I izhaja vsaki Uran z dnevom daje nedelje. i velja za Av- a celo leto za Ogrsko Tvin. za celo Nemčijo stane i 6 kron, za pa 8 kron; iinozemslvo se jiino z ozi- lokost pošt- Unino je pla- I, Posamezne )po!0 v in uprav-nahajata v .....:o po- štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, »i rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredrriSrv« si odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za >/i strani K 40'— za '/« strani K 20"— za V. strani K 10 — za '/i« strani K 5"— za V« strani K 25© za >/m strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. pa zmaga v Siebenbiirgenu. —* Rusi pod grozovitimi izgubami poleni. — Brezuspešni laški in angleško-francoski napadi. — Vpoklic Zmaga v Siebenbiirgenu. Itrij s k o u r a d n o 'p o r o či 1 o od petka. L-B. D u naj, 29. septembra. Uradno se \ razglaša: dno bojišč e. Rumuni so bili [Ifcrmannstadtu premagani. Visočine južno po-vzhodno mesta prišle so po ljutih [v last zveznih čet. Bitka Se ni končana. i K a r pati h se naprej bori. Položaj je ^emergen. ■— Pri armadi T e r s z t y -se je včeraj pripeljalo skupno na 141 ruskih oficirjev, čez 3000 mož, 33 pušk in 2 kanona. [a 1 i j a n s k o bojišče. Na kraški noti močni italijanski ogenj iz topov metalcev proti našim postojankam :jimi ležečimi prostori. Ob fronti stala napadel je sovražnik včeraj > pod varstvom hude megle Gardinal i Busa Alta; bil je zavrnjen. Višek i e stoji trajno pod lahkim in težkim ^kim ognjem. Vkljub temu je imelo lod jet je uspeh. Našim hrabrim četam se je pod velikimi težavami, še self a 1 i j a n o v, ki so bili popolnoma tii, izkopati in spraviti. fužno- vzh o dno bojišče. Nespre- Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Nemško uradno poročilo od petka. L-B. B e r 1 i n, 29. septembra (W.-B.) Iz Ega glavnega stana se poroča: Kap a d n o bojišče. Armada prestolo- ledmka R u p p r e e h t a. Po krvavi zavr- Isovražnih napadov dne 27. septembra lala je bitka ob S o m m i včeraj bistveno. iki napad Angležev med Ancre in lir e e 11 e 11 e bil je na svojem zapadnem z zapuščenjem malih delov jarkov v ikein boju zavrnjen ; severno-zapadno in jio od Coureellette razbil se je v našem Istotako se je izjalovil neki slabejši pri Eauoourt 1' Abbaye. V z h o d no bo j £S č e. Fronta princa Leopolda bavarskega". Razven nekega brezuspešnega slabejšega ruskega sunka se-verno-vzhodno od G o d u z i š k i in deloma oživljenega ognjenega delovanja nobeni dogodki. Število dne 27. septembra pri K o r y t-nici vjetih Rusov povišalo se je na 41 oficirjev in čez 3000 mož, plena pa na dva 2 topova ter 33 strojnih pušk. — Fronta nadvojvode Karla. Boji v Karpatih trajajo naprej. Nobeni posebni dogodki. Siebenbiirško bojišče. Odpor sovražnika v oddelku Hermannstadta je opešal. Rumunske sile so proti gorovju vržene. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Naša zmaga v Siebenbiirgenu popolna. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 30. septembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta proti R u m u n s k i. Zapadno od Petrosenv bili so ramunski sunki zavrnjeni. Pod poveljstvom generala pl. Falkenhayn stoječe nemške in avstro-ogrsko bojne sile dosegle SO pri Hermannstadtu popolno zmago. Daljna obsegajoča kolona bavarskih čet je pred štirimi dnevi v hrbtu sovražnika cesto čez R o t e n-T u r m - prelaz zatvorila; vsi poskusi nasprotnika, cesto zopet otvoriti, ostali so brezuspešni. Obenem prodirale so od severa, za-pada in vzhoda avstro - ogrske in nemške kolone proti južno od Hermannstadta borečim se rumunskim divizijam. Sovražnik se je obupano branil. Boj je bil izredno krvav. Brez vsake vozne ceste bežali so ostanki romunskih čet v gorovje Fogaras. Število vjetih raste z vsako uro, plen je jako velik, ker je moral sovražnik pustiti svoj vozni park, v kolikor ga ni mogel uničiti. — Predvčerajšnjem od Rumunov zopet zapričeta ofenziva proti siebenburški vzhodni fronti ni mogla napram uspehu bojev pri Hermannstadtu ni- česar ver- spremeniti. Tudi severno od Foga-rasa in pri Oderkellenu naprej potisnjene skupine morale so se do glavnih sil nazaj potisniti; pri nekem južno od H e n n d o r I a narejenem protisunku nemških čet vjelo se je 11 rumunskih oficirjev, 591 mož ter zaplenilo 3 strojno puške. — Dne 29. septembra napadel jo oddelek c. in k. monitorjev, ojačen z eno vedetno skupino, enim armiranim parnikom in nemškim motornim čolnom „Weichsel", rumunsko pristanišče C o r a b i a. Po porazu sovražnih obrambenih naprav vdrle so naše sile v notranje pristanišče; uničile so kolodvor, vojaške pristaniške naprave, armirane rusko parnike, ki so že lani v Cora-bio zbežali, minske in vozne ladje; konečno pripeljale so devet v pristanu zadržanih avstro-ogrskih voznih ladij nazaj. Na naši strani nobene izgube. — Fronta nadvojvode K a r-1 a. Boji v pokrajini L u d o w e trajajo naprej. Pri nekem sunku smo v j eli'4 ruske oficirje, 582 mož, zaplenili pa 8 strojnih pušk. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Razven zavrnitve nekega ruskega sunka pri "VVytoniecu in uspešnih bojev v prednjem polju pri poljski legiji nobeni posebni dogodki. Italijansko bojišče. Sovražni ogenj topov in minskih metalcev na kraški visoki planoti traja naprej in se je popoldne povečai. Na C i m o n e zamogli smo rešiti še živih 7 Italijanov, med njimi enega oficirskega aspiranta. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. T-l {"> f e r, fini. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 30. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Kakor prejšnji dan, napadli so Angleži tudi včeraj z močnimi silami med Ancre in Coureellette. Po menjajočem se bližinskem boju so bili odbiti. Drugače le manjši delni sunki in ar- STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu tiljerijski boj, ki se je severno od Somme in v posameznih oddelkih južno reke popoldne poojstril. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Ob Stochod-fronti napravila je ena kompanija poljske legije uspešni sunek pri Sytowiczo; južno-za-padno od Wytoniecha napadli so Rusi brezuspešno. Pri nekem ponesrečenem podjetju v pokrajini od Hackalowce smo v j e 1 i 3 oficirje in 70 mož. — Fronta nadvojvode Karla. Južno od Str. Klaucure v pokrajini Ludove in na C o m a n u imeli so dobro pripravljeni protinapadi četpl. Conta polni uspeh. V j e 1 o se je 4 oficirje in 523 mož ter zaplenilo 8 strojnih pušk. V oddelku Kir-libaba bili so ruski napadi zavrnjeni. Bojišče v Siebenbiirgenu. Na vzhodni fronti so rumunska severna in druga armada v gorovju Gorgeny pričele iz črte P a r a j d - O d e r k e 11 e n in od F o g a r a -s a sem z napadom. V gorovju Gorgeny bil je sovražnik zavrnjen. Bolj južno so se varstvene čete umaknile. Nemške čete napadlo so južno odHenndorfa eno rumunskih kolon z uspehom, so jo vrgle nazaj in so vjele 11 oficirjev in 591 mož ter zaplenile 3 strojne puške. Zmaga pri Hermannstadtu. Dne 26. septembra pričeta obsegajoča bitka pri Hermannstadtu je dobljena. Pod vrhovnim poveljstvom generala pl. F a 1 k e n h a y n so nemške in avstro-ogrske čete močne dele prve rumunske armade po trdovratnih bojih uničujoče porazile. Po težkih krvavih izgubah bežali so ostanki sovražnih čet razpuščeni v nedostopno gorsko pokrajino na obeh straneh od nas s hrabrim pogorskim pohodom že dne 26. septembra zjutraj za hrbtom sovražnika zasedenega prelaza Roter Turni. Tukaj so bili sprejeti od uničujočega ognja bavarskih čet. pod generallajtnantorn Kratit pl. Delmensingen. Razbremenjevalni sunek druge rumunske armade prišel je prepozno. Naše čete so se borile z največjo ljutostjo, ker je postalo znano, da So požrešni Rumuni naše ranjence pomorili. Število vjetih in deloma v gorovskem gozdovju raztresenega jako znatnega plena še ni dognano. — V gorovju Hotzing in v oddelku M e h a d i a so se rumunski napadi izjalovili. Balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Naša letalna bro-dovja so uspešno železniški most od C e r-n a v o d e ter sovražna taborišča čet napadla. Prvi generalkvartirmojster L u dendor f f. Velikanski plen zmage nad Rumuni. Avstrijsko uradno poročilo od n od elj e. K.-B. Dunaj, 1. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodnobojišče. Fronta proti R u-m u n s k i. Zapadno od P e t r o s e n y izjalovili so se tudi včeraj vsi rumunski sunki. Istotako so bili južno od Rotenturm-prelaza rumunski oddelki pod težkimi sovražnimi izgubami zavrnjeni. Ševerao-zapadno od F o g a r a s a se je rumunsko prodiranje vstavilo. Zapadno in severno-zapadno od O d e r-k e 11 e n a traja pritisek nasprotnika proti našim naprej potisnjenim jarkom nadalje. — Na bojišču od Hermannstadta se je pripeljalo do včeraj dopoldne čez 3000 vjetih, 13 kanonov, eno shrambo letal, 2 letali, f 10 lokomotiv, 300 železniških vozov z municijo," nad 200 municijskih vozov, 70 automobilov, nad 200 napolnjenih bagažnih vozov, en bolniški vlak j in velike množine druzega vojnega orodja. Izpo-! polnilne navedbe bodejo sledile. — Pri predvčerajšnjih napadih nemških čet južno od H6nndorfa je sovražnik 8 kanonov izgubil. — Fronta nadvojvode Karla. V Karpatih je boj opešal. Južno-zapadno in južno od B r z e z a n y napadel je sovražnik z moč- [ nimi silami. Med Zloto Lipo in Narajowko \ Zato jo je priporočati zlasti za turiste^^B vojake, romarje itd. a] boreče se turške čete vrgle so ga v ljutih bližinskih bojih nazaj. Severno od železniške postaje Putotory pridobili so Rusi nekaj sto metrov na prostoru. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Pri armadi Bdhm-E r m o 11 i pričel je sovražnik na obeh straneh od Brodyja v Zloczow vodeče ceste z napadom. Bil je severno ceste popolnoma zavrnjen. Na enem kraju izjalovilo se je troj e, na drugem sedem ruskih sunkov. Južno ceste vdrl je sovražnik v oddelek enega regimenta. Danes zjutraj zapričeti protinapad gre ugodno naprej in je večji del izgubljenih jarkov nazaj pridobil. Italijansko bojišče. Ogenj topov in minskih metalcev Italijanov bil je zopet proti kraški visoki planoti mestoma jako živahen in se je raztegnil i na naše postojanke v Vipavski dolini. J u ž n o - v z h q d n o bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hfifer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin?*!, oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pri armadi vojvode Albrechta vvurtemberškega ter na handrijski in Artois-fronti armade prestolonaslednika Rup p redita razvili so Angleži posebno živahno patruljsko delovanje. — Ob bojni fronti severno od S p m m e pridobil je artiljerijski boj popoldne na ljutosti. Zopet so se zgodili pri in vzhodno od T h i e p-v a 1 a močni angleški napadi, ki so bili po trdovratnih bližinskih bojih odbiti. Iz Rancour ta in zapadno od tam naskočili so francoski regimenti brezuspešno naše postojanke. Delni sunM iz C o u r i e 11 e 11 e, iz M o r v a 1 a in sevfimo-zapadno od Ra 11 e izjalovili so se v zatvornem ognju. — Armada prestolonaslednika. Na desni od M a a s e vršili so se pod mimogredoč oživljenim artiljerijskim delovanjem mah brezpomembni boji z ročnimi granatami. Vzhodno bojišče. Rusi so na raznih točkah s svojimi napadi zopet pričeli. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Zapadno od L u c k a se sovražni ogenj od danes zjutraj povečuje. Na obeh straneh železnice B r o d y - L e m b e r g in bolj južno do G r a-berke pri Žarkowu se je sovražno prodiranje deloma z zatvornim ognjem vstavilo, deloma seje pa sedemkrat ponovljeni naval popolnoma razbil. Na levem napadalnem krilu so se Rusi v najsprednejši obram-beni črti utrdili. — Fronta nadvojvode K a r-1 a. Na obeh straneh Zlote Lipe prišlo je do ljutih bližinskih bojev. V kotu med Ce-niowko in Zloto Lipo potisnil je nasprotnik naprej. Bolj zapadno vrgle so tuišk vsiljene sovražne oddelke včeraj in zjutraj z močnim protinapadom zopet nazffl in so vjele pri temu 230 nasprotnikov.-J V Karpatih vladal je v splošnem Število pri Str. K 1 a u c u r a vjetih nara je na čez 600 mož. Bojišče v Siebenbiirgenu] vzhodni fronti bih so rumunski napadi dolino Maros zavrnjeni. — V dolini Gfii in bolj južno odtegnile so se deloma sovražnemu sunku. Plen nemških] iz boja južno od Henndorfa povišaj za 8 topov. Severno-zapadno od Fogaij je sovražnik svoje napade vstavil. — M pri Hermannstadtu se je do i pridobilo: (Glej avstro-ogrsko poročilo!) Nadaljni materija! se bol polagoma iz gozdov shranilo. R o t e r -I prelaz je napolnjen z razstreljenimi vozovi prelaza bili so rumunski, proti visocii padno C a i n i naperjeni močni siid] njeni. — V gorovju Hotzing na| sovražnik brezuspešno zapadno od Streli. Balkansko bojišče. Anna M a c k e n s e n. Dne 29. septembra j neka avstro-ogrska donavska notilja v p; C o r a b i a, uničila 9 in zaplenila 7 naloženih bark. — Bukarešta bila ji naših letalnih brodovij z opazovanim doj uspehom bombardirana. — M a k e d c fronta. Na mnogih krajih medjezeron spa in V a r d a r j e m živahni ogenj samezna brezuspešna sovražna podj' močni napad dovedel je višek Kai c a 1 a n a v last nasprotnika. Prvi generalkv L u d e n d j r f 2524 Rusov vjetih. j^H Avstrijsko uradno poročilool pondeljka. K.-B. Dunaj, 2. oktobra. Uradndfl danes razglaša : Vzhodno bojišče. Fronta Rumunski. V oddelku Orsove so na sovražniku nekaj visočin odvz Zapadno od Petroseny vzele O b o r o c a v last. Rumunski protinapa so odbiti. Ob veliki K o k e 1 i morale i čete iz Szekely-Kerefztura nazaj iti. — nadvojvode Karla. V Karpatih počiva| Južno-vzhodno od A r z e z a n y se borin posest nekaterih kosov jarkov. — princa Leopolda bavarskega. Ob od dyja v Zloczow vodeči cesti so nei in avstro-ogrske čete vprotinaaadu izgubljeno ozemlje nazaj pridobile; pri temu je v j elo 24 ruskih oficirjev, 2300 mož, li za : [ji i i sta [pove tudi Merijo j>ili v. vi naspr Sl!\ fs p rot. I t i Ejerij onti ži naš pti oh; en j t. Ju leni' kujejo se od sosednih Nemcev in Madžarov. Njih obleka je jako ednostavna. Ljudstvo je večinoma neizobraženo in skoraj nikdo med : Rumuni. Zapeljani od Bon Angležev in Frame« so Rumuni poj^ voditeljih in besedeiomnemu napovedali ram šim zaveznikom Mislili so pač, dej o kar v razkosali avst: monarhijo ter zali najlepši kos iz noga trupla. grozovito zmot so na vseh stran raženi in tepeni.^ munski narod [ splošnem mešan z nimi drugi i u večinoma nekaj skega na sobi. priprostim ljudstvom ne zna citati ali Prinašamo par slik iz rmnunskega naroda.] Jfo Go — 3 — pa 11 strojnih pušk. Tudi ob [■Lcmberg končali so ruski na-nasprotnika s popolnim neuspehom ; nad 200 Rusov. — V W o 1 h y -„la je včeraj armada Tersztyan-| celi dan pod najtežjim artiljerijskim j Mestoma je obrnil sovražnik svoje to- i li proti lastnim jarkom, da bi svojo in- j i pognal k napadu, kar so mu je pa j atoma posrečilo. Ti posamezni sunki so : ognjem zavrnjeni. Danes zjutraj poslal brotnik močne kolone proti postojan- : 1 veni o-vzhodno od S w i n i u c h y ; bil ; Btmapadom nazaj vržen. Italijansko bojišče. Sovražna ija razvila je proti celi primorski nejše delovanje. Posebno ljuto so postojanke na kraški visoki pla-»streljevane. V tem oddelku trajal je Jadi čez noč. fju ž li o - v z h o d n o bojišče. Ničesar lubnega. I Namestnik generalštabnega šefa j pl. Hofer, fini. |Ntmško uradno poročilo od pendeljka. I-B. Berlin, 2. oktobra. (W.-B.) Iz wa glavnega stana se poroča: Bapadno bojišče. Armada presto- Jkdnika Rupprechta. Na bojišču se- jod Somm.e zopet dan velikih bojev. &20 kilometrov široki fronti med T h i e p- iom in Raucourtom pričeli so "teži in Francozi po skrajnem povišanju t Pripravljalnega ognja z napadom. Mno- ^it doživeli so že z našo dobro poljano terijo krvavo zavrnitev; vsiljeni oddelki Igli so v ljutem bližinskem boju naši išljivi infanteriji. Tesno severno od bil je en francoski delni napad odbit. ka trajala je skoraj celo noč je š c v polnem toku. — Južno od mestoma živahni artiljerijski boj. — > prestolonaslednik a. Severno Me snila (v Champagni) vjel je -emški poizvedovalni oddelek.pri posre- podjetju enega oficir j a in 38 mož. ke naprave od C a 1 a i s a bile so od šili zračnih ladij napadene. ihodno bojišče. Fronta princa Spol d a bavarskega. Zapadno od Luc- is( je ognjeno delovanje stalno povišalo. sovražnih napadov so bili v našem oniem ognju zadušeni. Tudi poskusi ruske jjjerije, pognati svojo infanterijo naprej z strelske jarke naperjenim ognjem, J na tem ničesar spremenili. Pri W o j n i- | razvili so se kratki bližinski boji. — ota nadvojvodo Karla. Boj se je vzhod- Zlote Lipe za neznatne, od Rusov Bene postojanke nadaljeval. Od gene- jtnanta M e 1 i o r peljani protisunek pe- do z o p e t n e pridobitve od Ru- "ine 30. septembra zavzete postojanke no od G r a b e r k e ; sovražnik pustil je 1500 vjetih v naši roki. Njegovi poskusi, : nas zopet nazaj, so se istotako kakor »ter Turm'-prelaz. (poročilih o ogrom-[in za naše orožje j zmagovitih bojili Jiebenbiirgenu, ka-[ogrsko pokrajine i izdajalski Ru kar čez noč politi, čitanio opeto-ime prelaza „Ro-' iTnrm". Tu so imeli »liki bitki Rumuni, Jtečje izgube, kajti %> stale nepremag-; j bavarske čete, ki prazniku napravile savejši sprejem. 1 ašamo tedaj sliko b „ Boter Turm«. —V ^^ RoChenčtrrmpa&. ta prelaz leži južno od Hermannstadta in vzhodno mesta Petrosenv. njegovi ponovljeni napadi na obeh straneh železnice B r o d y - L e m b e r g izjalovili ; pri temu smo v j e 1 i 200 Rusov. Bojišče v Siebenb tir genu. Na obeh straneh K o k o 1 a so Rumuni na ozemlju pridobili. Pri in severno od Or s o ve so imeli napadi naših zaveznikov uspeh. V gorovju H o t z i n g bili so sovražni napadi na obeh straneh doline Streli odbiti. Visočina O b o r o c a bila je od avstro-ogrskih čet zavzeta. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Južno od Bukarešte so došle sovražne čete na desni breg Donave. Južno-zapadno od Topraisara bili so nasprotniški napadi zavrnjeni. — Makedonska fronta. Ljuti boji na K a i m a k -calanu trajajo naprej. Severno-zapadno od jezera T a h i n o s bih so na vzhodni breg Stmme vsiljeni angleški oddelki napadeni. Prvi generalkvartirmojster Lu d endorf f. Zopetni veliki poraz Rusov. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 3. oktobra. Uradno se' danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta zoper Rumunsko. V Petroseny v okrožju Roter-Turm-prelaza bili so mmunski sunki zavrnjeni. VBekoktenu zadel je napad nemških in avstro-ogrskih sil na močni rumunski protisunek, ki je zaveznike nekaj nazaj potisnil. — Fronta nadvojvode Karla. Severno od Bohoradczany ponesrečil se je poskus prehoda Rusov čez B y s t r i c o Solotwinsko. Južno-vzhodno od Brzezany napravil je sovražnik največje napore, da se polasti visočine Lysonia; bil je v Ijutih bojih nazaj vržen. — Fronta princa Leopolda bavarskega. V W o 1 h y n i j i zapri-čel je včeraj zopetni ruski naval proti armadi ! T e r s z t y a n s z k y. Pj vccumenibobenskcux i ognju vrgel jo sovražnik svoje množico na 'med Swiniuchy in Zaturcy stoječe avstro-ogrske in nemške bojne sile. V prosto-; ru od Swiniuchy napravil je sovražnik 17-krat ' „Šturm", južno-zapadno od Zaturcy pa 12-krat. | Tudi severno od Zaturcy se je boj razširil. ! Na vseh delih napadene fronte se je zamoglo \ opazovati, kako obilno je streljal sovražnik i iz svojih kanonov na lastne svoje jarke in na umikajoče se lastne svoje ! regimente. Vjeti pripovedujejo, da se je vsem ' četam naročilo, da morajo W1 a d i m i r -iWolynskij za vsako ceno pridobiti. Nanovo napolnjene ruske garde seje zopet žrtvovalo,, to že tretjič v kratkem času. Ali vse žrtve so bile zaman. Rusi so bili povsod nazaj vrženi. Naše postojanke so ostale popolnoma v naši lasti. Sovražnik doživel je novi težki poraz. Število v zadnjih dneh južno od Brody pripeljanih vjetih znaša 41 oficirjev (med njimi en o b e r s t) in 2578 mož. Italijansko bojišče. Visočine vzhodno Gorice in kraška visoka planota stojijo trajno pod živahnim ognjem. Ob fronti Fleimstala je sovražnik zopet pričel s svojim napadalnim delovanjem. Naše postojanke na obeh straneh doline Travignolo in oddelki viškov F a s s a n a bili so od italijanske artiljerije močno obstreljevani. Ber-saglieri napadli so močno Colbricon Piccolo; zamogli so zadnjikrat tudi v razstreljene obrambene naprave vsiliti, bili so pa s protinapadom kmalu zopet vrženi. Tudi en sovražni ponočni napad proti F a s s o di Valmaggiore se je izjalovil. Južno-vzhodno bojišče. Ničesar pomembnega. Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fml. Donavski most za hrbtom Rumunov razstreljen. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 3. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Bitka severno od Somme šla je pod trajni, ogromni obojestranski artiljerijski vporabi naprej. Severno oel Ti ep vala in severno-zapadno od Cour-c e 11 e tt e odtrgali smo Angležem posamezne kose jarkov, v katerih so se bili vgnezdili in smo zaplenili več strojnih pušk. Posebno ljuto se je borilo med Le S a r s in cesto L i g n y-Thilloy-Fleury. Pod najtežjimi izgubami so Angleži tukaj nekaj ozemlja pridobili. Na obeh straneh od Eaucourtal' A b b a y e, med Gueudecourtom in Mocvalom držala je naša artiljerija po zavrnitvi štirih napadov sovražne infanterije isto v njenih naskočnih postojankah. Močni francoski napadi ob in zapadno od ceste Sailly-Raucourt ter proti gozdu S t. Pier ve Vaast prišli so deloma do naše najsprednejše obrambene črte. V bližinskem boju je bila zopet očiščena. Južno od Somme poojstril se je artiljerijski boj ob fronti na obeh straneh od V o r m a n d o v i 11 e r s a. En francoski napadalni poskus bil je v za-tvornem ognju zadušen. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Od armadne sku-pine generala pl. L i n s i n g e n se poroča: Pričakovani splošni napad zapadno od Lučka proti četam Schmidt pi. Knobolsdorl ter v. d. M a r w i t z je pričel danes po izredno ljuti artiljerijski pripravi. Pod brezobzirno porabo ljudi naskočili so ruski zbori do 12 krat, gardna zbora celo 17 krat. Zadnjič pri Korytnici težko premagani 4. sibirski zbor je menda iz sovražne črte izginil. Vsi napadi so se razbili pod izredno visokimi krvavimi izgubami nasprotnika. Kjer so zamogli sovražni oddelki v popolnoma razstreljene jarke vsiliti, bili so s protisunkom takoj vun vrženi. Ope-tovano podila je ruska, artiljerija z ognjem na lastne jarke svoje čete k naskoku in je j poskušala umikajoče se napadalce k vrnitvi ! prisiliti. Dognano je, da je mimogrodoč v j posamezne jarke vsiljeni sovražnik naše tam zaostale ranjence umoril. Našo izgube so razmeroma male. Uspeh protinapada severno od Graberke se je še razširil. Število vjetih Rusov povišalo se je na 41 oficirjev, i 2578 mož, plena pa na 13 strojnih pušk. '. — Fronta nadvojvode Karla. Rusom se je : posrečilo, priti do L y s o n i a-visočine. Bili so od nemških, avstro-ogrskih in turških čet i zopet nazaj vrženi. Severno od Dnjestra po-I srečil se je kratki sunek nekega nemškega i oddelka. Bojišče v S i e b e n b u r g e n u. V | pokrajini Bekoktena severno od Folga- rasa zadeli smo na premočne rumunske sile, pred katerih napadom smo se zopet nazaj • potegnili. Ob meji zapadno Boter Turm- ! prelaza poskusili so Rumuni prodreti našo stražo. Mali boji so še v toku. V gorovju H iitzing bili so sovražni napadi odbiti. Balkansko bojišče. Armada pl. i c k ens en. V hrbtu južno od Bukarešte čez Donavo došlih rumunskih čet uničili so av- stro-ogrski monitorji čez reko narejeni pontonski most. Včeraj na široki fronti iz splošne črte Cobatinu-Torraisar-Tuzla ponov-Ijeni sovražni napadi so se zopet na odporu hrabrih bolgarsko-turških čet izjalovili. Napravilo seje 100 vjetih. — Makedonska fronta. Napad proti severno-zapadno od jezera T a h i n o čez Strumo došlini Angležem napreduje. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r t' f. Zmagoviti boji na vseh frontah. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta proti R u m u n s k i. Na visočinah od Petrose-ny izjalovili so se zopet rumunski napadi. Sovražnik je pustil 60 vjetih v naši roki. Južno od Hermannstadta je bil neki še za nemško fronto okoli tavajoči rumunski bataljon uničen. Vzhodno od Roten Turm-prelaza se je pridobilo na raznih točkah obmejne viške. Bolj južno silijo avstro-ogrske in nemške sile proti F o g a r a s u. V raznih oddelkih siebenbiirške fronte bili so rumunski napadi zavrnjeni. Le ob KI. Kokeli zamogel je sovražnik svoje postojanke naprej potisniti. — Fronta nadvojvode Karla. Nobeni posebni dogodki. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Pri armadi T e r s z t y a n s k y se je v popoldanskih urah ruski napad zopet oživel. Bojno polje raztegnilo se je od Swi-n i u c h y pa do pokrajine od Kisielyna. Boj jo bil ednak onemu prejšnjega dne, uspeh pa tudi na obeh dnevih ednak. Polni neuspeh sovražnika, združen z izrednimi izgubami. Vojno poročilo naglasa odlično zadržanje avstr. dež. bramb. inf. regimenta št. 24. Italijansko bojišče. Na kraški visoki planoti povišal se je sovražni ogenj topov in minskih metalcev popoldne do velike sile. Tudi ponoči je bilo delovanje arti-ljerije in minskih metalcev znatno živahneje nego navadno. Danes zjutraj napadel je sovražnik na obeh straneh Oppachie in je vsilil v naše najplodnejše jarke; bil je pa takoj zopet vun vržen. — Eno italijansko brodovje letal metalo je v prostoru Nabre-ž i n e brezuspešno bombe. — Ob koroški fronti obstreljevala je sovražna artiljerija več krajev v Gailtalu. Naša artiljerija je odgovorila proti T i m a u. — Ob fronti v Flaimstalu traja topovski boj naprej. V gorovju Colbricona ni prišel boj vsled našega ognja naprej. Na C i m o n e so naše čete skupno 6 strojnih pušk izgreble. Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji je položaj nespremenjen. Nainestnis generalštabnega šefa pl. HOfer, fini. Naši letalci na delu. K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Uradno se danes razglaša: Eno letalno brodovje je dne 3. oktobra vojaške objekte od St. C a n z i a n o in S t a-r a n z a n o uspešno s težkimi, lahkimi in požarnimi bombami obmetalo. Vsa letala so se vkljub obstreljevanju vrnila. Mornariško poveljstvo. Rusi zopet krvavo tepeni. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 4. oktobra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na bojni fronti severno od S o m m e tekom dneva vedno Iju-tejši artilerijski boji. Močni francoski napadi proti našim postojankam bili so deloma v ročnem boju odbiti. V naše roke je padlo 128 mož, en oficir in 2 strojni puški. Angleški sunki pri T h i e p v a 1 u in M o n q u e t u bili so lahko zavrnjeni. — 4 — Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Po krvavem polomu svojih napadov pred postojankami armade Terszyanszky zapadno od Lučka dne 2. t. m. doživeli so Rusi tukaj zopet HOVi težki poraz. S sigurnostjo in mirom zmagovalca sprejele so čete generallajtnanta Schmidt v. Knobelsdorfin generala v. d. M a r w i t z večkratni naval nasprotnika. Niti pedi zemlje ni bilo izgubljene. Na tisoče štejejo padli Rusi. — Oberlajtnant v. K o s s e 1 in vicefeldvebel "VV i n d i s c h sta z letalom na raznih krajih železniško progo R o w n o -B r o d y z razstrelbami pretrgala. Bojišče vSiebenbiirgenu. V dolini G o r g e n v napadli so Rumuni večkrat brezuspešno. Zapadno od P ar ajda dosegli so uspehe. Mi stojimo pred Pogara-som. Zapadno od Caineni (južni izhod prelaza Roter Turm) vršili so se boji z raztresenimi Rumuni; v j eli smo čez 100 mož. — Sovražni sunki v gorovju H o t z i n g niso imeli uspeha. Zapadno visočine O b o r o c a pridobili so naši zavezniki na ozemlju. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Obsegajočemu napadu nemških in bolgarskih čet so se pri R i č e v u južno od Bukarešte čez Donavo došle rumunske sile s hitrim begom odtegnile. — Makedonska fronta. Med jezerom Prespa in Nidze Planino smo na povelje zavzeli nove postojanke. Ob Nidza Planini se bori. Severno-zapadno od jezera T a hi no se drži sovražnik še v Karazakoj na levem bregu Strume. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Izpred sodišča. Veleizdajstvo. Gradec, 2. oktobra. Včeraj se je pred graškim deželnim kot izjemnim sodiščem končala glavna razprava, ki je bila že 18. p. m. pričeta. Obtožena sta bila graščak Kari grof Martini iz Deutschmetza (Mezzoco-rona) na južnem Tirolskem ter občinski tajnik Franc Cattani iz iste občine zaradi zločina veleizdaje, Cattani pa še zaradi zločina razžaljenja Veličanstva. Obsojena sta bila: Kari grof Martini na 8 let težke ječe, poojštrene vsako četrtletje z enim trdim ležiščem, na izgubo plemstva in poplačilo troš-kov; Franc Cattani pa na 10 let težke ječe, poojstrene z enim trdim ležiščem vsakega četrt leta ter na poplačilo troškov. Obrekovanje ali žaljenje časti ? D u n a j, 2. oktobra. Tereza Zadravec v Ormožu pripovedovala je večim osebam, da je bila oficijantu Jožefu L a š i č pri tamošnji okrajni sodniji 100 K izročila, da bi on denar v hranilnico poslal, Lašič pa da je bil denar za-se obdržal. Preiskava je dognala, da je bil Lašič nedolžen. Vsled tega je bila Zadravec tožena zaradi obrekovanja. Obsojena je bila pri mariborski okrožni sodniji na G mesecev težke ječe. Pritožila soje pa na kasacijski dvor, ki je prvo sodbo raz- veljavil in Zadravcco le na i gega zapora zaradi žaljenja časti obsojj Milijonar navijalec cen. Budimpešta, 2. oktobra. Pun policija obsodila je občinskega svetniij dimpeštovskega in večkratnega Vincenca S o i d e 1, ki jo lastnik neke] za klobase, zaradi navijanja cen v številnih slučajih na dva meseca jetj ter 1000 kron denarno globe. Njegov ( slovodja je bil obsojen na en mesec! pora in 500 kron globe. Takega poštenja| kakor je ta brezvestni večkratni milijona se moralo po prekem sodu na najstrožji j kaznovati! To bi napram podlim vojnim] ruhom pomagalo! Bazno. Preloženi vpoklic na vojaško službovanj Pred nekaj dnevi je bil na 2. oktobr: ceni nastop vojaške službe letnikov lj 1866 preložen. Zdaj razglaša douiobri ministerstvo, da je preložen tudi vpoklicj nikov 1892. do 1890. in 1884. do teri letniki bi bili morali nastopiti vojaško] službo dno 10. oktobra. Določeni so noti termini, in sicer morajo vojaško sli nastopiti letniki 1871. do 186G. d n e 3. n vembra 191G, letniki 1892. do 1890J 1884. do 1880. dne IG. novembra! Posamezniki iz teh letnikov bodo 1 kakor IG. novembra vpoklicani s posebni^ vpoklicnimi lističi. „Žrmlje" ali domači ročni mlini so na] vili v zadnjem času v naših krajih mnogo razburjenja. Glasom določbe oblasti se je namreč „žnnlje" zap ^li smo takoj pojasnili svoje stališče z vso vnemo potegnili za prizadeto prebivalstvo. Zamogli smo tudi že zadnji številki poročati, da je ces. kr. old glavarstvo v Ptuju odredilo, da se v in Rogaškem okraju rabo „žrmelj". dovoli. Naš okrajni načelnik g. Jos. Or je seveda takoj iz početka izpoznal važnost tega vprašanja. Obrnil se jo na ces. kr. štajersko namestnijo v pismeno in ustmeno. Njegovo vrlo pri vanje je imelo tudi lep uspeh. Z dne tobra dobil je g. načelnik Ornig od namestnika sledeči dopis: ,, Vaše problago: V zadevi zatvorbe domačih mlinov dalo političnim okrajnim oblastvam zi rečno pravico, da na podlagi svoj čas i splošnih navodil zatvorbo domai mlinov kmetovalcev odpravi ako z.ainorejo ti mlini služiti le za izdelo tekoče potrebe moke v gospodarstvu tudi vsled krajevnih razmer, zlasti vsled j manjkanja plačilnih mlinov za kritje po> ščino, neobhodno potrebni. To velja tudi za slučaj, ako služijo za zmletje ki nove žetve, ki se mora vsled vise mokrote le za tekočo potrebo v malem zi rašiti.' Poročali smo v zadnjih številkah o velikanski nesreči, Id se je zgodila v Iser-gorovju. Zatvorbo doline ob „wei8e Desse" je voda raztrgala. Vodovje je pretrgalo vse ovire, odneslo veliko število vasi, tvornic in delavnic ter zahtevalo tudi celo vrsto smrtnih žrtev. Prizadeta škoda znaša več milijonov kron. Naša slika kaže neko po razdivjani vodi uničeno vas. Izvršila so se seveda vsa potrebna varstvena dela, da se ta nesreča ne more ponoviti. .. bi- tne D/c SZer£čony/7j}'Qr7 /rr? ^Kse/^ff^^^C^e. 6 ko se morajo večje množine preje Z izrazom odličnega spoštovanja ajerski namestnik Clary 1. r." — jami prizadevanju našega načelnika liga in pomoči drugih činiteljev asti, zlasti ces. kr. okrajnega glavarstva se je torej posrečilo, vprašanje vsaj nekaj izboljšati in rešiti. Hva-!je ljudstvo lahko g. Omigu, ki se jem svojim vplivom zavzemal za kmetsko jalstvo ! Kavno proti njemu pa hujskajo gsfcneži z vsemi mogočnimi izmišljenimi smmljenimi stvarmi. Ta gonja se širi Rovih brezvestnih hujskačov zgolj iz stva. in hudobnosti. Pametno ljudstvo načelnika Orniga izpoznalo na nje-e 1 i h, ne pa na besedah hujskačev ! oroka v bolniški postelji. Iz Ptuja se roča: Tukajšnji trgovec R o s e n f e 1 d, ž?, okoli 40 potomcev, loži težko bo-'postelji. Kot rojen žid se je pustil svoj ■iti, potem je izstopil iz katoliške vere frtal brezverec, zdaj pa je zopet vstopil oliško vero. Isti dan, ko je bil v postelji se je tudi po rimsko-katoliški šegi poročiti s svojo tovarišico, s katero je let skupaj živel. Ta njegova žena je trta soproga. Upajmo, da bode smrtno-fco bolani Rosenfeld zopet okreval. i Napačne vesti o odvzetju svinj. C. k. staj. itnija nam poroča: Med kmečkim pre-istvrmi so razširjene vesti, da se bode (Slo svinje, in mnogo se govori o tem, da pmerava zahtevanje ravnotako izvršiti dosedaj pri klavni živini. To mnenje ižkone zaradi tega tem bolj splošno, ker i gred kratkim v kronovini izvzela kup-i teleti in izročilo dobivanje potrebnega rijala na klavnih teletih deželni komisiji pivinski promet oziroma štajerski podruž-e avstrijske družbe za vnovčenje re. Kakor se nam uradno poroča, ni niti ietje svinj odrejeno, niti ni sploh tak ukrep nameravan. Odvzetje (rekvizicija) se ij le klavne goveje živine in se izvr-' glede te le v onih slučajih, v katerih je Jhodno potrebno za zagotovitev predpi-I množine klavne živine za armado na px in oskrbovanje garnizij in civilnega ^ivaistva. Telet se za sedaj ne bo odjedalo in bi se moralo tega sredstva le tedaj Iti, če bi se ne moglo s prostoročnim movanjem skupaj spraviti neobhodno po-i množine. Za svinje se za sedaj sploh namerava uvesti monopolizacije kupčevanja jzročitve istega na štajersko podružnico za vnovčenje živine. Politična oblastva fdeždni kulturni inšpektorat stremijo tem-\yo tem, da se svinjerejo na deželi radi velike važnosti za dobivanje masti z 3 sredstvi pospešuje. Sprememba določb glede visokosti in načina *jto»anja računskega kolka. Od 1. oktobra |6 naprej se morajo kolkovati računi tr-fev in obrtnikov za zneske do 20 K z 2 20 do 100 K z 10 vin. nad 100 K [100O K z 20 vin. in za zneske nad 1000 50 vin. in sicer vsaka pola. (§11 ces. dne 28. avgusta 1916 drž. z. Št. 281). lajna kol kovna prostost računov glede ov do 20 K torej ne ostaja več in se, Sjo od 1. oktobra 1916 naprej kolkovati računi trgovcev in obrtnikov in sicer tudi če znaša terjatev, na kojo se glasi samo 20 K ali manj kot 20 kron. Za ,da se ne uporabijo uradno kolkovani oski listi (blanketi) ali pa blanketi a no prepcoatenhni kolki, se lahko razvedo kolki od 1. oktobra 1916 naprej ali način da se kolek prepiše z delom ra-Ke vsebine h kateri spada tudi dan (darn) računa, naslov in podpis računa ali pa J-ta način, da se kolek prepečati s štampiljo, Jnosi ime ali tvrdko izpostavljalca. V Zgornji Bistrici pri Slov. Bistrici je griža ohorna ponehala. Vslod tega je oblast pt dovolila prosti promet s to občino. Veliki sejmi z žrebeti v Ptuju so pač iz-a priredba, ki jo imamo zahvaliti v prvi vrlemu našemu okrajnemu načelniku g. igu. Na zadnji sejem se jo n. p. pri-98 žrebet in prodalo 62 žrebet. Dosegle so se za polletna žrebeta cene od 800 do 1800 kron. To so pač jako lepi uspehi! Prihodnji sejmi za žrebeta v Ptuju se vršijo sledeče dni: 17. oktobra, 7. novembra, 21. novembra in 25. novembra 1916. Okrajni odbor je storil vso potrebno, da pridejo na te sejme kupci iz raznih kronovin, zlasti iz Zg. Štajerske, Nižje Avstrijske, Koroške in Kranjske ter iz sosednih okrajev. Vsak konjerejec naj svoja žrebeta torej na te sejme prižene, ker bode gotovo lepe cene dosegel. Razprodaja žrebet od posesti do posesti je itak prepovedana. Promet z vojnopoštnimi zavoji. Razpošiljanje zasebnih vojnopoštnih paketov pod obstoječimi določbami dovoljen je le na_ sledeče vojno (num. etapne) poštne urade: Št. 8, 0, 11, 19, 19/11, 20, 20/V, 24, 34, BG, 37, 39, 49, 51, 54, 55, 66, 69, 76, 79, 80, 88, 95, 102, 110, 111, 113, 125, 128, 133, 137; 153, 184, 219, 231, 260, 284, 302, 336, 378. 145 178 207, 224; 253. 277; 291. 319. 369 400. 444. 514 612 146, 180, 215, 22G, 255, 278, 292, 323 372' 147, 181, 217, 227, 258, 282, 294, 324, 376, 1 67, 186, 220, 237, 267, 286, 307, 338, 385, 175, 188, 221, 239, 273. 287, 315. 340, 386. 404, 511, 607 138. 176, 190, 222, 250. 274, 288, 316, 354, 389, 405, 512, 608. 140, 177, 203, 223, 252, 276, 289, 318, 364, 399, 407, 513, 611, 148, 183, 218, 229, 259, 283, 295, 335 377. 400/11, 400/III, 401, 403, 444/11, 444/HI, 509, 510 517, 600, 601, 602, 605, . 613, 630. Pegasti tifus. V gradu Meretinci pri Ptuju je glasom uradnih poročil v zadnjih 8 dneh 14 beguncev ha pegastem tifusu (Fleck-typhus) zbolelo. Upati je, da bodejo zdravniki in oblastnije z najstrožjimi odredbami razširjenje te izredno nevarne bolezni preprečili. Nezgoda. V Mariboru zgodila se je težka nezgoda. Posestnica Marija S o r k o ia Sv. Antona si. g. peljala se je v Maribor, da bi se poslovila od svojega moža, ki služi pri vojakih ter mora na bojišče oditi. Sor-kovi se je nakrat konj splašil in nesrečnica je padla na tlak. Nezavestna je obležala. Bila je na glavi težko ranjena in tudi možgani so se ji hudo pretresli. Na vozu je bila tudi viničarka Johana Toplak, ki je istotako iz voza padla in se na glavi poškodovala. Rešilni voz je spravil obe ženski v bolnišnico. Novi kruh. „Reichspost" poroča, da se namerava v kratkem za izdelovanje kruha neko novo mešanico moke vporabljati. V mi-nisterstvu se je kruh že poskušal. Novi mešanici moke je dodano namesto (kakor doslej) ječmena 30% ovsa. Pravijo, da je kruh boljši nego koruzni, da pa ima nekako grenki okus. Zdaj skušajo to napako odpraviti. Tifus v sv. Urbanu pri Ptuju. „Grazer Tagblatt" poroča: V občini Ločič blizu sv. Urbana pri Ptuju je v dveh hišah izbruhnil tifus. V eni hiši so 3, v drugi pa ena oseba zbolela. Voz in konje ukradla. Posestnik Jakob Murko v Pobrežju pri Konjicah zaslišal je v svojem hlevu ropotanje. šel je pogledat in je opazil, da se je bil neki tat z njegovo kobilo (vredno 8000 kron), 5 mesecem starim žrebetom (500 kron), s kočijo in vso konjsko opravo odpeljal. Posestnik je obvestil takoj sosedovega fanta Jožefa T e m e n k, ki se je hitro na kolesu za tatom peljal. Posrečilo se mu je, zasačiti tata v Zurmanecu na Hrvatskem. Ko je prišel ukradenemu vozu do 80 korakov blizu, skočila je neka ženska iz voza in je v gozd zbežala. Fant je voz vstavil in ga obkradenemu posestniku nazaj pripeljal. Na vozu so našli predmete, ki so bih brez-dvomno last svoj čas pri obkradenemu posestniku služeče dekle Briške Jagerinec. Orožniki zasledujejo tatico. Veliki požar. K g g na Koroškem je imel pred kratkim grozni požar. Ogenj je nastal, ko so se posestniki še večinoma na poljih nahajali, v hlevu kmeta Schneiderlain se je hitro na sosedna poslopja razširil. Uničena so bila stanovalna ter gospodarska poslopja posestnikov Schneiderl in Scherer ter neko poslopje Kreuz-Jokela, Zgorele so tudi velike zaloge žita in krme ; tudi nekaj živine je v plamenih poginilo. Nesreča ali umor? Na železniški progi v Slivnici se je našlo mrliča nekega ta-mošnjega posestnika. Vlak mu je bil obe nogi odtrgal; na glavi pa je imel več ran. Doslej se še ne ve, ali se je zgodila nesreča ah pa zločin. Za varstvo doraščajoče mladine. Po večini krono- vinah je ta zakon že uveljaven in izdan ta-lc ukaz : Do raščajočo mladino tvorijo moške in ženske osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne osebe). Mladostnim osebam je prepovedano javno kaditi in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih napravah. Mladostne osebe smejo obiskovati vino- in pivotoče, točarne za kavo. automat-ske restauracije in vse druge gostilne in krčme le v spremstvu doraslih svojcev, varuhov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb (učiteljev, službenih gospodarjev in delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov). Po 9. uri zvečer pa mladostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih ne. Posestnikom varietejev, pevskih zabajišč in ednakih podjetij je prepovedano, puščati mladostne osebe k svojim prireditvam, naj že pridejo v spremstvu doraslih svojcev ali nadzorovalnih oseb. Mladostnim osebam je dovoljen obisk kinematograiičnih predstav le, če se končajo te predstave pred 8. uro zvečer, in je vrhutega vsebina predstave spoznana kot primerna otrokom in mladostuim osebam. Mladostnim osebam je prepovedano kvartati na javnih krajih ali v javnih prostorih. Mladostnim osebam moškega spola je prepovedan obisk javnih hiš in vlačug. Mladostnim osebam je prepovedano kupovati tobak, smotke ali svaičice (cigarete) nepotrebni lišp ali igrače in izdelke ničvredne literature ter slike in spise in popise, ki bi utegnili slabo vplivati na spolno (seksualno) čutenje ali kupčevati s takimi stvarmi med seboj. Obrtnikom vsake vrste je prepovedano prodajati take stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno ali jih oddajati njim tudi zastonj. Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno pa tudi prodajanje od hiše do hiše. Gostilniški in točilni obrtniki, ki se pregreše zoper te v tem ukazu omenjene naredbe in prepovedi, se kaznujejo po določbah obrtnega reda. Druge osebe, ki se pregreše proti temu ukazu ali zapeljejo mladostne osebe do prepovedanih dejanj, jim dado sredstva za to ali jim dajo kakorsibodi potuho, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti 1. stopnje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Pri odmerjanju kazni je posebno upoštevati, kako hud je prestopek ali so prestopniki zapeljani ali so udeležene tudi odrasle osebe. Mladostnim osebam, ki se zasačijo ko kade ali kvartajo na javnih prostorih kateresibodi vrste, imajo odvzeti državni in autonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in karte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji sanitetni (zdravstven.) napravi, da jih razdeli bolnim in ranjenim vojaškim osebam. Mladostne osebe, k i š e n i s o 14 1 e t s t a r e, pa se pregreše zoper ta ukaz, naj se izroče v zmislu § 273 kaz. zak. domačemu kaznovanju, če pa tega kaznovanja ni, ali se pokažejo pri tem posebne okoliščine, naj se izroče varnostni oblasti, da jih kaznuje in potrebno ukrene. Mladostne osebe, ki so stare nad 14 let, pa se pregreše zoper ta ukaz, naj se kaznujejo po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak, št. 98. Brata Slawitsch v Ptuju ivalne stroje I^Bsl [flSlffrPs (Nanmaschinen) po sledeči ceni: LjLSlL //Jjg-LŽi. Singer A rofina m »sina K 70 — mj\avkw1 Singer A . . . . i 70'- 80-— Wtk K^WtSBI DUrkopp-Singer . K 90-— 100'— ptt Xi iMrfffn! Durkop p-Kingschiff JStXf PcWfv. vilie.... 5 .' K 150- VaSi _» lf&l«! Dttrkopp-Zenlralbobbin »vHl^fllLEpSSfff za Sivil.c . . . K 160 — ""B-HM?® jggJ~\. Durkopp-Ringschifl" i ~**■•* krojače . . . . K 180-- Durkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstatlun g............. . . K 180 — DUrkopp-Zylinder-Elastik za Čevljarje....... . . K 160 — Minerva A................... . . K 140- Minerva C za krojače in čevljarje........ . . K 180- Howe C za krojače in čevljarje.......... . . K 100- Deli (Bestandteile) z» vsakovrstne stroje. — Najine cenc so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno lo nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri Imajo mas ne od ms. Cenik brezplačno. 40S Gostilna s tobak.-trafiko tudi brez in z nekaj zemljiščem ali lepo posestvo . z 6 do 10 orali zemlje in hišo v dobrem stanu, prijetni položaj v okolici Maribora, Ptuja ali Celja, ob prometni cesti ali železnici, kupi se proti gotovemu plačilu. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod Martin Dockl, Maribor, Fraustaudnerstrasse 40. 407 Vinski mošt, tudi izabelo in stara vina kupuje v vsaki množini po najboljših cenah Jos. Kravagna v Ptuju. Proda tudi stare 3 do 150 hektolitrov velike sode prav 406 po ceni. Sprejme se tudi 1978 C. k. kor. in brz. urad.) Zmaga proti Rumunom. K.-R Berlin, 8. oktobra. Na zmagovalce od Koten Turm-prelaza obrača se ar-madno povelje generala v. Falkenhayn. Tam se pravi: ..Izrekam pri bitki ob Roten Turm-prelazn udeleženim četam moje popolno priznanje za njih krasno delo. Po številki mnogo močnejši nasprotnik je tako kakor uničen. Kar od njega še v gorovju okoli tava, ne bode ubegnilo pred zasluženo usodo. Slabi deli, ki so po skritih stezah v Rumunijo zbežali, niso več vojaki. Naj bi se vsem sovražnikom domovine tako zgodilo! To je vroča želja, ki živi v naših srcih. Naprej torej k novim činom in novim zmagam za vse, kar nam je drago!" Cesarsko priznanje domači obrti. K.-B. Dunaj, 4. oktobra. Cesar izdal jo sledeče lastnoročno pismo : „ljjubi grof Sjurgkh! Domače industrije in obrti dajejo Moji vej ni sili — vkljub vsem sovražnim oviram — s krasno zmožnostjo mnogo vredno podporo v trdem, dolgo trajajočem boju. V sigurnem pričakovanju, da bode našla vojna sila i zanaprej dosedanjo pomoč industrije in obrti, zaupam na priznano mišljenje vseh sodelavcev na tem polju in vam naročam, da pri vodstvu industrijskih in obrtnih obratov za Mojo vojno silo uspešno delujočim osebam, ter tudi mnogokrat pod težjim življenskim pogojem pri mučnem delu požrtvovalno in udano vztrajajočim uradnikom in delavstvu Mojo zahvajo ter Moje priznanje naznanite." Dunaj, 3. oktobra 1916. S t :i g k h 1. r. Franc Jožefi, r. Poraženi Rumuni. -- Efcp l g a r tt k o uradno poročilo. K.-B. Sofija, 4. oktobra. Rumun-ska fronta. Ob donavski fronti so sovražne čete v moči 15 ali 16 bataljonov brez artiljerije, ki so Donavo pri Rahovi prekoračile, prodirale in zasedle vasi Slivopolje, Ka-jainle, Borisovo, Malkovranovo, Golemovrano-vo ter Brechlian. Da se jih vrže nazaj, odposlali smo proti njim koncentrično dve koloni iz Rustšuka in Tutrakana. Včeraj dne 3. oktobra napadle so iz Rustšuka prihajajoče čete sovražnika in so ga prisilile, da išče takoj svojo rešitev v begu proti po monitorski rlotiiji uničenemu mostu. Bojišče je od sovražnih mrličev krito. Proti večeru zasedli smo vasi Rohovo in Sabovo. Sovražniki šli so popolnoma razpuščeni nazaj proti vzhodu, kjer so zadeli na naše čete, ki so prihajale od Tutrakana. Obkoljeni sovražnik raztresel se je v raznih smerah in danes dokončujejo čete njegovo uničenje. Rumunske čete so v od njih zasedenih vaseh kakor pri svojem begu iz Dobrudše velike grozovitosti izvršile. Žene, starčki in otroci so bili umorjeni. Mnogoštevilnim žrtvam se je oči izbodlo ali "jezike odrezalo. Ure na naoesi.iifc niso drage. Dobile jih že od K 6 — naprej pri znani f. ur (Max B6hm-], Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Originalni fabrični ccn:k n;t zahtevo zastonj in pdStnine irosto. Najboljši kroiaoi de ajo za vas. ako naročite obleke, plašče. perilo itd. po meri pri krščanski že 45 let obstoječi firmi K. Miklauc v L ubljani št. 357. Priporočamo firmo najbolje! Naprej v zlvljerjo pride o le natančni zanesljivi I udje. Zato se mora imeti i dobro idočo uro. Slabe bazarske ure pi-inašajo svojim lastnikom mnogo jezo in zamude. To se prepreči, ako se kupi dobro idočo pravo švicarsko uro od sta1 o renomirane svetovno funic H. Suttuer v I, ulilaiii SI. 701. Zahtevate bogato ilu-strovani cenik le firme, ki ima lastno labriko ur v Švici h oddaja ure torej neposredno po najcenejših fabričnih cenah. Sadje vsake vrste kupuje po najvišjih cenah kantiner J. Drevenšek, Sternthal. Karta zadostuje. 877 "Žagmojster za „gatter" s turbinsko silo se sprejme. Vprašanja na St. Spritzey, Fram-Račje. 394 Franz Schčnlieb tovarna orožja In Izdelovalnica finili pušk, Ferlach (Bnrevije) na Korošken. Direktni nakupni vil za moderne lovske puške Reparature. prenaredbe, stroko vnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najceneje. 329 llustrovani cenik brez stroSkov. les pravega tetania stf,nova"je kupi v vsaki množini najbolje Alex. Rosenberg, Gradec, Annen-strafie 22. am Pri Jos. Pirich, trgovina z usnjem v Ptuju se takoj sprejme deklo £NJ od 18 let naprej, ki zna pisati in računati, za trgovinska in go-spodinska dela. . 410 nemeblirano z 2 sobama, kuhinjo, išče se izven mesta Ptuj v najem. Ponudbe na upravo tega lista. ■ ■BBHHfflBBBBBIll Kuharica sprejme se takoj pod jako ugodnimi pogoji pri Hintze, „Karoli- nenhol" pri Ptuju. Pozor, dopisniki! Časopisi morajo zdaj jako veliko poštnin-ske kazni plačevati, ker se ljudje še niso navadili, po novi postavi zvišane marke rabiti. Prosimo torej, da naj se vsakdo na novo zvišano p'ostnino ozira. Pismo do 20 gramov se mora zdaj s 15 vinarji frankirati, uradne dopisnico z 8 vinarji, druge dopisnice pa z 10 vinarji. Mi nismo v položaju, za druge kazensko poštnino vsled prenizkega frankiranja plačevati. Vsled tega prenizko frankiranih pisem in dopisnic sploh ne bo-demo več sprejemali. Torej pozor! fsfoa posrede? (Wolmang- and DienstYermittlnng^ sa "» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje r§« vrste posredovanja najhitreje. "^Bi f pra*auj» in pojasnila V mestni Stražnici (rotoTŽ) Na novem lenfnem trgu (Lendplate) v Ptuju zraven klamice in piinarsk« hiše postavljena je parna žaga ysakomu Vsakomur se les hlodi Hd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi muk oblati, vrtati, spahati i. t. d. v vseh trgovinah in trafikah StajerC'-Schweden.) »Zlato jem dal za železo!] smeli so v tem velikem času mnogi reči, ki so domovini žrl prinašali. Pa tudi žrtve, ki so jih morale solidne trgovine svoj kupcem prinašati, se sme o nizko ceniti, ako 1 pomisli, kako težko seji zamoglo marsikatero trebno blago preskrbi Tako se je zaradi mori' zatjorbe in velikih voja! dobav zlasti voljno le! dobilo in se jo ;e moi ogromno visoko plai Vkljub (emu je stara i m rana tvrdka Miklauc s jim kupcem vsa polli oblačita brez odmora ! tako nizkih cenah i da je zato mnogošteviS zahvalnih pisem dobi Tudi zanaprej so v i po znano zmernih conah v le dobri, trajni kakovosti: perilo} gospode, dame in otroke, namizni prti, servijetc, mizne in postelj odeje, posteljno perilo, r uhe, zimsko parilo^ nogavice, telo-.-" isti z rokavami, Kigaro-„Seclcnwarmer", delavski plašči, pre^ snikt, bluze, otroške obleke, obleke za gospode in dečke, ha zimski plašči, površniki, vremenski plasti, plašči za dame in * kleta, krila, jakne, pelerine in vsa druga oblačila. Štediti je zdaj važneje nego kdaj poprej! Zato ne kupujte kakšne navidezno cene obleke, plašče, perilo ;li ki po kratki rabi razpadejo, marveč res ceno, trajna dobro blaj od Miklaoca, Zahtevajte zastonj le franko ilustrovani cenik. ^S,.^ R. Miklauc, Ljubljana št. 3| Tudi en-gros-razprodaja trgovcem, krošnjarjem in obiskovale«! sejmov za dobro blago. 4 fllijalke, 16 skladišč in delavnic. Ustanovljeno 1869. Nobeno bazarsko blajoj Trajno uro bi imel pač vsakdo, da bi imela večna draga popravila koneft Tako trajno uro mora se pa v fabrični hiši za ure Suttnej kupiti, kajti kdor jo v basarju kupi, ta se obrne v svojo škodo ni napačni naslov! 410. Niklasta anker Rosk'pf ura.......K 600. Radij-žepna ura, ki sveti ponoči.....n 719. Srebrna remontoar ura........' . , 705. Roskopf-ura kolesje na kamenjih.....„ 449. Roskopf-uri, dvojni plašč...... . . „ 518. Plošča niklasta kavaiirska ura......„ 865. Niklssla pancer-veaižica.........„ 865. Srebrna okrogla pancer-verizica.....„ 865. Srebrna verižica, 30 gramov težka . . . . „ 803. Damska ura, eklo ali nikel.......„ 1203. Dobra ura-budilnica...........„ 1316. Lepa ura na pendelj..........„ 1860. Lepa stenska ura............„ 1280. Radij-budilnica, sveti ponoči......., 422. Niklasta športna verižica, kratka.....„ 14.ri0. Lepa dolga verižica iz bele kovine . . . . „ I Vaaka ura je najnatanoneje repaslrana. j izmenjava! po povzetju'aliji naprej-plačilu svote. Lastna fabrika ur v Švici. — Krščanska svetovna razpošiljalnie! H. Suttner T° Ljubljani Svelovno znana vsled dobave dobrih ur. — Prtvl dobavni vir I za misleče kupce. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. j Čas za kopanje i ob delavnikih < jure de 2. ure popoldne (biagajn* je od j 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah inj^ praznikih od 11. do 12. ure ionoidnt. Wk kopelj žvročim /rakom, oare alt Brausebad" z rjuho K — #70 tole (Zimmepsessel) » po 4"-—, 5"—, 6'— kron se dobijo t LAWITSCH & HE1 trgovina v Ptuju. 34 — 7 — Št. 26.33/11. 2498/191G. s" Iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, v Brucku ob Muri, v Celju in v Silberbergu pri Upnici se bodo oddale štajerskim kmetovalcem v jeseni leta 1910 oziroma spomladi 1917 sledeče vrste jabolk in hrušek, skupaj okrog 30.000 komadov drevesc. V Od teh sg bode oddalo tri četrtine kmetskim posestnikom po znižani ceni po 70 vin. komad in ostala četrtina nekmetskim posestnikom po tržni ceni 1 K 20 vin. komad, izvzemši zavitek in voznino. Naročila sprejema deželni odbor. Naročilu se pridene potrdilo občine, da je prošnjik kmetski posestnik v občini. Če se rabijo drevesca za jesensko sajenje, se mora to v naročilu posebej omeniti in naročilo poslati vsaj do 15. oktobra 1916. Prošnje se bodo sprejemale, dokler bo kaj zaloge kakor za jesensko tako tudi za spomladno sajenje takoj po objavi tega oznanila in se bodo reševale po vrsti, kakor dojdejo. Več kakor 120 komadov eden posestnik ne dobi in je dotični dolžan, ta drevesca vsaditi na svojem lastnem posestvu. ^ Drevesca se oddajajo samo proti takojšnemu plačilu, če je ene ali druge vrste zmanjkalo, se nadomesti v. njej naj-bližnjo' vrsto in naročilec lahko to vrsto sprejme ali pa odkloni. Ce se nadomostne vrste ne sprejme, se mora ista absolutno odpovedati. Drevesca naj naročilci, če le mogoče, osebno prevzamejo ali pa, če se pošljejo po železnici, takoj po prejemu skrbno pregledajo. Pritožbe se naj takoj pošljejo na vodstvo drevesnice. Na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. Seznamek jabolk in hrušk, ki se bodo oddajale v sadni dobi 1916/17 iz deželnih drevesnic: St. 1. Jaboljke a) v Gleisdorfu Visoko deblo Na pol vis. deblo pntljikavo drevje b) Brucku Visoko j Na pol prill ikavo deblo | vis. deblo drevje c) v Celju Visoko deblo Na pol vis. doblo pritljikavo drevje 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 I 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Štajerski mošanci Vel. renski bobovec Ananas rajnete . . Baumanova reneta . Damason reneta . . Kanada reneta . . Beletleur rumeni . . Astrachan beli . . . Sarlamovskj...... Gravonsteiner . Prestolonaslednik Rudolf Kardinal plemenasti .... London pepinek .... Ribstonov pepinek..... Sjphoner od Boskopa .... ilea rdeča ..... Huberjeva mostna jabolka Danziger jabolka (Kantaplel) Plemenito jabolko (rumeno) . Landsberška reneta .... Zimska zlata parmena . . . Rdeči jesenski kalvil . . . Renski zakrivljeni steblovnik 2. Hruške Dielova maslenka .... Postrvovka ..... Dobra Louisa iz Avranches "Williamova Kristijanovka . Olivier de Serres . . Pastorka ...... Salcburgorica..... Zimska dehantska hruška . Jelenka........ Weiler'jeva mostna hruška Rose-jeva čutarica . . . Tepka ....... Štajerska moštnica . . . . Rdeča deželna hruška . . 2562 780 20 466 250 92 90 25 ;v; 235 150 365 170 590 370 735 210 20 25 30 20 7 10 39 ;> 20 7 15 10 20 35 40 75 12 40 m 5 45 1300 940 30 300 80 230 12 ..9X5. 15 1275 335 180 110 90 40 40 340 660 395 125 20 20 20 20 50 20 45 53 350 485 1000 750 490 400 155 35 85 65 140 20 53 183 30 235 80 360 12 10 300 70 50 90 GO 35 120 5 15 50 60 110 85 285 305 963 660 34 35 15 41 32 42 20 38 10 70 260 85' 35 130 225 61 111 102 91 12 146 25 58 155 102 185 35 129 — _ ~ 247 — — 130 — — 11 — Razven teh se bo oddalo na deželni viničarski šoli v Silberbergu 490 komadov bobovca, 120 komadov rnošanc-kov, 100 komadov Schoner v. Boskop, nadalje po znižanih cenah 414 komadov orehovih visokih drevesc, 140 pritlji-kovih breskev in 170 pritljikovih marelic iz drevesnice v Celju in Gleisdorfu, 700 komadov črešnjevih in 330 komadov višnjevih visokih in srednje visokih debel iz deželne drevesnice v Brucku, katere se oddajo samo kmetskim posestnikom. Gradec, dne 1. septembra 1916. — 8 - _ se dobi t vueh Špecerijskih lHfl tr80Tinah- — Generalno zalili stopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch. Ptui Bra i udA i mM za silo K Ura na zapestnic z usnjatim jermenom, velika oblika K 6'—-, radij K 10-—, mali format K 10—, 12—, radii 15'—, 18-—. S precizijskim ankcr-koles.cm K 24-—. Znamka Cyma K 30-—, Omega 60'—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo K 2-— več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6'—, Ia kako-vos'. K 10 —, pravo srebro K 20—. — topne ure-budilnice K 2i—, radij K 32-—. — Primerni usniati napestnik K 8'— posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8-—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju svote z 1 K za lavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski in na bojišča pO prvi zalogi vojnih ur Dunaj IV., Marsaretenstrosse 27/51. 287 ............ Originalni fabrični cenik zastonj. ............ Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni učni zavod za stenografijo, strojno pisanje, pravopisje, računanje itd.) Začetek velikih jesenskih tečajev dne 2. oktobra 1916. Prospekti zastonj po direkciji zavoda, Maribor, Viktring- hofgasse 17, I. nadstropje. Ure za stranke vsak dan od '11. do 12. ure. S18 iz Portorico in zdrobljene (Bruch) kave, sana- tosera in kavinega zdroba jo izborna kavina mešanica, izdatna, okusna in cena ena kila 5 kron samo pri J. M filler, Gradec, Raimuntigasse Nr. 12. 333 (flF* Poštna razpošiljatov vsak dan. *^P( Vsak: lišaj , vsake vrste, suit in moker, šupe, lišaj na glavi in bradi, izpuhi na koži, ekcem, izpuhi vsled srbenja, srbenje na koži, kraste itd. zdravi hitro in v najkrajšem času mojo tisočkrat preskušeno sredstvo. Ni mazilo, marveč tekoče. Cena z vso poštnino K 4-20. Pristno le po Kosmet. Institut „Sanas", Dunaj VII., Lerchen-felderstrasse 125. 3*2 Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče. stekl. 1-60 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 »in. — Čaj proti gihtu 1-50 K. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1-50 K ; izvistno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a T50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a S 1'60— Izvirni strup za podgane, miši, Ščurke a K 1'50. Razpošiljate? 1». Herbftt, apottka Bleibuig na Koroškem. 4$ vinarjev 386 (za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liferant, Briix št. 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo K 11, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12'—. Mas. srebr. Rosk.-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 3£&1* tO; 50 ceneja f 397 Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vreča za poskuŠnjo s potrebnim sladkorjem vred. le K 26"—. Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kavo Galanta490, Ogrsko. En majer z večimi delavskimi močmi sprejme se na neko posestvo pri Mariboru pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na Ferk v Sturmberg pri Pesnici. 399 s 3—4 orali se išf-.e za v najem v Ptuja. Ponudbe na upravo tega lis Zagotorljen uspeh Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako Mero zafivalnih pisem v prti. vpogled na razpolago. ^ISra.^^^'r&tKtt Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna I pomagaj" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri, jelenu", v drožeriji A. Kauč, in nAdria-Drogetie.u Schweineziichter! f in svinjerejci! ■J- ' Die Specharenmarkte in Pettau beginnen mit Oktober. Aile Spcoharen und Schweineziichter kiinnen ihre Sclnveinc zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, den Speck uberniinmt das Stadtamt und bringt denselben durch die Kaufmannscliaft zum Verkaufe an die Bevolkerung auf Grundlage der gesetzlichen Fett-karten. Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt. Stadtamt Pettau, 28. September 191 G. Der Biirgermeister J0S. 0RNIG e. h. Špebarski sejmi v Ptuju pričnejo z oktobrom. Vsi Speharji in svinjerejci zamo-rejo svoje prašiče na sojeni pripeljati. | Meso se bode na lici mesta prodale] špeh pa prevzame mestna obiina, ki ga bode po trgovcih na podlagi postavnih kart za mast prebivalstvu prodajala. Vsaka predprodaja je najstrožje j prepovedana. Mestni urad Ptuj dne 28. septembra 1916. Župan: JOS. 0RNIG I. r. 401 in Pettau 17. Oktober, 7. November, 21. November, 25. November 1916. Bei den letzten Fohlenmiirkten wurden von 93 auf'getriebenen Fohlen (»2 Stiick verkauft und dabei tur halbjahrige Fohlen Preise von K 800 bis K 1800 erzielt. Nachdem infolge Verlautbarung • in den versehiedensten Zeitungen und in den Pfarr-orten der Nachbarbezirke auch diese Markte von Kaufern aus Obersteier, Niederosterreich, Kilrnten und Krain besucht werden diirften, werden die Pferdeziichter eingeladen, ihre Fohlen auf diese Mftrkte zu bringen. Es werden schone Preise erzielt Das Kaufen von Haus zu Haus ist verboten. (Hausierverbot). Bezirksausschufi Pettau ios am 4. Oktober 1916. Der Obmann: JOS. ORNIG e. h. Veliki sejmi z žrebi v Ptuju 17. oktobra, 7. novembra, 21. novembra in 25. novembra 1916. Pri zadnjih sejmih za žrebeta sej 93 prignanih žrebet prodalo 62; dosejj je za polletna žrebeta cene od 800 do l£ Ker bodejo vsled razglasa v raznih in župnijah sosednih okrajev tudi ti seji kupcev iz Zgornje Štajerske, Nižje Avst: Koroške in Kranjske gotovo dobro obisl vabijo se konjerejci, da naj na te sojin žrebeta pripeljejo. Dosegajo se lepe cene. Nakupovanje od hleva do lilevaje prepovedano (krošnjarska postava« Okrajni odbor ptujski dne 4. oktobra 1910. Načelnik: JOS. ORNIG 1. rJ Izdajaielj in odgovorni urednik: Kavi Linhart. 15 069102 5962