodeč po njegovih laseh in postavi. : To je bilo okroglo, veselo lice b topim nosom, velikimi usti in svetlo-jarko-mo- drimi, okroglimi očmi. Lice in vrat so bii rdeči, kakor udarjeni z vejico. Obrvi, I dolge trepalnice in brada, pokrivajoča i spodnji del njegovega lica — vae je bilo j belo in zalepljeno 8 snegom. Do postaje j ! je raanjkalo vsega skupaj še pol vrste, ' zato smo se vstavili. — Pa le urno! sem dejal. I — V eni minuti, — je odvrnil Ig- 1 naška, skočil z roba sanij ter hitel k '. Filipu. j — Doj mi, brate! je dejal, snel z | desnico rokavico in jo vrgel z bičem n vred v sneg, nagnil glavo vznak ter iz- j ¦ pil na dušek kozarec vodke, ki mu jo je j ? ponudil Fjlip I I Rrčmar, najbrže kak zaostali kazak, se je prikazal b polätosan v roki med ; \ vrati. 1 } Romu? je vprašal. \ Visoki VfcB;lij, suh mužik kostanjeve \ barve, s kozjo brado, in tolsti belobrvi I klepetavec z belo brado, ki mu je obda- • jala rdeče lice, sta se približala ter jela piti po kozarcih. Tudi starček se je pri- ! : bližal »ruči pivcev, a niso mu prinesli ¦ ničesar; zato je odäel k svojim konjem, | ki so bili privezani zadaj, in jel ogledo- - vati enega izmed njih po hrbtu in zad- nici. Starec je bil prav tak, kakoršnega l sem si predatavljal: majhen, suh, z zgr- [ bančeuim, posivelim licem, redko bradico, j špičastim nosom in razjedenimi, rume- nimi zobmi. Njegova vozniška kapa je bila še čisto nova, a kratki plašč, potr- gan, pemazan s kolomazom in prevrtan na plečih in laktih, mu ni pokrival niti kolen in obnošene spodnje obleke, ki je bila zataknjena v ogrcmne čevlje, zva- Ijane iz kravje dlake. On sam je bil ves i zgrbljen in sključen, tresel se z obrazom I in koleni, premikal ae krog sani ter se j vidno tiudil, da bi se eegrel. — Hej, Mitrič, postavi kosuäko, no: moram se ugreti! mu je dejal klepetavec. : Mitriča je to neprijetno dirnilo. Po- 1 pravil je remenj pri komatu svojih konj, ( poravnal kam bo in stopil k meni. I — Prosim, gospod, — je dejal, snel kapo s svojih sivih las ter se nizko po- • klonil, — V8O noö bo blodili z vami in iskali cesto: ko bi mi blagovolili kosu- ¦ šičko. Dobra je, očka, Vaša Visokost 1 A ^ s tem ae ni mogoče ogreti, — je prista- i vil s hlapčevskim smehljajem. - Dal sem mu četvrtak. Rrčmar ae je prikazal b kosuäko in jo prinesel starcu. Ta je snel rokavico z bičem in približal malo, črno, kosmato, nekoliko posivelo roko kozarcu; a velik palec, ki se je zdelo, da ni njegov, se mu ni hotel po- koriti: ni mogel udržati kozarca in ko se mu je vino razlilo, ga je spustil v sneg. Vsi vozniki so 86 zakrohotali. — Viš, Mitrič je gotovo zmrznil, niti vina ne more udržati. Mitrič pa se je zelo razjezil, ker se mu je razlilo vino; vendar jo mu napol- nili drogi kozarec in mu ga izlili v usla. Tedaj pa se je hitro udobrovoljil, stekel v krčmo, si zapalil pipo, jel kazati svoje rumene, razjedene zobe in ae rogaii pri V8aki besedi. Ro so izpraznili vozniki poslednjo koauško, so se razšli k troj- kam in odrinili smo. Sneg je postajal vedno bolj bel in blesteČ, tako, da ho te ščemele oči, ako si gledal vanj. Oraužne, rdečkaste Use so se dvigale vedno vise in vise, vedno svetlejo gori po nebu; ne- beški svod je postal bolj bleščeč in ne- razločen. Po cesti krog kazačjega sela se je videl jasen, razločen, rumenkast sled, tnpatam bo zijali jarki, v mrzlem, stisnjenem vzdahu je bilo občutiti neko prijelno lahkost in hlad. Moja trojka je turo svojega gospodarja je „Eiinost" do- kazala, daje najbolj neodkritosrč- ni, hinavski insvetohlinskičas- nik alovenski. S svojim postopanjem je torej „Eii- nost" razkrila svojo težnje po liberalni prenstroji goriäke politike, za razkritje enakih težeaj v htri pa ni äe prišel nje das. Mi 8mo to dobro vedeli, zato smo jo postavili prod zrculo. v katerem smo ji pokazali, da je politlka naäe stranke po- polnoma enaka politiki narodne stranke v latri, da pa ona prvo ostontativno ime- noje klerikalno, drago pa ne. Ta naä skok v Istro je „Eiinost" hado zabolel. Bolečina je bila tako huda, da ji je mo- ral» dati daška v odgovoru na naš na- slov. S tern odgovororn bije „Eiinost" preh vsem načeloma satna sebi v obraz. Princip „neplodne politike" jo je naen- krat minol. No, je že lahko nganiti, za- kaj ? — Njen čas ni äe priäel. Mi pa tega časa nočemo čakati, zato z besedo na dan ! Najprej naj vzame „Elinoat" na znanje, da se ne damo s sosiaterijo ügnati v kozji rog. Kdor je prečita! dotično naäe me8to, je moral dobiti ntis, da po naäi sodbi „Edinost" istrsko duhovsöino prav nelepo izkoriača. Nasprotna sodba bi bila od naäe strani pravi nezmisel. Mi srao se pač izpodtikali nad dejstvom, da rabi „Eiinost" za našo stranko in vse nje djanje in nehanje prav ostentativno izraz „klerikalen", ki je v novejäem časa zve- nel kot nekaka psovka. In ker vemo, da ne more biti narodna politika istrska, pri kteri ima duhovačina äe veöji vpliv nego pri naäi, nič manj „kl^rikalna", smo nalašč vpraäali „Edinost", zakaj le našo stranko tako imenuje in — kar si je „Edinost" lahko sama dostavila — ji dela krivico. Oaa si je pa iz tega napravila čisto napačen zakljnček, po katerem bi ji bili mi priznali, „da goji do istrake duhovščine neomejeno spoätovanje". Sto- rila je to, ker je hotela zopet enkrat obrniti neodkritosrčno-zaljubljene pogle- de proti Istri. Da pa ne bo istrske da- hovačine slepila na naš račan, izjavljamo, da je imela naäa primera namen, indi- rektno kazati na skrivanje „liberalnih" tendenc, ne pa gojenje kakega spoätova- nja do istrske duhovačine. S tem je ovr- žen tudi njen „logični zakljaček", da ni nasprotna duhovščini kot taki. Ta osten- tativno zapisani zakljuöek je pa zopet le voda na naš mlin, ker tiči v njem nje samoizpoved, da ne želi za zdaj äe ve- ljati za aasprotnico duhovačini. To pa v resnici je! In mož, ki je oni zaključek zapisal, ve dobro, da ma ne delamo s to trditvijo krivice. Sapienti sat! brzela zelo urno. Glava desnega konja in vrat z grivo, vihrajočo po kambi, sta se pripogibala živahno vknp s priljub- Ijenim zvončkom, katerega jeziček se že ni več cingal, ampak Be kar vrtel notri krog zvonca. Dobra obstranska konja sta složno nategovala krive, zmrzle, skrčene zadrgnije in energično poskakovala, čo- pek pa jim je cingljal po trebuhu in re- menju na komatu. Zdajpazdaj je zdrknil eden izmed njiju v snežni zamet z iz- gnbljene ceete, si napolnil oči b snegom ter se zopet živahno izkopal iz njega. Ignaäka je vriskal z veselim tenorjem, snh mraz je stokal pod plaznicami, zdaj sta donela zvonko, praznično dva zvon- čka in čnli so se pijani glasovi voznikov. Ozrl 8em se: kodrasti sivci so stegovali vratove, dihali enakomerno in poskako- vali s poäevno nategnjenimi nzdami po snegn. Filip je mahal z bičem in si po- pravljal kapo; starec je skljačil noge in ležal kakor prej sredi sanij. Čez par minnt so zaäkripale sani po deskah zametenega vhoda pri hiäi na postaji in Ignaäka je obrnil k meni svoje s snegom zasnto, od mraza napeto, ve- selo lice: — Vendar smo dospeli, gospod! je dejal. Trfna uš koncem lefa 1906. Pred kratkim je obelodanilo c. kr. poljedeisko ministerstvo poročilo o raz- äirjanja trtne uši v Avstriji v letih;J904, 1905 in 1906 in o ukrepib, storjenih v obnovitev Qnicenih vinogradov. Urodoma se pondarja v oznaöenem poročilo okoliačina, da se je uvedlo pri- silno kalenje cepljenih trt z voiiko vnemo na Nižje Avstrijskem in na Moravskem, kjer obstoji že precejšnje žtevilo naprav za prisilno kalenje, katerih volik del vo- dijo zasebniki, ostali del pa občine in zadrnge s podporami iz državuih sredstev in iz sredstev dotične dežele. Cutimo potrebo Nižje Avstrijskj in Moravski odkritosrčno čeatitati, ker jim je dano uživati na tem polju generozno materialno pomoč c. kr. vlade, dočim se naša dežela, ki vodi izkljačno z deželnimi sredstvi že leta prisilno kalenje in trtaico, v katerej se pridelaje vsako leto nad pol miiijona plemenitih trt, pač lahko po- naäa da se zanimajo za trtnico najugled- nejäi znanstveniki, da, celo najviäje npravne in kmetijske obiasti inozemstva, toda od c. kr. vlade se jej ni do sedaj posrečilo prejeti niti najmanjäe podpore, da bi intenzivnejše razvila zgoraj na- vedeno afecijo v prid vinoreji. V poročilu je izrečeno upanjo, da so bode obnovitev po trtni uäi nničenih vinogradov na Nižje Avstrijskem in na Moravskem nepričakovano povspela, zlasti ako se bodo poprijeli vinogradniki bolj nego do sedaj pridelovanja amerikanskih podlag. Oglejmo si celo stvar nekoliko na- tančnejše: Na Nižje Avstrijakem je znaäala po- vräina vinogradov s koncem leta 1906 39.713 hektarjev, od katerih je 35.687 okuženih ali sumljivih, da so okaženi. Obnovljena povräina znaša 4.385 hektarjev, t. j. osmi del oknžene ali samljive povräine. Na Moravskem je znašala površina vinogradov e koncem leta. 1906 12.119 hektarjev; oknžena ali sumljiva povräina pa 6636 hektarjev; obnovljena površina znaša 363 (reci tristo tri in šestdeset) hektarjev, ali malo veö kot ena dvaj- 8etina okužene ali sumljive povräine. Oglejmo si sedaj ätevilke, ki zpde- vajo naäo dežolo. Površina vinogradov znaäa 6.976 hektarjev; oknžena ali samljiva poviäina 6.408 hektarjev; obnovljena povräina znaäa 3200 hektarjev, t. j. polovico oku- žene ali samljive povräine. Ako se glede označenih dežel, od katerih ena je obnovila eno osmino druga pa eno dvajsetino okuženih vino- gradov, izraža apanje, da se bode ob- novitev z amenkanskimi trtami nepri- čakovano povspela, bi bilo vendar ume- stno, da bi se bila s kralkimi besedamt omeniia tadi nasa dežela, katera je že obnovila polovico svojih okuženih ali samljivih viuogradov. V poročila bi se bilo moralo tudi povdarjati, da je naäa dežela, katera edina v celi Avstriji je obnovila z ame- rikanskimi trtumi polovico svojih oku- ženih ali samljivih vinogradov, izvršila to delo izkijačno z lastnimi sredstvi, in da je c. kr. vlada sistematicno odrekala vsako najmanjšo materijalno podporo, vsako najmanjäo olajšavo na tem glavnem polju kmetijskega gospodarstva. V porocilu bi ae bilo moralo tudi navesti, da sta deželni zbor in odbor goriäki od leta 1901 naprej z vsemi sredstvi delala na to, da bi dosegia za pospeäevanje trtoreje v naäi deželi tisto materijalno pomoč c. kr. vlade, katere so bile deležne druge dežele v veliki meri. — Cssarska vlada, ne le, da je od- rekla deželni trtnici goriäki kakoräno- kolisibodi materijalno pomoč, ona je celo naznaniia deželnema odboru, da se smejo prenaäati u dežolne trtnice go- riäke cepjenke le v jednoten po trtni uäi okužen okoliä, ki ga je določila vlada. Zaman se je deželni odbor trudil da bi prepričal c. kr. vlado, da je po- vräina, ki se ni äe uradno proglasila kot okužena, le neznaten del cele vino- gradske površine (kar je bilo tadi aradno potrjeno v statistikah c. kr. poljedelskega mini8ter8tva). Deželni odbor je poudarjal, da je okoliäcina, da so se oglaäali kraji, ki niso äe aradno progiaäeni okaženimi, s prošnjami za odstop cepljenk na ame- rikanski podlagi, znamenje, da so se ho- teli vinogradniki zavarovati pred oku- ženjem po trtni usi, ki je že nastopilo. V svrho, da bi pomagal označenim vi- nogradnikom in zajedno preprečil ne- varnost okaženja, bil je deželni odbor pripravljen podvreči cepljenke iz dezeine trtnice gorjike razkužoaju v vodi, segreti do 35ü C pod lastnim nadzorstvom in lastno odgovornostjo. Vlada se je tadi temu protivila. Leta 1905 je posegel deželni zbor vmes, kateri je sklenil v svoji eeji z dne 24. novembra sledečo resolucijo : Z ozirom na razäirjeno okuženje vinogradov v naäi deželi po trtni uäi; uvažaje da se razäirjanje trtne aäi ne da ustaviti in da je edini toatvaren nspeäen ukrep obnovitev vinogradov s cepljenkami na amerikanski podlagi; nvažaje žrtve, ki jih doprinaäata država in dežela za pospeševanje akcije v obnovitev vinogradov s tem, da po- deljujeta brezobrestna posojila; uvažaje, da je nekaterim okoliäem dežele, ki se smatrajo na papirja ne- okaženimi, dejanski pa so dotični viao- gradi potrebni obaovitve, prepovedano prejemati cepljea matorijal iz dežolno trtnice goriäke; uvažuje, da vsled tega mnogo vino- gradnikov opasti obnovitev vinogradov, ker ne rnorejo ali nočejo plačevati trt po ceni, ki jih zahtovajo zasebni äpe- kulanti, kar je v škodo Cälej akeiji v obnovitev vinogradov, katero pospeäajeta vlada in deželna aprava; po2ivlja se visoka vlada, da pro- glasi brez odloga celo deželo Goriško- Gradiščansko kot po trtni aäi okuženo. To resolucijo je predložil deželni odbor c. kr. vladi. Marcija meseca preteklega leta je doäel potom namestniätva trzaäksga od- govor, da c. kr. miüisterstvo ni voljno agoditi želji deželnega zaBtopa. Med tem pa je ista c. kr. vlada ugodila prvi proänji ätajerskega deželnega zastopa, katera je stremila za tem, da bi se proglasila za okuženo cela dežela äta- jerska, kjer znaäa okužena ali samljiva povräina 70% cele vinogradske povräine, dočim se vlada brani dovoliti isto za naäo deželo, kjer znaäa okažena ali sumljiva povräina več kot 90% cele vi- nogradske povräine. Razlika raed postopanjem c. kr. vlade proti naäi in proti ätajerski deželi je še bolj očividna, ako se npoäteva, da se je pri nas obnovila že polovica vino- gradske okužene povräine z amerikanskimi trtami, dočim se je obnovila na Šta- jerskem manj kot ena tretjina okužene povräine. Ako se sodijo te stvari objektivno, mora se priti do tega, da od dveh dežel z enakimi pravicami in dolžnostmi, tista dežela, katere prebivalstvo je pokazalo intenzivno marljivost in katere aprava je pokazala izredno delavnost in je dopri- nesla ogromne denarne žrtve, ne le ni deležna materialne pomoči v oni meri, ki jo dobiva druga dežela, marveč, da se delajo brez vsakega utemeljenega razloga zapreke njeni trtnici, katere jobstoj äe povsem ignorira v važnem poročila c. kr. vlada o protiüioksericni akeiji, doöim se smatra ta trtnica za vzor med enakimi napravami in so jo visoki kmetijski krogi inozemstva naravnost občudovali in jo proučevali. Tako je «edanje stanje vinogradstva v naäi deželi. napadati. Z blatenjem drugega äe ni opral g. dopisnik seb». Rodik, 6. junija 1907. Jos. Ehni c, žapnik. Iz Bukovega. — Liberalci se baje vesele Štrekljeve zmage na Krasu. Re- veži! Da so si pridobili zmago, morali so se zaklinjati pred Ijadstvom, da Štrekelj ne kandidira na program libe- ralcev, ampak da je „ubogi neodvisen i kmet". Ia nekateri Kraäevci so si mislili: „Glejte, „kmel" Štrekelj se žrtvaje za nas," in so volili „kmeta". Štrekelj je zmagal na podlagi neodvisnega programa, sedaj pa ga Gabräcek reklamira za se in maze zmagoslavje v „Soöiu. V resnici pa so vodje liberalcev in tudi učitelji libe- ralnega miäljenja poparjeni radi te zma- ge, in so se sami v neki družbi izjavili, da je Štrekelj Krasu v veliko äkodo. Zdaj pa sami sodite to liboralno puhlost. Sami sebe obsojajo ... Bližajo se dopolnilne oböinske vo- litve. Bukovci, ki ste se pri zadnjih vo- litvah izkazali kot somiäljeniki katoliško- narodne stranke, storite tadi sedaj svojo dolžnost. Po Zakojci in Bukovem agitira neki „äcarek" za svoje „črne" kralje. Mož naj bi raje äel po svojem poklicu mirno naprej in pu3Ül ljudi pri miru. Tega „äcurka* naj bi se poslalo v äpranje za peč med äkripave črnuhe, kamsr uže zdavnaj spada, da ne bi več ljudij „čr- nil" s svojimi nauki. Pred vsem ga pa svarim, da naj se varaje, da ga kakäna politična kara ne požre. Mož tudi äe vedno nekaj kvasi o Gregorčiča. Z mi raj in povsodi obira „ta bele", pa zameriti ma ne moremo, ker je „äcarek". Vabimo ga pa, naj le poälje na dan volitve svo- jega „mladega" v Zakojco badit svoje ovčice, naj gredo v boj, in od5el bo äe bolj žalosten, kakor dne 14. maja zjatraj. Ni liberalnih ovčic v Zikojci in jih ni ! Oni spö! Ne bode jih vzbadil „äcarek", mogoče atonejo s kraljem Matjažem. Dopisi. Iz Rodika. — Ljubeznjivi prijatelj iz S. mi je poslal in divaške poäte v pri- poročenem pismu list „Soča" od dne 4. t. m. Ta je poäiljatelj, vzorni in vz;ledni vzgojitelj mladine, debelo začrtal s pla- vim svinčnikom dva dopisa „S Erasa" ter priBtavil opazko : „Ta imate odgovor" in „Na Vaä odgovor" (?). S tema dopiso- ma, zlasti s prvim, se me spravlja v zvezo z dopisom „S Krasa" v „Gorici" od 28. maja t. 1., kar potrjuje omenjena opazka. Vse okoliščine kažejo, da je po- šiljatelj in dopisnik „Soče", in sicer, ka- kor se zdi, obeh dopisov, ena in ista neomadeževana osebnost. Podpi8ani uljudno pozivljem g. do- pisnika, ki äe ni „obesil na kol svojega moätva slučajno v prvi njivi", naj mi prijazno naznani svoje častno itne, koje mi itak ni neznano, in zadajem ma trdno besedo, da ma (njima, 6e je slučajno drugi dopis skovan od dragega „moža") ne ostanem dolžan odgovor. (Seveda, ako mi „Gorica" prepuati nekaj prostora.) Kar se tiče tozadevnega dopisa oz. dopisov v „Gorici", izjavljam v tolažbo in pomirjenje dotiönega dopisnika, naj je kdorkoli, da ni pisal ravno „lažikorae- dije", kakor se tradi g. dopisnik v „Soči" dokazati s svojimi stvarnimi razlogi. Po mojem mnenju bi bilo bolje nedostatke, ako se jih že ne more utajiti, odstraniti — vsaj na sebi —, kakor pa na teme- Iju svoje bujne domiäljije samljive osebe Darovi. Za „Šolski Dom": je doälo naäemu upravniätvu: 7 vete- ranov na izletu v Bpanico 5 K; F. Š. nabral med devinskimi rodoljubi K b 60; Jameljski fza zgabljeno stavo radi pro- palega kandidata 5 K. Novice. „Mladi" v „uapredai" stranki.— Tako slove notica, katero je prejela li- beralna „Eiinost" iz kroga naäih mladih „inteligentov" v „Trgovskem Doma". Mla- di „inteligent" toži, da očitajo kranjski časopisi tem „mladim" nepremiäljenost, ker so stopili v „naprodno" stranko, ter opravičaje te časnike, da ne poznajo go- riäkih razmer. No poznamo jih pa mi prav dobro in zato si domnevamo, da znamo povedati čiato resnico. Goriäki „inteligenl" piäe, da niao „mladi" pričakovali od svoje pomoöi Ga- bräcekovi stranki v minolem volilnem boju „kakih uspehov"; kajti oni da so pritekli na pomoč tej stranki äe le d?a meeeca pred volitvami, — ob priliki „re- vizije prograraa goriške napredne stran- ke". — No mi pa pravimo da je oboje : proslnla „revizija" in äe le „dvomesečna pomoč" „mladih" priprosto politično äar- latanatvo. Famozna „revizija" „napredne" je bil eden izmed nebrojnih „mitelcov" političnega komedijanta Gabräceka, s ka- terimi barva na novo svojo stranko, da vleče bolj nase lahkoverno mladino. So- delovanje „mladih" pri „napredni je pa toliko staro kot napredna" sama. Kome- dijaäko vprizorjeni „vstop" „mladih" ni imel namena „napredni" pomagati — Kajti to so delali „mladi" že leta in leta, kar so mogli — ampak omamljivo vpli- vati na Ijudstvo, da bi raislilo: Glejte, zdaj bo „napredna" pri prihodnjih vo- litvah kar pomela „klerikalce", ker so se ji pridražili čvrsti mladi! Gabräcek je za komedijo, katero je nazval „Reorganiza- cijo napredne stranke" porabil „mlade" za ulogo lesenih igralnih možicev, in „nrjladi" so morali nbogati, ker so od denarnih zavodov odvisni, katerim goapo- dari on, GabršČek. Zato je Ž9 veČ kot smešno, da se v „Edinosti" naši „mladi" 8 kranJ8kirai primerjajo. To žabje napi- hovanje presega že vse meje. Mi Bvetujemo „mladim", naj si za- pišejo za uäesa ta-le izrek : Edor hoče voditi Ijudstvo, mora znati vo- diti najprej sam sebe. In tern a že dostavljaino : Slabo vodi pa aebe oni, ki išče pomoči pri kmečkih posojilnicah po vaseh ter se pasti od priprostih kraečkih posojilničarjev uöiti, kaj ja za mestnega „inteligenta" nedostojno. „Eiinost" jo tadi lahko ponosna, da živi % milosti teh mogočnih „mladih". Liberalci in alkohol. — „Soöa" je iznašla, da je „ztett pomočnik kleri- kalizmu tudi alkohol" in klice zato vboj alkohola. Ljabi liberalci ! Najprvo vas vprašftino, kaj bodo k tema rekli libe- ralai oštirji, ki doslej tvorijo jedro libe- ralne stranke. No, pa naj rečejo, kar hočejo, nas veseli, da so se liberalci spametovali. Že dolgo časa vodimo boj proti alkoholu in dokazujemo, da je žga- njepitje škodljivo. „Soča" ae je iz nas zato norčevala. Kakor se vidi, bo sedaj delovala z nami skupno in jo zato pri tem najnovejäem delu srcno pozdravlja- mo. Torej liberalce tadi kedaj pamet sreča 1 „Soča" in deželni volivni red. — Sobotna „Soča" je prinesla senzaci- nalno novico, da je, oziroma bo gotovo potrjen novi dežeini volivni red, Opo- zarjamo somišljenike, naj bodo previdni pri takih „Sočinih" poročilih, ker doslej nam ni o tem še ničesar znanega. „Oderulii" na Krasu. — Pod tem naslovom prinaša „Soča" z dne 4. t. m. notico, v kateri pravi, da „gctova res- nica je, da ni na Krasn niti enega ode- rnha, so manj takega, ki bil naprednjak. Pred leti smo poznali enega, in ta je bil dohovnik. Zdaj §e tega ni več." „Soča" torej priznava, da mod kraškimi duhov- niki ni ncbenega oderuha. Hvala lepa za priznanje ! Drugače „Soča" pa vedno piše o „sarškem izmozgavanju". Ne vemo, kako gre to sknpaj. No, ko so se debelo zlagali, da med liberalci na Krasa ni oderuhov, so bili prisiljeni pa o duhov- nikih povedati resničo. Da med duhovniki ni oderohov, to je resnica, resnica pa je tudi, da Kras grozno trpi pod pritiskom liberalnih oderuhov. Sicer pa ne samo na Krasu, ampak tadi v bližini imamo liberalne oderuhe, katere lahko označimo z imeni in slačaji. In ti oderuhi se pov- sod glavni stebri liberalne stranke. Zato proč s stranko kmečkih oderahov I „Sočiui" doplsl o minulih volit- vak. — Vsi dopisi v „Soči" o izidu mi- nalih državnozborskih volitvah so polni napadov na duhovnike, ki so storili bvojo dolžnost, ko so ljadstvo poačovali o na- kanah hinavskih liberaicev. Ti so za časa volilnega boja zatajili svoje brezverstvo in svoj brezprimerni srd do cerkve, da bi preslepili verni narod: češ, saj smo tndi mi dobri kristjani. In res bi se bila liberalcem njih hinavska igra posrečila, ako bi ne bili čuvali duhovniki in sproti razkrivali njihov spletke. Tako je pa li- beralce zadevftla sramota čez sramoto, druga huiia od druge — in naposled so propadli. Zato pa zdaj izlivajo ves svoj žolč na duhovščino, ki je rešila narod iz liberalnih zanjk. Kakorkoli že je dtfhov- ^ik vršil svojo politično dolžnost in pra- vico — ni kakor liberalcem ni bilo prav. Če je v cerkvi svaril, liberalci krice, da je onečeščeval siažbo božjo; čegje shode prirejal, so nahnjskani in često pijani li- beralci delali nemir in duhovnika med farani in po časopisju razvpili za zdraž- barja; če je zasebno opominjal z besedo in pismi, še tja ma slede in ga skušajo izdati zaničevanju. Liberalci! Eao si za- pomnite: daleč je še čas, ko boste imeli edini vi drugi vse politične pravice v žepu. Zdaj se pa le sprijaznite z mialijo, da dovolite zraven sebe Se dragim poli- tične svobode! Prva nwloga našega po- litičnega dela mora biti, da se Ijadstvo osvobodi izpad liberalnega terorizma tadi tam, kjer ga še tlači! Neustraäeno naprej ! Gabršček pupravlja. — Sledeče popravke nam je poslal Andrej Gdbršček : „Gorica" št. 48. z dne 8. t. m. piše na strani 3 pod zaglavjera „Kdo pote- gnje" ob sklepu tako-Je : „Kaj pravi k temn „Narodni sklad", kateri je bil oživel zatn, da bode usta- navljal v raesta otroške vrte, Sole inza- vode, in v ta namen je dobil od „Tr- govske zadrage" in od „Ljudske posojil- niceu in od zasebnikov že veliko ätevilo tisočakov, ni pa še nič nstaaovil in ni- komar ni znano, kar bi radi darovalcev moralo biti javno — kje je ta velika svota denarja in kdo je zanj odgovoren, da ne bi se slednjič ne potegnil kdo le klerikalcev, ampak tudi vse liberalce !" V smislu § 19. t. zakona zahtevam ta-le popravek: 1. Ni reä, da je „Narod- nemu skladu" namen, da bode ustanav- ljal v mestu otroške vrte, äole in zavo- de ; 2. ni res, da je dobil „Narodni sklad" v ta namen od „Trgovske zadrage" in „Ljudske posojilnice" in zasebnikov ve- liko tisočakov ; 3. ni res, da nikomur ni znano, kar bi radi darovalcev moralo biti javno, kje je ta velika svota denar- ja, — marveč res je, da so dobili daro- valci in naročniki „Soče" tadi v leta 1907. tiskan obračun, v kakošne narodne svrhe je bil razdeljen nabrani denar; 4. res je, da troäki narodno-napredne stran- ke za volitve nimajo niti vinarja od ti- stih „veliko tisočakov" „Narodnega skla- da", ki jih je dobil od „Trgovske zadru- ge", „Ljudake posojilnice" in zasebnikov. V Gorici, dne 10, janija 1907. A. Gabr- šček, predsednik izvrševalnega odbora in tajnik društva „Narodni sklad". „Gorica" št. 48. z dne 8. t. m. piše pod zaglavjem „Kdo poteguje" tadi to-le: „Da računov o izdatkih in tiskarskih stroških napredna stranka nima, je amevno, saj je GabrSöek absoluten go- spodar vsega nap^rednega bitja jin imetja; kar on določi in izvrši, to mora biti brez ugovora; kdor ne^soglaša udano, pa pride na zrak." — V smislu § 19. t. zakona zahtevam ta-le popravek: 1. Res je, da ima narodno-napredna stranka o izdatkih in tiskarskih troških pravilne in podrobne račnne do zadnjega vinarja. 2. Ni res, da je Gabrsöek absolu- ten gospodar vsega naprednega gibanja in imetja, pač pa je res, da so na Čelu strankine organizaclje Jin izvrševalni odbor z odaeki, okrajni in krajni odbori, ki imajo določen delokrog in vodijo vse napredno bitje in imetje. 3. Ni res, da „kar on določi in izvrši, to mora biti brez ugovora ; kdor ne soglaša udano pa pride na zrak," — pač pa je res, da se tako še ni nikdar zgodilo. Vsak clan strankinega vodstva svobodno rabi svojo moč po avojem naj- boljšem spoznavanja. V Gorici, dne 10. janija 1907. A. Gabršček, predsednik iz- vrševalnega odbora narodno-napredne atranke. „Gorica" St. 48. z dne 8. t. m. pri- naša na 3. strani v 3. predalu to-le no- tico : Veliko žretje liberalnega štaba. — Z'idnji „Primorski List* je med mirenskimi novicsmi poročal, da je priredil Jakil v Rupi veliko zrütje na Cast propadlemu kandidalu Gabrijelčiču, kamor se je pripeljal liberalni generalni ötab z Gabržčekom na čelu. „Sočo" je to poročilo zelo speklo. Pravi, da čaka dr. Pävüco plačilo za take žalitve. Zato, ker hoče nSoča" to žretje nekoliko uta- jiti, povemo mi, da je poročilo „Prim. Lista" popolnoma resnično. Kar pa „Prim. List" zadnjiö ni poročal, je to, da se je generalni stab sole ob 4. uri zjulraj vračal domov. Plačilo, pa, ki je je general namenil dr. Pavlici, prosimo, naj izroči nam mirenskim pašaretarjem. V smislu § 19. t. zakona zahtevam ta-le popravek: l.Nires, da je poročilo „Prim. Lista" resnično, — marveč res je, da izmišljeno; 2. Ni res, da je pripeljal ge- neralni štab z Gabrščekom na delu v Rupo, — paö pa je res, da „generalni Stab" narodno napredne stranke ni bil v Rupi pri g. Jakiiu, — res je, da jaz nisem bil pri g. Jakiiu ne v družbi ne sam že štiri leta. V Gorici, dne 10.- ju- nija 1907. A. Gabrsöek predsednik izvr- ševalnega odbora narodno-rapredne stranke. Priobčili smo te stvari, akoravno bi jih tahko vrgli v koä, ker ne odgo- varjajo določilom zakona. Našim či- tateljem v zabavo! Gabrsöek brca, na- pravil je hiäno preiskavo, ki je bila brez- nspešna, grozi s „plačilom" pošilja „po- pravke", a vse zaman. Njegovo streljanje s papirnatimi kanoni nam vzbuja smeh. Saj ve zakaj. Državni zbor je skllcau na dan 17. junija. — Odlikovauje. — Rsivnatelj po- možnih uradov policijskega ravnateljstva v pokoju v Trstu, J u r i T i t z, ja dobil častno svetinjo za 401elno zvesto služ- bovanje. — Slovensko mosko učiteljiSče se premesti iz Ropra v Gorico. — Umrl je v petek zvečec gosp. Jožef Lukežič, cerkovnik v Renčah, star je bil 68 let. Bil je občespoštovan daleč okrog, kar je pričal v nedeljo tudi naravnost veličastni pogreb, kakoršnega Renče še niso videle. Blagemu možu 8vetila večna luč ! Umrla je v noči od petka na so- boto gospa Marija Jug, vdova po po- kojnem c. kr. gozdarju. Pogreb je bil v nedeljo ob 4h popoldne. N. p. v ra. 1 Umrl je v Ljubljani lean Vilhar, brat pesnika Vilharja. Star je bil 83 let — Društvo špoditerjcv se je je ustanovilo v Gorici. — Hotelska družba „Triglav" v Bohinjski Bistrici otvori svoje prostore 1. julija. Hotelßke zgradbe bodo slovesno cerkveno blagoslovljene, kar bo izvršil ö. g. župnik Piber. — Sprememba oprave pri oroz- ništvu. — Po novih predpiaih bode 8melo moštvo nositi tadi čevlje na tra- kove; ätrazmojstru je pa tudi dovoljeno nositi kolesarsko ogrinjačo (Radmantel), to velja pa samo za stražmojstre, kateri so opremljeni z pehotno častniško sabljo. Distinkcija stražmojstrov bode za naprej 1*3 cm širok obšiv iz srebrne žice nm ovratniku. Moätvo bode na patruljah tadi lahko nosilo mesto belih, temnosive ro- kavice; v goratih krajih se bode pa tudi smelo posluževati gorskih palic. oziroma snežnih obročev, kakoräni so v rabi pri ljudstvu dotičnih krajev. — Mncnje o uaši armadi. — Nem3ki list „Voss. Zaitung" objavlja članek, ki izjavlja o naši armadi sledeöe: V razvoju avstrijske arm ade se je po- javilo usodno nazadovanje. Stotnije imajo 60, k večjemu 80 mož, za nove topove pa manjka moätva, ztasti pa je zaostala mornarica daleö za italijansko. Pripravlja se evropska vojbka, Bovražaik bo fital ob meji; kaj se zgodi potem ? — lz kazniinicc v GradiäÖu ob Soči je pobegnil Fran Zupanc, doma iz kamuiškega okraja na Kranjskem, Zapanc, ki je nevaren tat je bil leta 1902. obso- jen na osem let ječe. — Otroka spekla. — V Trziöu so aretirali ter privedli v goriäke zapore 24 letno Hortenzijo Brajda iz S?. Iirana pri Vidmu v Italiji, ki je Rvoje novoro- jeno dete spekla v peči. ßrajda je slu- žila v Tržiču. — Samomor. — Znstrnpil se je 40 letui kmetovalec Fran Černigoj iz Vr~ dele žt. 37. Našli so ga včeraj opoludne v bošketu mrtvega, odkoder so ga pre- peljali v mrtvašnico k Sv. Juštu. Od srede ga ni bilo doma. Vzrok samoumora je baje prepir v družini. — Občin9ke volitve III. razreda so se v Gorioi vršile v soboto. Isvoljeni so laäki liberalci dr. Ahil Venier, Rarol Seppenhoser in Josip Jach z 237—241 glasovi. Te nizke stevilke kažejo, kako malo zanimanja je za mestno gospo- darstvo. Danes voli II. razred. — Nesreča ali samoiunor ? — Iz Repentabra : Dne 4 t. m. zveöer je uto- nil v nekem oböinskem napajalisöu blizu vasi 70 letni Anton Lazar iz Velikega repna ät. 2. Ne ve se, jeli pokojnik po- nesročil, ali pa si je narnenoma koneal življenje. Drušfva. dr Srcčolov v prid „Šolskeraa Domu" je doloöen za drugo polovico septembra t. 1. Svoječasni prošnji žen- skega oddelka so se do zdaj odzvali 8 prispevki v denarju: G. vadn. učitelj v p. B. Poniž 10 K; g. klobučar Fon 2 K; g. vadn. uöitelj Fr. Sivec 10 K; g. vodja „Krojaäke zadruge" T. Hribar 10 K; gospa A. Hrovatin 10 K. Dalje so došli ßledeöi darovani predmeti: Od cast. ob. dr. R. Rojčeve: 1. Slika v okvirju; 2. četverooglata skleda iz porcelana; 3. Napa za pisalno mizo; 4. Erasen album; ö, Skupina puäic za kuh. diäave; 6. Teht- nica za pisma; 7. Elegantna vaza. Od g. trgovca Gasserja: 1. Škatla pis. pisma; 2. Album; 3. Škatla za pisalno orodje; 4. Molitvenik; 5. Beležnica; 6. Tintnik, nož in peresniki. Oi ö. gospe Kancler- jeve: Etegantno vezan letnik „Dom in Bvieta" (hrv.); od č. gospe dr. Pdpež: 1. Škatlja z milom in toal. dišavami; 2. Ročna torbica; 3. dve jajčni čašici iz ni- kelja; 4. Punčika in trobenta za otroke. Od gospe A. Š. 1. dve vazi; 2. deset ko- madov otroških igraö. — Želeti je, da bi ae tu imenovanim blagim darovalcem pridružilo äe prav obilo drugih, pri- poroča se pa pri določevanju predmetov se tadi ozirati na nežno mladino, ki se pač tudi nad najskromnejšim darilcern najživahneje veseli. dr Javno predavanje priredi \z- obraževalno društvo „Soča" pri Sv. Lu- ciji dne 16. t. m. ob 3. popoludne v sa- lonu goatiine Vuga. Predaval bo kanonik Ivan Sušnik o bojnih ladijah in torpedih z ozirom na zadnje dogod- jaje v ru8ko-japonski vojski. ül^fjf # # # # # ^ # # # ######## ^ # %ojy* „KROJAŠKA ZAPRU6A" „ ., .. „KROJAŠKA 2APRUÖA" v Gorici psniin 2Q nnreme nßuesti v Goici via Signopi 7, shlauišče 6. ¦ ül IIU ttM url WIIIW "««««llf Via Signori 7, shladišct 6. kakor tudi vsa liotcle, rcstavi-acljc. gostilne, xavode, ild — Itnmkerško, belgijsko in švicarsko ]»latuo, kombaževiiio. chiffon, crcton, uauiizni Jtrli, 8erviele brisalke, žcpni robci itd. itd. itd. Cene stalne. P° tovarnišklh Cenah. Postrežba poštena. Ivan Bednarik priporoea svojo knjigoveznico v Oorici ulica Vetturini St. 3. Fani Drašcek, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. ""-"*"*" Prodaja- stroje tudi na tedcn ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih | tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu , Flox" I ]o i'otojrrafisld jipnrat s ka'rrim laliko vsuk brox znanstvaibtofira- fir.i A parat slo- ^(jlavljn podobo (slikoj v 5 krat 7 cm in stum; z colo elegantno komplctno op- nivo in poias- iiom samo 6 K. 1'ošilja po pošt- nom povzetju H. Weis, Dnnoj X1V|.!J Sochsslr. RaIqI/J! sP°inill.iaitc se ° vsaki It UJ till 11 priiiki „Šolskcga doma". Velika iznajba. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura zznainko System-Roskopf Pat, ki teee 36 ur, z minutnim kazalom, bliščečn, lepain natančno idočas3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugnja, se denar vrne in je vsak rizik izključen. Pošilja so le proti povzetju, ali naprej poslanenm denarju: M. J. Holzer'sWwe Marie Holzer Uhren und (inldwimui-Fabrlks-Nlederlaire en gross, Krnkiiii Oest. IMetelsg. 7:5, St. Solnisthinpasse 20. Zalugatclj c. kr. državnih uradnikov. Iliis(roviiiil rvnik ur. vcrižic, /liitili, Nrebrnlli iu (iiina srehrnih i/.dclkov, kakor tudi rn/.nili cinlul nil Ntrojer unit In in franko. Zastopniki se iščejo. Sličuo anocene so ponarojene. Budilkci, v finem nikel-okvirju garant.. i dobroidofn, lop okrnsk /.a sobo j stane 1 kom. K 7-50. Lovska pipa i ezljana iz le- sa, znotraj iz porcelana ce- na za komad K 9-20 ako se narori olio jo. ali pa več koniadov skupaj pošlje pošliiino prosto. 1'ošilja jh.) povzelju Siegfried Jellinek. V/ien XII 2 Gierstergasse 2 30 „KROJAŠKA ZÄPRUÖV" vpisana zadruga z ornejenim poroštvom, vabi vljudno vse svoje p. n. člane k občnemu zboru, M ho v četrtek 27. t. m. ob 11 uri predp. v pro- storih „Gor. zveze4, ulica Vetturini h. št. 9, I. Dnevni red: 1. Poročilo odburovo. 2. Račun in bilanca za leto 1906. 3. Morebitni prcdlogi. 4. Volitve. \? Gorici, 7. junija 1907. Pr:dsedništvo. „Centraina posojünica" v Gorici, vpisana zadruga / omejeno zavezo, vabi uljudno svoje p. n. gospode Clane na občni zbor ki bo 27. t. m. ob 10 uri predp. v prostorih „Gor. zveze", ulica Vetturini h. št. 11, I. ßnevni red: 1. Odborovo poročilo. 2. Računski sklep in bilanca za leto 1906. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev nadzorstva in razsodništva. \? Gorici, 7. junija 1907. Predsednik. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanjn, da inia dobro urejeno krojaČnico, ter se sl. obsiinstvu v niostu in na deželi priporoČa za innogobrojna naročila. Izvrstno pecivo priporoča spoštovauim mcščanom iu okoličanora pekovski mojstcr ^ 3AK0B BRßTUS a Gorici Sol ska iilica st. 6. V zalopi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega mliria. Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico št. 10, se toplo priporoča poscbno ßastiti duhovščini v mestu in na deželi za obila naročila. Posebno se priporoča za izdelovanje talarjev. Yii čevljar v Semeniški ulici t v diorici priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospo in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovna z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno kfono na^rade izplačava vsakemu, fcdor dokaže a potrdili jiy.jine nove kmerikanske biagsjne, da je tapi! pri naja za 100 krön blaga. Proaiva lahtevati listke! Posor! Eno krono nagrade jep'sj^^n ouoji[ oua jjozoj ,CeatFaIna posojiluiea' registrovana zadruga v (Jcriei, uliea VettuFini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menicB po 6°|0> na vhnjižbo po S1|2°|0 Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. Kerševani & Čuk E0K1CS - Stcini try 9 (piazza Duomo) - G0HIG3 l'riporocavii svojo zaiogo šivainili slrojev i"iznih sistemov z;i unietno vezenjo (rekaniiranje), kalero pro- dajava ludi nn. mesečne obroke. — ^:j?oo-jfc ilv»kolcH. — 3Ieli««ičii« d^lsiviiic» konce Raälela yt. 4 sprej^iiui vsako popravo ši- valnih stroiev, dvokoles, pužk in sainokresov Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let.