Spisi indopifii so pošil jajo: Uredništvu ,.l)nmolji'l»nu l.jublinna. Kopitarjeva iilicn. Naročnina. reklamacije in in-serat.i pa: Upravništvu rhomoljuba", -Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Iz I a . vsul; ( ntrtek Cona mu jo :I |< i i leto (Za Nemčijo 4 K, ji A m c ri l\ 111 dnino tuje države o K. 1- Posiin.p7.n0 štovilko so prodajajo ----j.o in vinarjev - S pr^opma .Kal točki dom" fn ^ospodinia' Stev. V Ljubljani, dne 29. julija h M Vozil m iii so z železnico. Sedel ji* \ vozu tudi višji oficir. Mazgovarjal se jc ■/. nekim uradnikom. Govorila sta o avstrijskih narodov. .Zelo mo j'' zabolelo, a moral som molčali, ker sla govorila vendar lc mod seboj. Ko hi hil smol odkrito govoriti, Iii bil povedal neznanemu mi uradniku to-le: Kdor hoče soditi kak narod, kako liuilsivo, mora poznali njegovo dušo. Tn so pravi; poznati mora dodobra liudstvo, kako tnisl'. čuti in kako kaže svojo misli in ruto. I)a mora predvsem znati tudi njegov jezik, o tem še be-soiir ni livlm. Dostikrat se primeri, da kdo lir j h t >. 11: i ne ljudskega jezika, kam 1? ljudstvo 'In si) mu domača imena tako premeni! i. Kpdaj pa patriotizem. Če boste ►aiotn pravili, kako mora biti »patrio-i'crn«, ho seveda samo gledal. Kaj naj 'I1''1 ve, kaj hočejo te tuje besede: pa-J!';rjti7,om patriotično! Govorite ljud-■'vu tako, da Po vas umelo! Pa pride «o m govori. in govovi: patriotizem, J^otizoni, patriotizem. Ko mu pa ^ tljo nič no pritrjujejo; ker pa prav ,. ' "e razumejo, gre in pravi, da to lin i•V<' T»»f,,iotieno. Povejte naše-u Oudslvu, da je patriotičen tisti, ki jo za vero, dom, cesar j a , pa boste videli, kdo je patriotičen, ali vi, ali ljudstvo! A sam jezik vsega ne da. Treba je poznati tudi ljudsko srce. Kdor tega ne pozna, naj ne sodi našega ljudstva! Tujec ali kdo iz mesta gleda na primer, kako se naš kmečki sin poslavlja od doma. Mali ga pokriža na čelo in pravi: Boga se boj! oče pristavi: pa pameten bodi! pa je vse. Tujec bi dejal: To ljudstvo nima nič srca. Kajpada' nič srca! Kakor da je samo tisto gosposko poljubljanje ljubezen! O ko bi mogli videti materi in očetu v srce, tedaj bi videli, kako je polno velike ljubezni, ki jo pa skriva in ne kaže ljudem. Našim materam in očetom se zdi zadosti, da žive za sina, da nanj mislijo, se zanj trudijo in zanj molijo, ne vedo pa. čemu še veliko besedi in kazanja! Prav tako ljubijo naši ljudje svoi dom, s liho, a močno ljubeznijo. Zopet nič velikih besedi. Toda ali jih niste opazovali sedaj, ko so morali ne-kateri zapustiti dom in domačo zemljo! Ali nisle videli, kako so se molče, a z neizrekljivo bolečino takorekoč odtrgali od te zemlje? In zapustili so jo, ko So jo morali. A kjer niso morali, jih še lahko vidite, kako delajo na polju in v rebrili, čeznje pa lete granate in razbila jo skale ter se zasaja.jo v prst. ln vidite, tak ie tudi našega ljudstva patriotizem. C.c hočete veliko besedi, boste naše ljudstvo težko pripravili do lega. Tudi »živio!« ne vpije rado in n -1 izobeSa rado zastav. Vse to se mu zdi samo kazanje. Cesarja in Avstrijo ljubi, kakor ljubi svoj dom, kakor liubi svoje otroke, z veliko in močno a tiho ljubeznijo. Nerado zakliče za govornikom: živio cesar! rajši umrje v krvavem boju za cesarja in Avstrijo. \li nič ne vidite naših fantov in mož, kako krvave, kako umirajo ob Dnje- stru kako s svojimi prsi branijo Avstrijo? Ali vam nič ni dejanje, nič kri, nič življenje, ali res hočete samo besedi? To in še več bi bil povedal tujemu uradniku. Sploh se mi zdi največja napaka takih mož, da tako malo poznajo ljudstvo, da vodijo in sedijo le od zgoraj. Odtod krive sodbe in slabe vodbe! So pa seveda še drugi vzroki. Da komu, ki je zapravil Boga i" vero, tudi za zvestobo in dolžnosti do domovine ni veliko, to je povsod trke, ne le liri nas. Taki Nemci so Vsenemci, taki Slovani pa Vseslovani! A s temi ljudmi vendar slovensko ljudstvo nima nič opravka, kakor ne z nemškimi izdajalci nemško ljudstvo. Še nekaj! Nekateri nas dolže, da nismo patriotični, ker ne maramo, da bi pri nas zavladalo nemštvo. A mi pravimo le to: naša prisega je za vero, dom, cesarja, ne pa za nemštvo. Naš dom je Avstrija, v Avstriji smo pa mi Slovenci, kakor so Nemci Nemci! Enaka pravica za vse, ali ne? V nekem kraju so se čute pritožbe, da ljudstvo ni postrožljivo nasproti vojaštvu in da tudi župnik ni patriotičen. Ker poznam župnika in ljudstvo, se mi je čudno zdelo, odkod take pritožbe? In našel sem zopet isto: nesporazum Ijen.je in krivo umevanje patriotizma. Župnik je oznanil sveto mašo za zmago in povabil ljudstvo, naj bi se je pridno udeležilo in molilo za cesarja in domovino ter za srečen mir. V ta namen je tudi maševal. Po maši je šel izpred oltarja. Ni pa pomislil, da bodo na koru zapeli še cesarsko pesem, in tako med cesarsko pesmijo ni ostal pri oltarju. Zato so rekli, da jc nepatrio-tičen, češ, da je šel nalašč prej od oltarja. Ali ni taka sodba krivična? Ljudi vabi v cerkev, opominja jih, naj goreče molijo za cesarja, sam moli, pa U — nepalriotičen? še bolj čudno je pa [isto z vojaki. Pokazalo sc je, da so bila nekje drugje dekleta bolj prijazna z vojaki. Že mogoče, a kaj ima to opraviti s patriotizmom? Tisto je pa že res, da damo za domovino kri in življenje, poštenja našili deklet se pa tudi vojak dotakniti ne sme! Ali ni tako, slovenski možje? Vse za vero, dom, cesarja! To je naš patriotizem! A puste naj se nam naš jezik, naša šega, naše poštenje! To je naša moška beseda, in od nikogar s» ne bomo dali premagati, da bi šel po^Timeje v boj za Avstrijo kakor mi! Krmila. Dne 21. julija je odločila vlada, kako sc sme porabljati žito in moka za krmo. V tej določbi je dovoljeno, da se za krmo rabi zadnje žito, oves, koruza in ječmen, ki se seveda smejo tudi v mlinih dati zdrobiti po nastopnih pogojih: Zadnje žito se sme rabiti brez pridržka za živinsko krmo, toda več nego 5°/o vsega žita kar se ga je namlatilo, ne sme priti med zadnje žito, Določba, da se sme na dan za 1 konja porabiti povprek 1 kg ovsa, ki je veljala doslej, ohrani svojo veljavo tudi nadalje. Koruza, kar se je pridobi po novi žetvi, se sme vsa pokrmiti. Ječmena sme vsak poljedelec potem, ko je odbil od pridelane množine to, kar potrebuje za setev, ohraniti za živinsko ki.ao kvečjemu eno četrtino. Nikomur pa ni dovoljeno, da bi smel zadnje žilo, oves, koruzo ali ječmen, kolikor ga sam ne porabi za krmo, po svojem prodajati. Kar mu ostane, sme prodati edi-no-le vojnemu žitnemu prometnemu zavodu, ki bo imel v vsaki deželi svojo podružnico in v posameznih krajih svoje na-kupovalce. Važno je tudi vedeti, kaj bo z otrobi. Določeno je, da sme vsak poljedelec otrobi tistega žita, katero sme pridržati za rabo svoje družine in svojih delavcev, po svoji volji oorabiti za krmo. Od tistega žita, ki ga prodajo poljedelci vojnemu žitnemu prometnemu zavodu, se jim vrne polovica otrobi, ki pripadajo žitu po določilih za mletev. Vsak, kdor proda žito, dobi od tistega, kateri v imenu omenjenega zavoda kupuje, poseben listek, na katerem je zapisana množina otrobi, ki mu gre. Tudi tukaj velja določba, da ne sme nihče otrobi prodajati drugam, nego vojnemu žitnemu prometnemu zavodu. Ta zavod oddaja zadnje žito, oves, koruzo in ječmen, kakor tudi otrobi za krmo po določilih poljedeljskega ministra in sicer navadno tako, da se posamnikom, kateri teh krmil potrebujejo, nakažejo pri določenih mlinih, ali pa se oddajo tudi za prodaj osebam, ki jih vojni žitni prometni zavod zato pooblasti. Kdor bi imel neopravičeno kako zalogo otrobi, se mu državi v korist šiloma vzame. Prestopki teh določil se silno strogo kaznujejo. Denarna kazen more znašati 2000 do 5000 kron in zapor do 6 mesecev. Važno delo imajo pri tem deželni odbori, kmetijske družbe in druge kmelijsko-strokovne družbe (n. pr. zadružne ali gospodarske zveze), katere dajejo poljedelskemu ministru potrebne nasvete o potrebah posamnih dežel. To bo treba zlasti pri nas skrbeti, da naša, tako lepo se razvijajoča prešičereja ne bo trpela škode vsled pomanjkanja za mlade živali potrebnih krmil. , . Velikega pomena so tudi pravice, ki jih ima poljedelski minister glede na množino ječmena in otrobi, katere se pre-puste poljedelcem za krmo. Kakor smo že rekli, sme poljedelec odbivši semensko množino, samo eno četrtino pridelanega ječmena ohraniti za živinsko krmo. Če deželna vlada predlaga, pa sme poljedelski minister za posamezne dežele ali pokrajine dovoliti, da smejo poljedelci pridržati več ječmena za živinsko krmo. Pri tem morajo dokazati, da je ječmena v dotični deželi ali pokrajini premalo, in da se ga za živinorejo nujno več potrebuje. Podobno velja tudi za otrobi. Če deželna vlada predlaga, more poljedelski minister za posamne dežele ali pokrajine, kjer se žita malo pridela, določiti, da dobe poljedelci od tistega žita, ki so ga vojnemu žitnemu zavodu prodali, več nego polovico otrobi. Povedali smo že prej, da gre poljedelcu redno samo polovica. Nujno opozarjamo na vse naše kmečke bralce, naj o pravem času poskrbe, da naša domovina pri tem ne bo oškodovana. Tam, kjer je za živinorejo in prešičerejo popolnoma gotovo, da se ne bo rabilo več ječmena in otrobi, nego bi jih imeli pravico obdržati aH od žitnega prometnega zavoda nazaj dobiti, naj se'sami aili se bolje potom zadrug ali kmetijskih društev ali kmetijskih podružnic obrnejo na deželno vlado s prošnjo, naj izposluje za njihove kraje od poljedelskega ministra potrebno dovoljenje za večjo množino. Obenem naj se pa tudi obrnejo na Zadružno zvezo, oziroma na Kmetijsko družbo, da naj njihovo prošnjo podpirata. Določbe, ki smo jih navedli, so že od 21. julija, ko so bile razglašene, v veljavi. Samo glede na otrobi stopijo v veljavo šele dne 15. avgusta. Razdejanje na Sv. Gori pri Gorici. Poročali smo že, da so Italijani z zažigalnimi granatami obstreljevali tudi slovečno božjepotno cerkev na Sveti Gori pri Gorici ter svetišče in samostan opustošili, izpremenili deloma v razvaline. Očividec, ki si je ogledal pogorišče in razdrtije na vrhu griča, piše med drugim; »Pričel sem gledati razdejanje na lastne oči. To ni več samostan, to je groblja, to so razvaline. Strehe in podstrešja ni več; ni več drugega nadstropja; razbito je prvo nadstropje in podrtija gre na mnogih straneh globoko do tal. Le goli zidovi štrle proti nebu, med njimi pa tramovi, razbita ok- granata je prile-kot cerkve. Vse iz cerkve na kor. na, sobna oprava, vse pomešano s S| skim ometom, z opeko, gruščem kamenjem. Stene na južni strani xa-žejo ogromne luknje. Tu so udarjalo granate ter provzročale odprtine' in razpoke v zidovih. Kjer so kaka vrata, so več ali manj odprta. Prostori v pritličju, kjer so bila v samostanu druga-če prenočišča za romarje, niso deloma nič drugega kot podrtija. Poglejmo v cerkev! Streha srednje ladje je razbita. Neizmerna groblja je po tleh; tramovi, deske, opeka, kamenje, omet, vso drugo z drugim pomešano. Skozi razbito in padlo streho je lil dež na tla. Pri obhajilnem oltarju sredi cerkve vse polno grušča, ki pokriva oltarno mizo in prostor krog oltarja. Tabernakolj zganjen in odprt; vrata k oltarju po-rušona. Ogromna sovražna granata je priletela ravno v streho nad klopmi pred prezbiterijem in vrgla ob tla vse, kar jc dosegla; klopi spodaj deloma razbite, deloma pokrite z gruščem. Slika, ki nam je gori visoko predstavljala prikazen blažene Device Marije, je zrušena. Samo pastirico Uršulo vidiš še, ki kleči in gleda naprej, od koder ji prihajajo besede nasproti: Idi. reci ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi... Druga ogromna tela v južnozapadni je porušeno: hodnik oratorij, orgle. Zopet druga granata je predrla steno, na kateri se nahaja velika slika sv. Treh kraljev, ki prinašajo darove božjemu Detetu. Slika jo predrta; njej nasproti na drugi strani sc nahajajoča velika slika rojstva Gospodovega je prepolna večjih in manjših lukenj, ki so jih provzročili različni drobci granat. Mirno pa sta šo ostala nad svojimi oltarji kipa sv. Frančiška As. in sv. Antona Pad. Nepoškodovan je bil tudi kip prebl. Device Marije ob vhodu v zakristijo. Z lilijo v roki kraljuje še vodno na svojem mestu; tu gleda polna miline na nas, kot bi hotela reči: Zaupajte, Gospod vas nc zapusti!« Prezbitcrij z glavnim oltarjem je popolnoma nepoškodovan. Samo na mestu, kjer je drugače stala milostna podoba Matere božje, vidiš od vrha navzdol raztrgano sliko blaž. Device Marije, ki je drugače prejšnjo zakrivala. Kos granate ali kak kamen od nje zagnan, je z vso silo priletel na to mesto in uničil, kar je mogel doseči. Milostne podobe pa ni dosegel več, ker so že davno nahaja na varnem prostoru pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Kapelica sv. Mihaela, kjer je grob kardinala Missie, je nepoškodovani'. Pročelje je izvzemši gornjega roba na desni strani popolnoma cclo. Še vodno kraljuje prebl. D. Marija na svojem mestu nad glavnimi vrati. Zvonik ima sredi svoje zapadne strani ogromno rano. Zidovje je krog nje kar vzbo-čeno. Zvonovi stoje popolnoma nepremakljivo, ker so se iz svojih tečajev zleknili. Morda še ena granata naperjena zlobno proti zvoniku — in zvonika več ne bo. Težko 1)0 gotovo vsakemu, ki bo ... , j,,' se hkrati spominjal tistih dni, [ ;c hodit na božjo pot na Sv. Goro, ,i,isc tam gori priporočal probl. De-fc; Mariji in iskal pri Njej zavetja in milostne pomoči. Skrbimo z molitvijo za to, da Bog jlarija odvrneta od nas tolovajskega sovražnika in uničita vse njegove nakane. Galicija je dobila novega namestnika v osebi generala infanterije Hermana pl. C.olarda. V cesarjevem lastnoročnem pismu na Kor.vtovvskega je rečeno: »Z ozirom na moj Vam naznanjeni sklep postaviti vpoštevaje po vojni povzročeno izredne razmere na čelo politične uprave moje kraljevine Galicije vojaško osebnost kot namestnika, ste podali prošnjo za odpust iz službe. Tej Vaši prošnji milostno ustrezam ter se hkrati toplo spominjam Vaših zaslug kakor v prejšnjem delokrogu, tako pozneje na Vašem zadnjem mostu.« Koryto\vski jc bil svoj čas prezident pališkoga finančnega ravnateljstva, ministrski predsednik Beck ga je napravil za finančnega ministra v svojem prvem koalicijskem kabinetu. Ko je to padlo, jo Korytowski odstopil in ga je ministrski predsednik grof Stiirgkh po odstopu namestnika Bobrzynskega postavil za gališkega namestnika. Avstrijski veleizdajalec — italijanski minister. Nekdanji Biirzel, sedanji nedavno imenovani minister za ueodrešene Italijane, je bil rojen v Trstu. Komaj 18 let star, je sedel cclo leto v preiskovalnem zaporu zaradi vele-izdaje. Pozneje se jo naselil kot časnikar v'Italiji, kjer jo poslal veliki irre-dentovec. Nova napoved vojske. Iz Pariza Prihajajo poročila, ki zatrjujejo, da bodo sovražnost i med Italijo in Turčijb Prav kmalu izbruhnile. Italija samo šc «a, da bo njen konzul v Smyrni in amošnjih 4000 Italijanov na varnem, ur oh Dardanelah se razlaga s tem, »ase čaka na italijansko sodelovanje, v nobeni rimski brzojavki sc ne orne-»la prihodnjo postopanje Salandre napram Nemčiji. V Parizu s0 mnenja, da »aland.ra prepustil Nemčiji, naj ona ' 1 v/- nastopa Italije zoper nemško »arovanko Turčijo izvaja posledice. irosporazum zankazuje »Marš ®|l« Iz Lugana so poroča, da so Srbi ' Poziv Italijo zopet zapustili Drač in w.m sedaj zasedenih le šc več točk ožin, mpStu' ki so važnc v vojaškem Rne/nfi/'1'' so pa P°roča' tla ic ruski fiin , ull)ars odpotoval po naro- fesnli » carja v (;,'no g«1'0 ter Cm" crn°gorskcmu kralju, da naj t0 j ^.ora takoj zapusti Skader, ker jo * Ja 7-illitevala od trosporazuma. Kakor SP°rU med NemSiJo in Ameriko. ita, znjl,10> je Nemčija odgovorila ensko noto in sicer v pomirje- valnem ztnislu. Predsednik Združenih držav Wilson jc imel takoj po svojem prihodu v Washington pogovor z državnim tajnikom Lansingom o odgovoru Zcdinjonih držav Nemčiji. Oba sta bila edina v tem, da mora noia Nemčiji jasno poudariti, da bi Zedi-njene države ne mogle ostati nodolav-ne, ako bi se znova izvedel napad na kako neoboroženo ladjo, ki nc izvaja nikukega odpora in če'bi pri tem izgubili svoje življenje Američani. Zoper vojsko. Bivši državni tajnik Združenih držav v Ameriki Bryan je v svojem zadnjem agitacijskem govoru v AVasbinglonu pozval dclavce, naj napravijo konec vojni s tem, da se splošno upro municijskcinu delu v Zedinjenih državah. Novi dolgovi na Angleškem. V po-slaniški zbornici je zahteval ministrski predsednik Asquith, naj se dovoli za vojno 150 milijonov funtov šterlin-gov novega kredita. En funt št. = 24 K. Bolgarija ostane brezpogojno nevtralna, to se sklopa ludi iz pisanja bolgarskega časopisju, ki je rusko umikanje iz Galicije deloma kar proslavljalo. Brali so se vzkliki: »Rusi so jih dobili, kakor so zaslužili. Avstrijsko-nemške zmage bodo morda streznile ruske glave.« Japonci izkoriščajo sedanjo zaposlenost evropskih držav. V sedanjem vojnem hrupu, ko so vse evropske države čez glavo zaposlene z vojno, delujeta japonski zunanji urad in trgovinsko ministrstvo roko v roki na to, da si Japonska zagotovi politično in gospodarsko gospodstvo v Vzhodni Aziji in Južnem morju. Pod pretvezo, da gre za uničenje nemškega političnega in gospodarskega vpliva v onih območjih, vodi Japonska tih boj proti vsem državam, ki so interesirane na socialno-političnem razvoju na Daljnem Vzhodu. Posredovanje ameriških škofov. Scveroamoriška škofa v Cincinatu in Mihvaukcu sta prosila sv. očeta Benedikta XV., naj posreduje, da se prepreči vojska med Ameriko in Nemčijo. Papež jo odgovoril, da zaupa modremu vladanju predsednika VVilsona, čigar miroljubnost je splošno znana. Kako bo ... Tako-le sodbo je izrekel neki v Berlinu živeči diplomat o sedanji vojski in o balkanskih državah: Ako Dar-danele ne padejo ta mesec, sploh ne bodo padle . .. Dvomljivo je, če ostanejo do konca vojske nevtralne Rumunija, Bolgarija in Grška. Če bodo zahtevale njih koristi, se bodo pričele njih armade premikati. Ključ položaja pa tiči zdaj na Poljskem. Rekel bi, zunanji ministri balkanskih držav se zoveio zdaj nadvojvoda Friderik, generalni polkovnik Conrad, maršal Hindenburg in maršal Mackensen. Nem-škoavstrijski poveljniki bodo zdaj odločili na Poljskem usodo vseh balkanskih držav. Po mojem prepričanju bo najvažnejši mesec avgust, trinajsti mesec vojske. Kolikor more soditi človek, prinese odločitev zadnje dejanje svetovne drame. Če bodo Rusi julija in avgusta doživeli take poraze, kakršnih žrtve so bile majnika in junija, bodo iz vojaških in iz notranjepolitičnih razlogov prisiljeni, da bodo morali prositi za mir. Če pa ne dovede bitka na Poljskem do odločitve, se lahko zavleče vojska do spomladi 1916, a Francija, v kolikor sem poučen, ni sposobna, da prenese drugo po-zimsko vojsko. Če doživi Italija v bodočih tednih take neuspehe, kakor dozdaj, ne 'oo hotelo italijansko časopisje več sodelovati. Revolucija v Italiji ne izostane, če po četrtletni vojski Cadorna ne more pokazati večjih uspehov. Zdaj pa je vse drugač ... Anglija si je vojsko vse drugače predstavljala, kakor se zdaj razvija. Mogočni Angleži so mislili, da bodo vojsko »peljali« z zlatimi kroglami, druge države pa naj se vojskujejo s svinčenimi, Zdaj je pa tako prišlo, da tudi zlate krogle ne morejo postaviti dovolj vojaštva in municije na bojišče. Nemški podmorski čolni so dosegli, da Anglija vsak dan za 20 milijonov več izda, nego pa dobi. Zraven tega pa rastejo še vojskini stroški tako, da je joj. Anglija svoje vojaštvo plačuje, zato jo stane vojska vsak dan do 70 milijonov kron. To so številke! Angleški ministri so zdaj izdali ukaz: »Šparajte!« Da bi municije ne bilo treba v Ameriki tako drago plačati, so jo jeli izdelovati v lastnih tovarnah. Težavo jim pa dela delavstvo v premogokopih. Okrog 200 tisoč se jih brani iti na delo. Posledice so lahko nepregledne. Svetovna vojska. Ljuta bitka (druga) pri Gorici. — Italijani trojno odbiti. — Boj trajal neprestano 8 dni. — Ogromne izgube Italijanov. — Dalmatiuci neugnani. — Vztrajnost naših čet nima para. — Italijanske ladje napadle Uruž — brez posebnih posledic. — Junaški nastop naše mornarice ob italijanski obali. — Naše zavezniške čete prodirajo na vseh severnih bojiščih v rusko ozemlje. — Naši zavzeli rusko-poljsko mesto lladoiu. — Trdnjavi 1'uluisk in ltošau v ozemlju Varšave padli. — Avstrijci in Nemci se bližajo Varšavi. — Zadnje dni (od 14. julija dalje) ujetih do 120.000 Uusov. ENO LETO. Danes je uprav eno leto, odkar imamo vojsko. Kdo bi si bil mislil! Leto trpljenja, skrbi, žalosti, pomanjkanja ie za rtami. Vdani v voljo božjo smo prenašali vse le križe v zavesti, da nam jih je noslala Previdnost božja. Leto bridkosti in gorja nas je tembolj približalo najvišjemu Gospodu; v njegovo pomoč zaupamo tudi v bodoče. Vztrajna molitev nam je naklonila blagoslov božji, ki nas očividno spremlja zlasti od majnika dalje. Kar so si Rusi priborili v desetih mesecih, so sedaj nagloma izgubili v teku dveh mesecev. (Naše čete gredo cd zmage do zmage. Ni dvoma, da bodo 31 porazile tudi sovražnika, ki nam hoče po krivici ugrabiti našo ljubljeno slovensko zemljo. Bog z nami in sreča junaška! XXX Večkrat kot sicer in bolj goreče, kot kdaj, smo molili letos po litanijah vseh svetnikov psalm 69. — O Bog, pridi mi na pomoč; Gospod, hiti mi pomagat. Osramočeni naj bodo in naj se sramujejo, kateri mi strežejo po življenju. Zavrnejo naj se in sram jih bodi, kateri mi hudo žele .,. Moj pomočnik in moj odrešenik si ti, Gospod, nikar se ne mudi! ... Pomagaj svojim služabnikom, ki v tebe zaupajo, moj Bog. Bodi nam, Gospod, močen stolp pred sovražnikom. Nič naj ne opravi sovražnik pri nas. In sin krivice naj se ne loti nam škodovati. Gospod, ne ravnaj z nami po naših grehih, in ne vračuj nam po naših hudobijah ... Molitev ni nikoli preslišana, ako je dobra in pravilna. Tudi naše prošnje ob tej hudi vojski niso bile zastonj — to vsakdo uvidi. Kdo bi bil pred pol letom mislil, da si bomo tako hitro zopet osvojili Przemisl, da bomo v tako kratkem času zopet gospodovali v Lvovu! Kdo je pričakoval tako zmagonosno prodiranje naših čet na vseh črtah! — Kdo je dal moč našim vrlim in hrabrim bram-bovcem tam ob Soči, da s tako silo zavračajo brezvestnega Italijana! — Bog je usli-šal naše molitve in blagoslovil naše fante in može. Ni bilo brez žrtev, marsikatera družina je hudo prizadeta, a pota božja so neizvedljiva. — Bog je uslišal naše molitve, pa je blagoslovil delo naših rok, naša polja in njive. Z malimi izjemami so prvi poljski pridelki povsod izredno bogati. Toda poizkušnje še ni konec. Najhujši boji so še v teku. Oko nam predvsem uhaja tja na italijansko bojišče. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Druga strašna bitka pri Gorici. Od 18. julija naprej traja neprestano trdovratni boj ob dolenji Soči. Italijani hočejo z napetostjo vseh moči prodreti, da bi imeli pokazati vsaj nekaj uspeha in pomiriti razdražene duhove po Italiji. 19. julija je zgodaj zjutraj pričela italijanska arti-ljerija vseh kalibrov obstreljevati rob Doberdobske gorske planote in goriško ob-mostje. Obstreljevanje se je razvilo opoldne do največje ljuiosti. Nato se je navalila zelo močna infanterija k napadu na celi rob planote. V trdovratnih bojih, ki so trajali tudi čez noč in v katerih je prišlo često-krat do borbe na nož in na pest, se je posrečilo našim četam, vreči Italijane, ki so dospeli tuintam do naših najsprednejših strelskih jarkov, povsodi nazaj. Naši mož-narji so prisilili pet italijanskih težkih baterij, da so obmolčale. Posamezne sunke protin goriškemu obmostju so bili tudi odbiti. Naslednji dan, 20. julija, je po močnem, do opoldne trajajočem obstreljevanju sovražne artiljerije italijanska 11. infanterij-sk? divizija s pijanimi četami naskočila od-4i sek pri Podgori. Sovražnik je na nekaterih mestih udri v naša kritja, pa je bil zopet pregnan. — Po zopetni artiljerijski pripravi je sledil ob štirih popoldne drug napad, ki so ga naši ob osmih zvečer tudi odbili. Za obronek Doberdobske gorske planote so se ljuti boji nadaljevali vse dni zadnjega tedna. Naši hrabri ogrski domobranci so odbili močan napad na svoje postojanke pri Zdravščini. Tudi trije nadaljnji, v trumah izvršeni italijanski napadi so se tu zlomili, Ravnotako so se ponesrečili vsi proti južnovzhodnemu obronku planote pri Polaču, Redipuliji in Verme-Ijanu namerjeni sunki, kakor tudi napad na hrib Kosič (severno od Tržiča). V svoja kritja se umikajoči sovražnik je imel povsod težke izgube. Ob robu Doberdobske planote se je 20. julija zvečer (obletnica bitke pri Visu) Italijanom sicer posrečilo, da so vz°li goro sv. Mihaela, vzhodno od Zdravščine. Drugo jutro (v sredo) je pa naš generalni major Boog s poprej neporabljenimi četami ta vrh vzel nazaj. Tudi od Zagraja so Italijani zbežali v krite prostore z velikimi izgubami. Istotako so naši odbili vse sovražne napade na utrdbe pri goriškem mostu. Kljub strašnim žrtvam Italijani niso imeli nikakega uspeha. Boji na istem mestu Boji so se odigravali ves teden pred sv. Jakobom na istem prostoru, kajti naše čete, predvsem neupogljivi Dalmatinci, se ne ognejo od svojih postojank. Napadi so bili še večjega obsega, kakor v prvi goriški bitki. Svojo tretjo armado so Italijani ojačili z znatnimi silami. Zelo so pomnožili tudi svojo artiljerijo in postavili tu v boj večino svojih težkih topov. Močne rezerve imajo še za napadalnim prostorom na razpolago. Okoliščina, da se jim posreči sedaj tu, sedaj tam vdreti v naše postojanke, splošnega vtisa ne more izpremeniti; kajti še vedno so naši siloviti protinapadi vrgli sovražnika nazaj iz naših prednjih jarkov. Znamenita in zgledna za vse čase bo heroična vztrajnost naših čet v tem moril-nem boju. Vztrajnost naših čet nima para. Dunajsko uradno poročilo v četrtek, dne 23. julija, se je glasilo: Bitka na Goriškem je tudi včeraj divjala z nezmanjšano ljutostjo. Doberdobska visoka planota se je podnevi nahajala do pomorskega obrežja pod posebno težkim artiljerijskim ognjem. Hrabri branilci so vzdržali in so sijajno odbili vse navale sovražnika. V odseku gore Kosič do Polazza so se Italijani do večera približali našim postojankam. Ponoči ro prvič napadli pri Selcih, potem na celi bojni črti med tem krajem in Vermeljanom. Danes zjutraj so bili krvavo odbiti vsi njih navali. Vrla ogrska črna vojska se je tu zopet junaško izkazala. Več sunkov sovražnika pri Polazzu se je zlomilo že včeraj podnevi. Vzhodno od Zdravščine so prešle naše čete danes zjutraj k protinapadu in so se polastile vseh svojih prejšnjih postojank. Sovražnik se tu umika. Na severozahodnem robu planote se srdito vojskujejo naprej. Proti goriškemu mostišču so Italijani posebno v smeri proti Podgori pošiljali vedno nove sile v bitko. Deset pehotnih polkov jc tu povrsti napadalo zaman. Sko-raj vedno je tu došlo do ročnega boja. Trije naskoki so se tu izjalovili pred našimi ovirami. V posamezne jarke se je sovražniku posrečilo vdreti. Ponoči jc bil zopet vržen iz njih. Ravnotako so se izjalovil; napadi slabejših, s plinastimi bombami oboroženih sil pri Pevmi. Tudi dva sunka, vsakega je izvedel en polk, na goro Sabo-tin sta bila s sodelovanjem naše artiljerije na krilo krvavo odbita. Naše čete so torej z navdušenjem in z vztrajnostjo, ki ji ni para, po štiridnevni bitki svojo postojanko tako na Doberdob-ski visoki planoti kakor tudi pri goriškem mostišču obdržale. Boj pa še ni zaključen. Pri Plaveh, pri Tolminu in severno od tam je vzdržaval včeraj sovražnik živahen artiljerijski ogenj. Boji v ozemlju Krna še trajajo dalje. V koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Boji ob tirolski in kcioški meji. Tudi ob sieclnji Soči, v krnskem ozemlju in na koroški meji je italijanska artiljerija, kakor ponavadi, razsipala municijo z zelo zmernim uspehom. Ob Krnu so se nedavno spustili v boj trije italijanski bataljoni skupno z godbo. V ognju naših čuvarjev so bili večinoma oomandrani. Še več dni so imeii naši vojaki priliko opazovati bliščeča godala poleg mrtvih italijanskih vojaških godcev. V tirolskem obmejnem ozemlju so bili odbiti napadi več italijanskih bataljonov na naše višinske postojanke na slemenu Eisenreichklamm gore Pfannspib.c in na višini Filmoor, severovzhodno od sedla Kreuzberg. V okolici Schluderbacha je opustil neki naš s4abejši oddelek s^jo izpostavljeno postojanko. Na južnem Tirolskem trajajo artiljerijski boji dalje. Posebno polivalo zaslužijo tudi vrle posadke naših obn^etaih utrdb, ki junaško kljubujejo v teh brani-ščih vsakemu ognju. Sobotno (24. julija) poročilo (sednv tlan goriške bitke) je bilo zopet povoljno. izvedeli smo, da je bil napad na goro SnhotM odbit. Pri boju pri goriškem območju so se zopet izkazali skalnotrdni Dalm '^ci Proti odseku Peteanc—Zdravščina so Italijani ponoči trikrat napadli, a bili odbiti Tudi sovražnikovi sunki pri Selcih Veri meljijanu in proti gori Kosič so b;li.z.ir-:on. Italijanski general Cadoraa tako :< •»< znanja: »(21. julija.) V soškem pasu postaji boj vedno hujši. Pri Plaveh smo s tezkin trudom nekoliko napredovali. Proti Gonc smo osvojili del višin, ki so na desne« bregu krile mesto in mostove čez Sočo Na kraški planoti smo vrgli sovražnika i nekaterih strelskih jarkov. Akcija sc j ogorčeno in trdovratno nadaljevala tudi oo noči. Razen strojnih pušk, pušk in mitnici)! v doslej še ne dognani množini je padlo ' naše roke tudi mnogo ujetnikov. Skuoii število v zadnjih treh dneh ujetih sovi a? nikov znaša 3478, med njimi 76 častniko in častniških aspirantov. Vse izpovedbe s< glašajo v tem. da je sovražnik utroel zel težke izgube; to izhaja tudi iz velikeg |a mrtvili, ki smo jih našli v strelskih -kili Naše čete neumorno vztrajajo v boju« segavci na bojišču. Peter Zemljič, šta- jers ed drugim: ski Slovcnec, piše 9. junija z italijan-rCtz bojišča med ( Naši topničarji so hoteli znati, kako i ,1,i zadenejo, pa so jim postavili figuro, C lo dopoldne so Italijani poslali okoli 300 ;!l)ne]ov in granat, pa ne en strel ni zadel. Najbolj pa se še moram smejati, če se logodka pred par dnevi. Imeli k, Jaz se vležem na kamen ter jačnem pisati. Moj tovariš, največji šalji- zau"."* r J vec od nase čete, pa se vsede zraven mene in si nažge ,>;po tobaka. Pa naenkrat žžžž-bum, in cela plast kamenja se vsuje na naju. Meni zbijc svinčnik iz roke, tovarišu pa kar pipo iz ust. Pogledam ga. Ko bi videli listi obraz, ravno tak kot polna luna. Po-lem pa zarobanti prav na debelo: »Hudnijk Daj le vzame polentar, pusti mi vendar, da skadim to pipo, potem pa mi jo zdrobi, če lije že na potu. Če pa ne, pa ti jo zakadim tja v čeljust, da boš kar crknil.« No, seveda se Lah ni zmenil za njegovo pipo, ampak je kar naprej pošiljal granate pred naju. Midva pa sva opravljala vsak svoje delo naprej. Potem vprašam tovariša, žabi jc naredil tak obraz. »Kaj ko pa sem mislil, da imam granato v pipi.« In tako je tukaj veliko enakih šaljivih slučajev.« Na morju. 19. julija zjutraj se je poja-rilo pred Cavtatom in pred Gružem skupno osem italijanskih križark in dvanajst tor-peJovk, ki so otvorile ogenj na kolodvor iGružti, na nekatere druge točke in proti tišini pri Cavtatu. Izstrelile so skupno do strelov. Nekaj zasebnih poslopij jc bilo lahko poškodovanih. Človeških izgub ni bilo. Ob 5. uri 45 minut zjutraj,,je bila, kakor smo /.e poročali, torpedirana kri-iarka »Giuseppc Garibaldi«, nakar je italijansko brodovje kar moč hitro zapustilo oase obrežno vodovje. Junaški nastop naše mornarice ob ita-ki obali. Dne 23. julija zjutraj so naše križarke uspešno obstreljevale železnico in »oslove na vzhodnem obrežju Itaiije od trdnjave Ankone dalje proti jugu v dolžini 160 km, Poškodovanih je mnogo Železnikih postaj zlasti v mestih Campo Marino, [»moli, Fossacesia, Ortona. Zgorele so Naje v San Benedetto in Grotamare. V »rtoni sta močno poškodovani dve tovarni. Mzdrapani so železniški viadukti pri Fer-jf01'. Podrt most čez reko Moro, razstreli vojašnica v San Benedetto. VOJSKA Z RUSI. Ofenziva naših moči na vseh bojnih vidno napreduje. — Na Kurskem ^severnejše bojišče) se nemške čete če-|e bolj približujejo glavnemu mestu Rigi. e straže so že pri mestu Mitavi. Itfl \P°r Rusov ob črti Narev —Bobr ;e*a Narev se zliva skupno z reko Bug ts''s'o severno od Varšave) se je zlomil L mtrega prodiranja nemških vojnih sil, L ' ,stoic Pri mestu Novogrod blizu a m Ostrolenka. h do "? °d Varšave se je ruskim Če-ioiioLi 01 da so se hitro umaknile iz "Predi / "lalih rekah Ravki in Bzuri tizniju ",avsko ozemlje pri Varšavi. Za-cete so tu došle do močno utr- jenih točk Blonie — Grojec — 25 km pred Varšavo. Naša armadna skupina je dosegla sredi prejšnjega tedna črto Radom — Ko-strzyn. (Mesto Radom leži ob železniški progi v zahodni bližini trdnjave Ivangorod.) Ena armada prodira na cesti Krasnih. — Ljublin proti severu, ena pa od Krasno-stava dalje. Radom osvojen. Uradno obvestilo od srede (21. julija) naznanja, da so avstrijske čete zavzele mesto Radom. Avstro-ogrski polki so prestali tu ljute boje. Rusi čedaljebolj v pasti. Razdalja, ki loči naše armade od mest Cholm (blizu reke Bug) in Ljublin (ti dve mesti nista trdnjavi), je vsako uro manjša. Zavezniške armade že dosezajo s topovskimi streli železnico, ki veže obe dve mesti. Nemška kavalerija pa je blizu m?sta Cholma prodrla že do te železnice. Pri Sokalu (mesto ob reki Bug na severnem koncu Galicije) prodirajo avstrijske čete kot desno krilo zavezniških armad med Vislo in Bugom vedno dalje proti severu, oziroma severovzhodu, Rusi se umikajo, da se iako izognejo — preteči jim obkolitvi, Izgube r>a ruski strani. Zadnji čas so avstro-ogrske in nemške čete ujele na celi črti okoli 120.000 Rusov, zaplenile veliko strojnih pušk in tudi nekaj topov. Na besarabski bojni črti so ruske čete zadnji čas štirikrat napadle, in sicer ponoči. Nekaj oddelkov je udrlo v naše strelske jarke, a bili so vsi ujeti; pa tudi sicer so bili Rusi vselej odbiti. Položaj v vzhodni Galiciji se ni veliko izpremenil. Na meji med Bukovino in Bes-arabijo je bila napadena ena ruska brigada, katero so naši razpršili. Kakor se uradno poroča, so ob spodnjem toku Dnjestra pritegnili Rusi velika ojačenja in so skušali iztrgati našim četam postojanke, katere so zavzele, na levem bregu Dnjestra. Vsi ruski napori so pa bili brezuspešni in postojanke so ostale v naši oblasti. Razvili so se hudi artiljerijski boji. Dve trdnjavi naenkrat, V petek, dne 23. julija so si nemške čete osvojile trdnjavi Pultusk in Roshan ob reki Narevi. S tem se je obroč, ki bo vanj stisnjena ruska armada proti Varšavi, zopet nekoliko skrčil. Zmaga Hindenburgova na Kurskem. Nemci so prisilili ruske postojanke vzhodno od Šavli pri mestu Šadov, da so se zapletle v boj. Rusi so bili razpršeni. Po desetdnevnem pohodu so Nemci porazili in razkropili peto rusko armado. V tem oddelku je bilo ujetih 27.000 ruskih vojakov, zaplenjenih 35 topov, 40 strojnih pušk in čez 100 municijskih voz. Rusija v škripcih. Iz Kodanja se poroča: Rusija je sicer podpisala pogodbo, da ne sklene posebnega miru, toda v zgodovini so znani slučaji, da se tudi sklenjene in podpisane pogodbe in obveznosti niso držale, Rusija se nahaja v obupnem položaju. Brezuspešni boji zaveznikov pred Dardanelami, nečuveno počasna ofenziva Francozov in nezmožnost Angležev, da bi mogli nadomestiti svoje izgube, vse to nalaga na ruske rame vse grozote te nesrečne vojske. To razpoloženje v Rusiji se izraža z vedno manjšo previdnostjo, kajti ruska cenzura izgublja polagoma vajeti nad ruskim časopisjem. Rusija si bode raje izbrala najmanjše zlo in bo najbrž sklenila poseben mir. FRANCOSKO-NEMŠKO BOJIŠČE. Kaj premore 42-centimeterski možnar, priča mesto Arras, ki je okusilo moč enega samega takega velikana ter bilo skoraj razrušeno, Tu so nameravali Francozi prodreti nemško bojno črto, pa so opešali, zraven pa izgubili do 80 tisoč mož, V novejših vojnih poročilih z zahodnega bojišča se vedno imenuje kraj Sou-chez (na severni plati od mesta Arrasa), ki je v nemški posesti. Francozi se neprestano zaganjajo v to postojanko. Tako je bit odbit napad na Souchez dne 18., 19. in 23. julija. — V argonskem lesovju so bili boji na vrhovih pri Les Esparges. — V Lo-taringiji so odbile nemške čete sunke francoske armade pri Embermenilu blizu Lu-neville. — V Vogezih se boji nadaljujejo. — V Alzaciji, severno od mesta Munstra, so bili ljuti boji; sovražni napadi pred in v postojankah Bavarcev in meklenburških lovcev so bili vsi odbiti. — Francozi so večkrat obstreljevali mesto Thiaucourt in še nekatere druge točke med rekama Maas in Mosel; za odgovor na to so nemški letalci obstreljevali železnice v Cham-pagni, TURKI V BRAMBI ZOPER ANGLEŽE IN FRANCOZE. Turčija ima tudi štiri bojišča in le čuditi se je, da more vztrajati, in sicer tako odporno, kajti pomisliti moramo, da je pred dvema letoma v balkanski vojski skoraj izkrvavela. Toda ruski, angleški in francoski navali so bili doslej vsi bre2,-uspešni. Čuti se, da tu deluje naša in zavezniška sila Nemčije, ki ima ondi svoje možnarje, svoje častnike in podmorske čolne. Na prvi videz bi človek mislil, da nam ni mnogo ležeče na tem, če Carigrad pade ali ne. Toda Carigrad je ključ, ki bi odprl pojemajoči ruski armadi vrata dr nove municije. Pri Ari Burnu in Seddil Bahru se ponavlja od časa do časa pehotni ogenj. Iz Londona se poroča, da je general Hamil-ton, ki vodi boj za Dardanele, predlagal, da se bo vojska v dardanelskem ozemlju uspešno nadaljevala le tedaj, če nastopijo balkanske države, ali pa če pošljejo Rusi na Bospor vsaj 200 tisoč mož, — Galipol-ski polotok, ki je že po naravi idealno brambno bojišče, so Turki preuredili v trdnjavo, ki sploh nima para in se ne da vzeti. — Ponoči od 22. na 23. julija so anatolske čete prisilile sovražne torpedne rušilce, ki so se približali obrežju Heresvisdere, ter obstreljevali turško levo krilo, da so se morali umakniti. Iz dardanelskih bojev je malo novic. Oklic. Patriotična zbirka kovin. Našemu prebivalstvu! Pomagajte dobiti vojno! Zbirajte in darujte mesingaste kuhinjske možnarje I Sramotni načrt naših sovražnikov, nas ovirati pri nadaljevanju nam vsiljene vojne in njih poraženju s tem, da nam odrežejo dovoz kovin, sc mora preprečiti. , , . . . Darujte vse mcsmgaste kuhinjsko možnarje zbirki kovin za vojno! Dajte jih učencem, ki pridejo k Vam nabirat! Kdor daruje zbirki vojnih kovin mesingas' kuhinjski možnar, dobi zato železnega! . Učenci bodo poprašali po vseh hišah pc mcšingastili kuhinjskih možnar jih. Pote;n ho vojaška uprava poslala na vse občine potrebno število železnih kuhinjskih možnarjev. Učenci bo lo nato prišli po darovane mesinga-ste možnarje in bodo obenem prinesli darovalcem nove železne. Kdor daruje me&ingast kuhinjski možnar, pomaga premagati naše sovražnike. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljana, dne 23. julija 1915. Tedenske novice. Deželni kulturni nadzornik. Glede na izredno važnost deželne kulture v sedanjih časih in nakopičenja tozadevnega dela se je deželni odbor sporazumi1 s c. kr. kmetijsko družbo, da sio-pi tajnik kmetijske družbe začasno v deželno službo, zajedno pa vodi še nadalje tajništvo kmetijske družbe. Tajnik kmetijske družbe, ces. svetnik ravnatelj Gustav Pire je to nalogo sprejel in deželni odbor mu je podelil naslov i (•/.< Ino-kulturnega nadzornika. FroraJnn me. ne občine Mvb'jamske izkazuje za dobo od 1. julija 1915 do 30. junija 191(1 eu milijon 200 tisoč kron primanjkljaja. VeČina boče del tega deficita pokriti s 50 odstotno do- j klado. i Za škofa v Lincu je imenovan on-dotni profesor bogos'ovja dr. Janez Ev. Gfollner. Ženska ročna dfla za vojaštvo bo oddajal zavod za pospeševanje obrti takim osebam na Kranjskem ki so va jene pletenja, kvačkanja in drugih ročnih del. Ker bo tega dela velika množina, je potreba, da se v vsakem okraju vzamejo osebe, ki hočejo delati, skupaj za katere naj bi vodila ves promet z zavodom za pospeševanje obrti ena sama oseba. Priporoča se, da se zavzamejo ju*w3Banizacijo tega dola po možnost ipTradru-, štva_občinska_pretMoinišlva in žup- nišča. Podatki, koliko oseb. da bo delalo v vsakem okraju in kakšnega dela da f o zmožne (pletenja, kvačkanja itd.), naj se pošljejo nemudoma na zavod za pospeševan i o obrti v Ljubljani, Dunajska cesla 22, ki bo nato izdal nadaljnja pojasni)« glede dela in plačila. Šivani« vojaškega merila dobe šivilje takoj in naj so zglasljo od ponedeljka zjutraj naprej v pisarni zavoda 6' za pospeševanje obrti, kjer dobe vsa nadaljnja pojasnila. Umrl jc dne 18. julija g. Anton Zaje, občinski in hranilnični tajnik v Trnovem na Notranjskem.- Goriški novomašniki. Zadnji teden so imeli v škofjeloškem kapucinskem samostanu duhovne vaje novomašmki osrednjega semenišča goriškega. Pripravljali sc se na mašniško posvečenje, ki se izvrši ta teden v Gorici. Podali so sc na ozemlje bojnega grmenja, kjer njih nadpastir knezoškof dr. Fr. Sedej kljub vojni vihri vztraja v izvrševanju svojih škofiiskih dolžnosti. Gospodje novomašniki bodo imeli nenavaden spomin na dan svojega posvečenja za službo Gospodovo. Ranjen je bil na severnem bojišču poročnik Lovro Sušnik, bivši predsednik »Danice« odlikovan s častniškim zaslužnim križcem. Zadet je bil v levo nogo. Župnija Gsilnica je .podeljena č. g. Jakobu Omalina, kaplanu v Bošianju. Požar v Ribnici na Dolenjskem. V petek dne 23. julija popoldne je zadela lepi Irg Ribnico nesreča ljutega ognja. Zažgali so zopet otroci. Goreti je začelo na Veliki Mlaki. Ker je veter vlekel tez trg, je bila kmalu Velika in. Mala Mlaka v plamenu. V največji nevarnosti je bila župnijska cerkev in graščina. Kar je onkraj Bistrice, j p danes vse ožgana groblja. Zgorelo je ljudem vse: dcmcvi, gospodarska poslopja, krma, živež, obleka in večinoma tudi oprava. Pogorela je tudi elektrarna; rešili so le stroie, ki so pa pokvarjeni. PogoreJeev ie 21. Zavarovani so bili za. okroglo 135.000 K; škoda pa znaša približno 400.000 K. V Ljubljani je vojaško poveljstvo takoj odredilo, da se pošlje oddelek vojakov na pomoč. Ker jc bil pa med tem že ogenj omejen, so se vojaki sredi poti vrnili nazaj. Na pomoč so prihitelo požarne 1 rambe iz vseli okoliških posto-jank. Da so požar ni razširil tudi na (rcr, io zal.ranilo drevje na graščinskem parku in zid, ki obdaja grad. Graščaku Madežu so zgoreli vsi gospodarski stroji; živino so rešili. V času veliko draginjo je nujna pomoč dvakrat potrebna; zato priporočamo v blagohotno vpoštevanje sledečo prošnjo: »Dne 23. t. m. je v trgu Ribnica pogorelo 21 frospodariem, da ne štejemo gostačev. 52 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki, kakor krmo, živili: uničena je onrava. obleka, gospodarski stroji itd. Beda ie v drtnašnjili dragih časih tako velika, da smo primofani obrniti se do dobrih src za pomoč. Hvaležni smo za vsak dar, naj si bo v denarju ali naluraliiah. ki naj sc blagovoli poslati d< kaniiskeimi uradu ali'pa županstvu v Ribnici.; ki bosta darove vestno razdelila med ulioge pogorelce.« Ribnica, dne 25. julija 1915. Franc C o š'a. rV.k , župan, A. n t o n S k u b i c., dekan. . ,.., i.: Naše cerkve so jim pcsebuc na porli -c namreč Italijanom. Ni jim zadosti, da so skoraj uničili božjepotno svetišče,.na Sv. Gori, loiili so se )j{j| zadnjič še cerkve Žalostno Materi- l)0. žjc na gradu pri Mirnu. Tri granati so padle dne 19. julija prod cerkev. Velik kos granate je prodrl v notranjščino ter frčal proti velikemu oltarju. So^ni dan. Veličastno, obenem pa p-ifirešljivo grmenje se jc culo čez iiH-be som-'od goriškega bojišča zadnjo n«. deljo. S.retli Ljubljane po ulicah so se čule detonacije in »amolklo liučanje naših velikih možnarjev, ki so brez pi-o-atedka bruhali ogenj in smrt. Celo raz-ločno so so Culi orjaški poki na višinah okrog/mesta, osobito za Rožnikom. Nc« strpno-jo ljudstvo pričakovalo skorajšnjih poročil o velikanski borbi, ki sc je odigravala ta dan. Na Koroškem so topovskega |» nenja:že dobro navajeni. Težko topove so naši-spravili v višave do 2000 me. t rov. Zelo zadovoljni so z ruskimi ujetniki, ki jim pomagajo pri poljskem! delu." »iudno naključje. Zanimiv slučaj se je pripetil v neki vasi (Gradenek na Koroškem. Eden ondotnih kmetov I.a.lmoviik se nahaja v ruskem ujetništvu. Ko jo zopet poslal pisemce svoji ženi. vpraša ta onega izmed ruskih uj-e.tnik.ov, ki so delali na njenem po-sivu, kje je pač ta kraj, od koder pi^e njen mož. V svoje začudi njo izve. 11 n e to prav lista vas, kjer je Rus doma. Natančnejše poizvedovanje jc doi-m-'.-. -.a jc ruski ujetnik sin onega ruski j a posestnika. kjer biva sotlaj Lalmonik. Umrl je infanterist Andrej IvanuC 27. jj.ešpolka, doma s Primorskega. Hil je ranjen od sovražne krogle v tniaia. j Umrl je 17. julija v bolnišnici n Dunaju. Njegovi starši so st morali umakniti pred Italijanom in gotovo ni ni-fl vedeli, kje se je nahajal sin Andrej Kontur jc o starših kaj znano, se pvosi| naj jim i o sporoči. To priča Fra nc \ rc-čar, vas Dobrunje, p. Sp. IIrii4irti, Kranjsko. Bog daj hrabremu vojaku ,y.t č.uo. plačilo in nebeška luč naj nnl s.vc.tij Iz. črnogorskeua ujetništva se o oglasil Franc Kmelič, posesinik ai : mrjaar. v Svibnem pri Radečah. Odšel jo .koncem septembra lanskega le!a na srbsko bojišče ter se od novembra n več oglasil. Širiti so se začele o njeri razne govorice; vse jc bilo trdno F>''c pričano. da ga ne bo več nazaj. Te drt pa je dobila njegova žena obširno P13 mo, ki je je pisal 3. aprila 1915. Nnha.l' se v črnogorskem mestu Plevlje ko stražnik "v "vojaški bolnišnici. Godi si :;W»;«p.'7.ad08li dobro. Razume se, tla 31 . .je. .potrta žena zelo razveselila lega po r.o«i,ls>.., , ■ Žstev vojske, V Goiici se jc 2. ji1'1)3, predmestju zgodilo to-le: Mati četveri ctrpk. ki imajo očeta v voiski, sloji Prc • vrati in t?leda, kako otroci igrajo pre hišo, najstarejši ima. 9 let. Kar sikne z n« zpapsko silo v ozračju in že se tik ^ n« i hišo, rsznoči sovražni Sraonel. S!re??n •> Uift4;„tuj3 otroci mri.vi na tleh, četrt«, c • k na materinih prsih zadet od jekle-Kžraprelskega drobca. Štiri otroke je \ edino in vse, kar je imela; vsi štirje ' nzbiti in mrtvi ležali pred njo. Tudi v i'ulju in Gorici so zdaj prišli da so imenovanja nekaterih ulic ža-Cva'za zvesie avstrijske državljane, zalo Lih prekrstili. ...... V Dalmaciji letina ne kaže prav po-volino; rja jc dokaj škodovala trti, pa tudi jjye ;n mandeljni se ne bodo prav obnerh. ' Spominski list za padle. Nemški cesar je »povedal, naj se za prusko armado pri-rede spominski listi, ki jih bo vlada izročila svojcem padlih vojakov. Sv, oče Benedikt XV. e svojem pc!o-iajii. Te dni je bil sprejel Juan Cadenas, ravnatelj nekega lista v Madridu pri papežu, Ravnatelj rnu je povedal, kako z velikim navdušenjem bi ga sprejelo špansko ljudstvo, če bi zapustil Rim. Papež je prekrižal roke, počasi zgibal z glavo ter rekel: Ne, nc . . . Bolj kot kdaj mora biii papež sedai v Rimu, da vsaj nekoliko miri razdivjano beganje narodov, ki divjajo kol konii brez vajeti.« Zvestoba v službi. Dne 14. julija so padali šrapneli nagosto na neki predmestni del v Gotici. Prav takrat se je sukal z vso vnemo mestni pomelač M. O. s svojo metlo, da bi čimprej izvršil svoje delo. Drugi liudje so sc bili poskrili. Kar udari črapfiel na rob liiše, ki ie pred njo pometal neustrašeni delavec. Na ulico se usuje cel kup grušča. Pometač pa ne zbeži, marveč urno pristopi in začne pospravljali grobljo v stran. Šrapneli so pa pokali dalje. V tovarni škodovl za »uničijo, v pl/.nu izdeluje neč in dan orožje in numicijo 15.000 " di. Potopljen rupk: paznik »Balva«. Nem- ikipodmornik jc torpedira! in potopil dne julija ru^-ko ladjo Balva. Moštvo se jc ieloma rešilo. Msšniško V mestu Reimsu M Francoskem je bil le'ios za masnika posvečen s d 'iv) en gojenec velikega semenišča. Med posvečevanjem so doneli v pro-CT ,nni na bližnjem bojišču. v,tna na Rusko-Poljskem. Vojni kurat M.Rafej piše dre 9. julija- Tukaj je huda »sa. Po cestah se vzdigujejo rteprodržni »laki pitiiu ... Dopisi. Sv. Rok V Trbovljah. Nekdaj so Piaznovali slovesno pri Sv. Katarini " sv. Roka in se jc zbralo tam ogrom-,,ljudstva. Letos se bo ta slovesnost "najala na god sv. Roka začenši s sve-procesijo v Zastenku ir fio- po do-vjl 11 Procesiji slovesno sveto Uprava Potok?)1 SV' R°kU Pr' SV' Katarini Ion^aTra 0seli™. Dne 23. julija so po-tfršk Debeljaka, po domače .Te- Pori ešala ga bo vsa širža oko- lica, kajti rajni je znal poravnati in ločiti vsako zlomljeno kost, še celo v slučajih, ko se zdravnik ni upal. N. v m. p.! Skaručina. Shod sv. Jakoba bo leto« v nedeljo, 1. avgusta. Cerkveno predstojništvo vabi k obilni udeležbi. Zagorje ob Savi. Dne 22. julija je odšel od nas č. g. kaplan Janez Ketc. Ker se je moral kar hitro posloviti, je naga dolžnost, da se mu vsaj tem potoni prav iskreno zahvalimo za njegovo uspešno in neutrudljivo delovanje pri vzgoji naše mladine ter pri naših društvih in zadrugah. Bog naj mu povrne in naj mu da blagoslova, moči in poguma za nadaljnje delovanje v šoti in društvih. Hvaležni Zagorjani. Najboljša in najsigurnejša prilika za šteclenje: Miklošičeva cesta štev. 6 (lik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere Jamči dežela Erriijslsa, in jih obrestuje po 4 ;.."in brez kakega odbitka. "Wii\i ofi i-ife £o ur*. Gle-j inserat! FGvest o izgubljenem Spisal Ivan II r a s (Dalje.) Dolgo časa se ni mogel Lojze goniti prevelikega presenečenja. Nazadnje pa se je zdramil in sklonil ter s tresočo rok", dvignil zavitek. Resnično, bit je pravi! Površno in urno ga razvije ter vidi, da je v njem še ves denar, ki ga je bil ono jutro prejel od poročnik;;. Zraven pa je bilo privito pismo. Lrf.ize gft vzame v roke in čita; Dragi sodeželan! Najhujša nesreča na svetu je slaba vest. To sem poizkusil sam na sebi, zato mi lahko veruješ, da je resnica. Bili so časi. ko sem živel mirno in ni-.sem. vedel, kaj je bol in nesreča, dasi sem živel v velikčm uboštvu in v skrajni bedi. Moja vest, je bila čisla, moje roke se še niso doteknile tujega blaga. Kakov V sanjah se še spominjam na tiste lepe ča.-e, kličem jih nazaj, pa zastonj, ker se ne morejo več vrniti, ko so za vedno izgrešili pot do mene, ki sem jo zasul in zagradil ft kamenjem in trnjem sam. In ker ne morejo priti nezaj, naj s$e mi vsaj 110 oskruni spomin nanje s tem, da bi žive] še dalje z lažjo v srcu in hi lagal samemu sebi, da nisem zakrivil ničesar tako hudega, da bi me moralo peči na večne čase. Šel sem vase in izpovedujem se Ti ter Ti vračam blago po krivici pridobljeno, blago, ki sem Ti ga neke temne noči tako brezvestno ukradel. S tem, mislim, da bom smol vsaj še skrivaj zreti nazaj v tisto lepo prošlost in v mislili koprneti po odpuščenju, ki mi ne more izostali. Odpusti mi tudi Ti, dasi mo ne poznaš in dasi Ti mora moje ime ostat' tajno tudi nadalje ... Glej, tistu« ga jutra tam v dalnji deželi, ko smo ležal' vrhu hriba, sem. bil tako blizu Vaju s poročnikom, da sem slišal sleherno Vajino besedo. Vidva nista pazila na okolico, preveč sta bila utopljena v svoj razgovor in v svoje zadeve. V mene pa je šel tisti čas satan in je zasejal seme nezadovoljnosti in nc-vo.ščl.iivosti v mojem srcu. In šepetal n n je dalje, ka., si vse lahko privoščim, ako si prisvejim tiste denarje, saj s tem nisem oškodoval nobenega. Poročnik jih ni hotel več imeti, Tebi bi bilo mrio-«0 ti o njih, a meni bi prišli prav v moji ve.iki levščini, ko se povrnem na svoj dom. Pozabil sem hipoma na vse okoli sobe, zame ni bilo nobene nevarnosti v'k', ta misel me je prevzela popolnoma ter me podvrgla svoji oblasti. Ko je lem.na noč p,> onem vročem boju razpelu svoje porotnice nad pokrajino iti si i'i trdo spal na go'i vlažni zemlji, sem se priplazil k Tebi ter sem Te. »kradel, da nisi niti slutil kedaj, zakaj niti premaknil se nisi in jaz sem ravnal rahlo in oprezno. Oddahnil sem se, ko sem imel denar v roki. A čudno, že iisri hip se mi je zdel tako vroč in težak, da bi ga bil najrajši zalučal daleč od sebe. Ni hotelo biti tistega veselja v moje srce, kakršnega sem pričakoval. ko bom v njegovi jiosesti... Znal sem denar pozneje dobro skriti in niti se/ ca suma ni padla name. Toda kadarkoli sem se hotel v tistih časih do-teknili denarja, mi je neka nevidna meč branila, da so se nehote od njega odmaknili prsti moji. Sčasoma so mo z;, čel i peči na prsih kakor živa žerjavica in težko sem čakal, da se vrnem domov in jih porabim za svoje potrebščine. Tudi ta čas je prišel. Nekega dne sem si hotel kupiti z njimi konja in voz, da bi si s tem opomogel. A tisto noč preden "sem se odpravil po kupčiji, se mi je prikazal v sanjah poročnik. Bled je bil njegov obraz in kri j<£ curljala iz njegovih prsi, vroča črna kri, ki se je še kadila. Dvignil je prst svareče in dejal z žalostnim, resnim erlasom: »Kaj sem Ti kedaj storil ža-lega, da si me okradel? Ali Ti nisem bil vedno dobrotljiv gospod, ki Ti je prizanesel celo tisrikrat, ko bi Te bil moral kaznovati? In zdaj mora trpeti drugi zaradi Tebe, ki so njegovi oni denarji po vseh človeških in božjih po- stavah. Ako so jih dotakneš, boš nesrečen vse večne čase, to Ti povem in Te svarim!« Zunaj se je zabliskalo in zagrmelo. Zbudil sem se in v bliskovi luči se mi je za trenotek zazdelo, da se poročnik oddaljuje od mene, da se njegova postava viša in se dotika stropa. Njegov žalostni svarilni glas pa je še votlo odmeval od sten. Z izbuljenimi očmi sem gledal za njim, strah me je bilo. da sem se tresel po vsem životu in so mi stale potne kaplje na čelu. Drugo jutro se nisem odpravil nikamor. spravil sem denar še niže v predal in se ga nisem upal nekoliko dni več dotakniti. Ko sem nekoliko pozabil, sem ga hotel zopet porabiti, toda vselej se mi je v noči. ko se je spočela takšna misel, godilo kakor prvič. Sčasoma se me je polastil grozen nemir, začela me je peči vest. da nisem imel miru ne podnevi ne ponoči. Nočem Ti popisovati, kaj sem vse pretrpel med tem časom, zato ker Ti ne morem povedati tako. kakor se je godilo v resnici. Preslabe so moje besede, to se mora samo izkusiti... Prošli teden sem zopet pogledal v predal in privzdignil zavitek. Tedaj sem zakričal na glas, nekaj me je pičilo v prst. da sem začutil hudo bolečino. Mislil sem, da je kača in blazen strah me je prešinil. Potolažil sem se nekoliko šele tedaj, ko sem zagledal velikega škorpijona, ki se je zvijal pod zavitkom. Od tedaj si nisem upal več v predal. Sanjalo se mi ie sleherni večer kaj takega, kar me je le še bolj vznemirjalo. Sčasoma nisem mogel več prestati. In tako je polagoma dozorel v meni sklep, da vrnem denar pravemu gospodarju. Ako je danes torej že v Tvojih rokah. Te vnovič prosim odpuščenja, saj vem, da stori? to toliko rajši, ko veš, da sem delal zaradi tega že veliko pokoro! Dobro naj Ti tekne, naj Ti bode v srečo! Ako je pa ta zavitek prišel slučajno v roke komu drugemu, naj si vzame k srcu to, kar sem povedal gori, da ostane čista njegova vest in naj ga izroči {.ospodu Alojziju Zemljaku. trgovcu v Selu. Upam, da bo to moje dejanje našlo usmiljenje pred Gospodom, ki naj mi bo milostiv o'1 moji zadnji uri! Pismo je bilo brez podpisa in brez datuma. še nikdar niso tako lepo peli božični zvonovi Zemljakovemu Lojzetu, kakor tistega božičnega večera. Trdno je bil prepričan, da je ujel srečo še pravočasno in da se mu sedaj ne more več izmuzniti iz rok. Hipoma je pozabil vseh nadlog, ki so ga tako neusmiljeno trle, nova moč je prešinila njegove ude in polno upanja je bilo njegovo izmučeno telo. (Dalje.) dne 18. julija z avstrijsko-italijanskega bojišča sledeče: Vljudno prosim, ako dovolite en kotiček v Vašem listu, da sporočim prijateljem Domoljuba«, kako se imamo mitu na avstrijsko-laškem bojišču. . Dragi »Domoljub«! Kako je se s teboj, ali se krepko širiš med našim slovenskim ljudstvom. Leto je tukaj, odkar se nisva videla. Kako težko sem pričakoval doma dneve tvojega prihoda! Zdaj pa celo leto ne prideva skupai, ker se vedno selim; danes sem tu, jutri zopet tam. Vojska je vojska. Mogoče se bova zdaj kaj večkrat srečala. Evo tu malo drobtinico! Na straži: Bilo je dne 15. t. m., ko sem bil ravno na nekem zelo važnem kraju na slraži. Ob treh popoldne otvori poleniar nenadoma artiljerijski ogenj na nas. Granate padajo na levo in desno, spredaj in zadaj. Kaj storiti? Svojega mesta ne smem zapustiti, dasi traja kanonada neprestano dalje. Tukaj v skalovju je pa še ta nevarnost, da vrže granata, ko eksplodira, tudi kamenje in zemljo v zrak. To je še dobro, da polen-tar jako slabo strelja. Ali ta dan je menda po naključju streljal nekoliko boljše. Jaz se moram zahvaliti le božji previdnosti, ki je mene tako čudežno obvarovala. Mi nismo imeli nikake izgube, kakor še tudi ves čas ne, odkar smo tu. Nasprotno smo pa mi že marsikaterega Italijana poslali na drugi svet. Če pomislim, v koliko nevarnostih sem že bil na severnem bojišču in zdaj zopet tu, pridem do zaključka, da me varuje neka posebna moč. In ta moč je Marija, ki se ji vsak dan priporočata in tudi trdno upam, da me pripelje še zdravega domov, v drago domovino. Tu ve človek ceniti šele svoj rojstni kraj. Ne odnehamo pa tudi ne prej, da bo zmaga naša. Tu v visokih gorah imamo že nov sneg. — Mnoeo pozdravov vsem čitateljem »Domoljuba«, posebno še vsem mojim tovarišem bratom Orlom, ki so pa menda povečini tudi na bojišču. Dal Bog skoraj veselo svidenje! Pesem kranjskih faniov iz Galicije. (Poslal vojak Jožo Kaferle s Sela pri .Mirni na Dolenjskem. 1. Nekaj novega se čuje. Lah vojsko napoveduje. On si misli, da nas malo kranjskih fantov je ostal". Le potrpi ti Taljan. goljufal te bo tvoj plan! Slike in črtice z bojišč. Ne odnehamo pa ne . . . Franc Vide (gorski topniški polk št. 3, top. bateriia št. 1, vojna pošta 608) piše 62 Oj Viktor Emanueli lasje ti bodo osiveli! če z nami češ se vojskovati, moraš mal' bolj kšajt postati, ker smo mi že skušeni mal' bolj kot ste polentarji. 3. Rus se tud' je opeharil, da bo v Lvovu gospodaril. Zdaj je prišla naša sila, Rusa v beg je zapodila: Pober od tod se ti Moskal če ne, ti bomo vse pobral'. it je 21 ki smo Tu nabrali smo topove, strojne puške in vozove, trena bilo je veliko ift. na tisoče vjetnikov; zraven bli so generali, tudi ti so se podali. 5. Zdaj pomisli Emanuele, kak' se z nami vojska polji da te tvoj račun ne zmoti, ker boš ležal tamkaj v kot če si upaš nas napasti, in Primorje nam ukrasti' 0. Mi pa ti tako povemo, da v dežele tvoje gremo: Benetke, Majland in Turih nismo zadovoljni ž njim! Rim boš moral zapustiti se v Sicilijo seliti. S_i-ah<> star račun imamo, dojjr.o! zdaj ga poravnajmo! datpoplačaš nam dolgove, predno boš napravil nove! Zvedel boš, kaj zna Ilir. Potlej boš pa dal nam mir! To smo zložili slovenski fai ■junija. 1915, v neki globoki jami, jo skopali sami. Gospodarske vest?. GOSPODARSKI IN TRŽNI PREGLED. Poročila o žitni letini so povsod zel« ugodna. Na Ogrskem bo pšenice skoro š« enkrat toliko, kakor lansko leto. Tudi ječ mena in rži bo več kakor lani, \ Romu niji pričakujejo pšenice 32 milijonov hekto litrov, ko je bilo lani le 18 milijonom hektolitrov. Drugega žita je v Romuni] toliko, da ga bodo gotovo več kakor polo vico prodali. Starega žita je tam še v obi lici. Vlada je hotela najbrž našim sovraž nikom pomagati, ko so hoteli Avstrijo \i stradati. Seveda bi se tudi prileglo, če D nekaj sto milijonov kron več za žito do bili. Zdaj imamo pri nas svoje žito, Romun pa premišljujejo, kam bodo žito prodali kajti vsi drugi sosedje imajo žita še čre; svoje potrebe. Na Nemškem se tudi hvalijo z žitni letino; Na vzhodnih krajih je suša prec« škode napravila, posebno na rži, toda ni zShodrtih in južnih krajih imajo tako že i tev,- kakor že dvajset let ne. Na Ruske« ' imajo'dobro srednjo letino, to se pravi, di bi lahko na stotisoč vagonov izvozili, k' bi bilo morje odprto. Delavcev pa tam s bolj primanjkuje kot pri nas. — Na Laške' je pa zelo slabo. Pričakujejo le 4'6 milijo nov stotov pšenice, torej ravno desetkra manj, kakor je je zrastlo samo na Ogrskefl Od sile bo pa žita v Severni Ameriki in Kanadi. V Indiji in Avstraliji dosedaj tu< dobro kaže. Pri nas je bilo vse tako zgodaj požet( kakor še malokdaj poprej. Snopja je v ne katerih krajih bolj malo, pridelka bo P" vsod več. Določile so se najvišje cene za žitne 100 kg pšenice 34 K, za rz 28 K, ječmen f 28 «*:Vk,"oV«. 26 K. Zadnje žito, ki f i rešeto, se sme za živino porabiti. iT Jo še ni najvišja cena določena. Za P ' nas jc ministrstvo zelo pametno J( da se sme zadnje žito porabiti za Mi pravimo temu žitu, ki pride Srešeto,* podrešetina ali obletine. Kakor rečeno, je žita povsod ve .Budimpešto sc je samo en dan (16 julija) ' 446 vagonov žita. Romunska ima ,ain0 letošnjega žita brez turšice 220.000 Kakor rečeno, je žita povsod veliko, ešto sc je samo en dan (16. julija) 1,' i ai0 446 vagonov žita. Romunska ima ;aino letoši, vagonov na prodaj. Toda živali zna nazadnje vendar zmanjkati, če ne bodo kmetje vseh moči eli da bi še živino redih. Za armado in "Vse pa rabi le dobra živina, ne kaki li repi ali mršavi ščetinci. Naša dolžnost je torej, da tukaj zastavimo. Torej rez skrbi naj se vse slabo žito živini po-in poskrbi vsaka gospodinja redke ?ešet"o.' Naj vlada tudi strogo izpelje prepoved, da mesarji ne bodo smeli zdaj telet '"Navadno se je mislilo, da je v Galiciji popolnoma vse pokončano. Zdaj pa sporočajo vojaki, da je polje povsod dobro obdelano in se vojska na krajih, kjer niso kopali jarkov ali ni divjala huda bitka, skoro ne pozna. Vse polje je obdelano, živine povsod veliko. Le konje velikih graščin so Rusi odgnali, ko so se morali maja umakniti. Skoro v vsaki vasi je namreč veleposestvo, ki ima hleve za 500—600 glav živine. Ko so Rusi prišli, so večinoma vse pri miru pustili. Pri begu meseca maja so pa graščine na mnogih krajih razdejali, iivino pa odpeljali. Kmetijskih strojev niso veliko vzeli, na mnogih krajih so jih še s seboj pripeljali. Graščinsko živino in orodje so večkrat tudi kmetom razdelili. Ko so jeseni Rusi tako nenadoma prišli, so ljudje zbežali in žilo je ostalo ne-omlačeno. Rusi so le oves za konje pora-ili, drugo jc ostalo v skednjih in shram-ih kakor poprej. Krompir in pesa sta tejjnila. Žilo lanskega leta pa zdaj kmetje mlatijo. Govejo živino in konje povsod ponujajo in se kupi vse po razmerno nizki ceni, Ko bi šel eden naših podjetnikov (ori, bi gotovo napravil boljšo kupčijo, kakor se dela v Karlovcu. Mali gališki konji » skoraj boljši od ogrskih. Prašičev, pe-jiitriine. jajc, pšena in detelje je prav ve-Letina kaže posebno lepo. Mi smo mislili. da bo treba Galicijo z vsem zalogi- zdaj se kaže, da imajo lam več kakor Pri nas, Seno se pri nas prav lahko proda. Platjo ga že po 12 -13 K. Tudi loček se Proda po tej ceni. Nekateri naših gospo-. 'ev s° ga prehitro prodali po 8 K, kar l« prav nizka cena s sedanjimi razmerami, se otepi se plačajo po 8—9 K. Na Dunaju !e Plača za dobro seno 14 K 50 vin. ^ena prašičev je še vedno zelo visoka, lftioo ' 'U'''a 'e k''0 na dunajskem trgu le prašičev. Plačevali so mesnate: Ia. j,.3™, Ila. 330 -340, lila. 300—318; Se' 330r310' IIa" 320-328, lila. 300 ■ vedno je najboljše prašiče rediti, lila |Vendar Pa več nego 5 odstotkov vsega Bril'tS.r.Se ie namlatilo, ne sme priti med »to- ~ Op. uredn. seveda ne tako, kakor so jih poskusili meklenburški kmetje v nekem malem mestu. Svetovalo sc jim je, naj ženejo prašiče na pašo v gozd, kjer je še dosti želoda in trave. Prašiči bodo rastli s samo pašo brez druge krme. Prignali so res veliko prašičev. Dobra polovica je poginila za raznimi boleznimi, izmed katerih sta bili najhujši rdečica in kuga, drugi so pa tako revni postali, da so kmetje prašiče začeli zopet doma rediti. Goveje živine se na semnje že manj prižene. Cena je vedno zelo visoka. Na dunajski trg, kjer je bilo popred več kakor polovico ogrske govedi, pride zdaj večinoma živina iz Češke in Moravske. Lepo kaže letos trta; grozdja je veliko. Lansko vino so prodali zelo drago, 60—80 kron za 100 litrov, kar se še ni nikdar zgodilo. Vreme je dozdaj prav ugodno. Ajda je dosejana. Skoro nič se ni poznalo, da ni ; ve'iko najboljših delavcev doma. i Fižol se prodaja po 94—100 K 1 stot. Stari krompir plačujejo po 9 K za 100 kg, I novi po 17 50—20 K. Naši kmetje ga letos j najbrž ne bodo veliko prodali, ker bo cena j nizka in se bo lahko povsod za živino po-j rabil. • Leiošnia pomnožitev pridelka žita in j krompirja na Kranjskem. C. kr. kmetijska družba kranjska, i ki ima od c. kr. kmetijskega ministr-; siva nalogo izdelati žetveno statistiko, ; in sicer letos za cel mesec poprej kakor ' druga leta, je ravnokar po izvedencih j v celi deželi dognala, koliko se je letos | več raznega žita in krompirja posejalo, j oziroma posadilo. Posejalo se je napram lanskem letu več: s pšenico 628 ! ha, z rž jo 33 ha, z ječmenom 235 ha, z j osvom 97 ha, s turščico 273 ha, s prosom I 39 ha, s fižolom 270 ha in s krompir-! jem se je posadilo 1532 ha več. Če se j vzame v deželi običajni povprečni pri-I delek za podlago, se ho letos pridelalo \ samo na teh zemljiščih več: pšenice G0 vagonov, rži 2 vagona, ječmena 24 vagonov, osva 10 vagonov, turščice 33 vagonov, prosa 4 vagone, fižola 18 vagonov in krompirja nad 1000 vagonov. Ker se že danes lahko domneva, da bo letos letina na Kranjskem tako dobra, kakor že dolgo ni bila, pridelali bomo letos v deželi najmanj kakih 20 odstotkov več kakor v srednjih letinah. Vozit? s skupaj pripetimi vozovi je letos za čas poljskih del dovoljeno. Po cestnopolicijskem redu za dr-i žavne ceste, po deželnem zakonu, ki ureja policijski red na necesarskih cestah, in po cestnopolicijskem redu za mesto Ljubljana je prepovedano voziti po cesti z dvema drug na drugega pripetima vozovoma. Ker se pa letos te n are d be vsled pomanjkanja delavcev in delovne živine ni mogoče držati, sc jc c. kr. kmetijska družba kranjska obrnila na deželno vlado s prošnjo, da sc ta prepoved začasno razveljavi ter je c kr deželna vlada z odlokom z dne 8 julija t. 1., št. 16.495, sledeče odredila: Z ozirom na sedanje izjemne razmere se c. kr. okrajna glavarstva in c. kr. policijsko ravnateljstvo pooblasti dovo- lili izjemo od prepovedi voziti po cestah. z dvema drug na drugega pripetima vozovoma. Vsled te dopustitve je pa posebno paziti z v.o strogostjo na strogo izvrševanje vseh Vugih cestno-policijskili predpisov, kak. r izključna uporaba leve strani ceste, prepoved vozila sama puščati, na vozu spati, z bičem pokati, pustiti vozila na cesti itd. Samostojni kmetovalci in osebna dela za vojne namene. V več krajih se je pripetilo, da so bili k osebnim delom za vojne namene, in sicer za daljšo dobo in izven svojega bivališča pozvani tudi samostojni kmetovalci, dasi zakon o vojnih dajatvah z dne 26. decembra 1912, drž, zak, št. 236, določa, da so samostojni kmetovalci od opravljanja dalje trajajočih del izven bivališča svoje občine oproščeni in se potemtakem smejo pozvati kvečjemu h krajšim delom v občini svojega bivališča. Te nepravilnosti so se godile večinoma vsled tega, ker organi, ki so imeli zadevo v rokah, niso poznali teh postavnih določil. Na različne pritožbe, od-nosno prošnje, ki so prihajale od vseh strani, je deželni odbor posredoval in dosegel, da se temu odpomore. Deželna vlada je obenem izdala na vsa okrajna glavarstva odlok ter jim naročila, da imajo podrejene organe podučiti v teh postavnih določiliij ter paziti, da se bodo izpolnjevala. Napredek mlekarstva na Grmu. Na kmetijski šoli na Grmu se je na-molzlo leta 1908 skupaj 11.032 litrov mleka. Posnelo se ga je 1710 litrov in zasirilo 88 litrov. Leta 1913 se je namolzlo 31.338 litrov mleka, posnelo 7952 litrov in zasirilo 2286 litrov. Napravilo se je v tem letu 312 kilogramov sirovega masla in 235 kg sira, Leta 1914 se je pričelo meseca marca z nakupovanjem mleka v Prečni. Dobilo se ga je tam okroglo 50.000 litrov. Skupna množina mleka je znašala v pretečenem letu 81.435 litrov. Posnelo se ga je 30.769 litrov in dobilo 1231 kg masla; zasirilo pa 10.928 litrov in izdelalo 1015 kg sira, in sicer lim-burškega sira, ki se ga je prodalo največ znani tvrdki Wild na Dunaju. Samo ob sebi se razume, da se je povzdignilo tudi število in vrednost živine, ki je znašala koncem leta 1908 okroglo 7390 K, koncem leta 1913, tedaj pred vojno, pa 13.900 K. Vprašanja in odgovori. M. P., Podlipovcn. — Ze zadnjič smo v enaki zadevi pojasnili, da poizveduje o vojnih ujetnikih poseben urad Rdečega križa na Dunaju. Natančen naslov se glasi: Auskunfts-bureau der osterr. Gesellschaft vom Koten Kreuz in Wien, VI. Bez., Dreihufeisengasse 4, Kriegsschule. Pristaviti je treba (v nemškem jeziku), da je Vaš mož že enkrat pisal iz ruskega ujetništva. Po naši sodbi največ pisem iz Rusije ne pride na pravo mesto, ker so naslovi slabo napravljeni, in ker cenzorji radi slabe pisave ne umejo vsebine, potem pa tako stvari v koš vržejo. M. O. M. pri šk. h. — Amerika ni še zapletena v vojsko, torej poštni promet z njo ni ustavljen. Časopisi, ki jih pošilja naše uprav-ništvo naročnikom v Ameriki, se še vedno sprejemajo in odpravljajo. Ni nam znano, iz kakšnega vzroka je pri Vas drugače. F M. L. — Vsekako je podpora, ki jo dobivate," premajhna. Obrnite se v tej zadevi potom županstva, ali pa sami do okrajnega glavarstva. KDO VE? Ivan Uršič, čebelar, Idrsko pri Kobaridu, sedaj vojak, črnovojniški stražnik v Gradcu (I. komp., Hasnerplatz št. 12) bi rad izvedel, kje je njegova družina. — Kdor ve kaj o družini pokojnega nadučitelja Simčiča iz Biljane na Goriškem in Anici, naj blagovoli naznaniti na naslov: Marija Preprost, Orehovca, p. Št. Vid nad Vipavo, Kranjsko. Tedenska pratika. 30. julija. 1. Sv. Abdon in Senen, mu C. 2. Sv. Julita, mučenica. hči plemenitih starcev iz Cezareje v Kapadociji. Neki lakomni meščan, ki jo vedel, da je kristjana, jo je oropal premoženja in jo ovadil poganskemu sodniku; ker je bila sv. devica stanovitna v veri. je bila 1. 303. sežgana na grmadi. Sv. Ba-zilij jo tnko-le hvali in priporoča za zgled: »Torej, možje, ne bodite bolj slabotni in plahi v nagovarjanju sv. vere! Ve žene pa posnemajte njen vzvišen zgled! Bodite trdne v veri in dokažite s svojimi deli. da vas vaša nežnost in slabotnost ne ovira v izvrševanju vsakovrstnih kreposti.o Solnce v. 4. u. 33 m. — z. T. vi. 39 m. Luna v. 9. u. 1") m. — z. U. u. 12 m. 31. jnlija. 1. Sv. Ignacij (Ogitjeslav) Lojolanski, ustanovitelj jezuitskega reda, je bil rojen 1. 1491. v oraščini Lojola na .španskem. V boju proti Francozom je bil 1. 1521. pri Pampeluni ranjen. V bolezni je prebiral življenje svetnikov, kar ga je popolnoma predrugačilo. Odpovedal se je svetu, spoznal minljivost in ničemurnost svetnih časti in slasti. Zbral je okoli sebe več enako navdušenih mož. med njimi sv. Frančiška Išsaverja; skupno z njimi se je brezpogojno izročil v službo sv. Cerkve ter postavil temelj sedaj po vsem svetu razširjenega in cvetočega reda jezuitov. Ta red ima svojo redovno hišo tudi v Ljubljani in se peča pred vsem z misijonskim delovanjem ter z znanostjo. Njihovo gesio je: Vse za večjo božjo čast! Sv. Ignacij je sestavil knjižico 7. navodilom za duhovne vaje. ki je že takrat, ko je on živel, rešila več ljudi, nego je črk v knjigi. — Umrl je I. 1556.. ?tar 56 let: papež Pavel V. ga je 1. 1609. prištet med blažene, papež Gregorij XV. pa 1. 1622. med svetnike 2. Sv. Firm. 3. Sv. Demokrit. 4. Sveta Ernestina. Solnce v. 4. u. 34 m. — z. 7. u. 38 m Luna v. 9. u. 31 m. — z. 10. u. 24 m. 1. avgusta. 1. Vezi ap. Petra. Spomin, kako je bil sv. ap. Peter vržen v Jeruzalemu v ječo. Verigo, ki je bil z njo v ječi priklenjen k zidu, so kristjani shranili, in cesarica Evdoksija jo je 1. 435. prinesla iz Jeruzalema v Carigrad. Iz Carigrada so jo pozneje odnesli v Rim, kjer je bila položena zraven one verige, s katero je bil sv, Peter v Rimu ob času cesarja Ne-rona uklenjen. Za spomin teh verig je bila v Rimu zgrajena cerkev. 2. Makabejski bratje. 3. Sv. Peter Faber. 4. Sv. Justin. Sv. Feliks. r-. Sv. Etelvald. Solnce v. 4. u. 35 m. — z. 7. u. 36 m. 1 ,una v. 9. u. 4S m. — z. 11. u. 34 m. 2. avgusta. 1. Forcijonkula je cerkvica, posvečena spominu sv. Frančiška Serafinskega. Za to cerkvico je izprosil sv. Frančišek od papeža veliko predpravic. med drugim tudi popolni odpustek ki je bil svoje dni navezan na omenjeno cerkvico in se ie pozneje jel nazivati porcijunkulski odpustek. Zadobiti se je mogel pozneje po samostanskih cerkvah oo. frančiškanov. kapucinov in minoritov. in tudi ondi. kjer je vpeljan III. red sv. Frančiška. Danes 32 ie pravica porcijunkulskih odpustkov raztegnila že deloma tudi na druge župnijske cerkve. Ti odpustki se morejo prejeti od ve-černic prejšnjega dne pa do večernic 2 avgusta tolikokrat, kolikerkrat kdo obišče dotu.no cerkev ter ondi moli na papežev namen pet Očenažev Ceščenamarij in apostolsko vero. (Spoved in sv. obhajilo se lahko prejme tudi v kaki drugi cerkvi.) 2 Sv Alfonz Ligvorijanski, skof. sloveči cerkveni učenik. ustanovitelj reda redempto-ristov ali ligvorijancev, ki se peča predvsem z misijonskim delovanjem. Izprva je bil odvetnik. potem pa duhovnik, škof in vobce zgled krščanskega življenja. Rojen 1. 1696. iz plemenite rodbine de Liguori v Marianoli pri Neaplju, umrl 1. 17S7. 3. Sv. Rutilij. i. Sv. Maksim. 5. Sv. Teodata. 6. Sv. Alfreda, pobožna devica na Angleškem. umrla 1. 834. Solnce v. 4, u. 37 m. — z. 7. u. 35 ra. Luna v. 10. u. S m. — z. 12. u. 44 m. 3. avgusta. 1. Najdba ostankov sv. Štefana, prvomu-čenika. Svetinje so bile prenesene iz Jeruzalema najpoprej v Carigrad, potem v Rim. 2. Sv. Herme! ali Hermet, 3. Sv. Aspern, škof. 4. Sv. Avguštin Gažotič, škof v Zagrebu. 5. Sv. Lidija, vdova, prodajalka škrlatnega blaga, ki jo je izpreobrnil sv. ap. Pavel v mestu Filipah. Solnce v. 4. u. 38 m. — z. 7. u. 33 m. Luna v. 10. u. 33 m. — z. 1. u. 54 m. 4. avgusta. 1. Sv. Dominik (latinska beseda pomeni: nedeljski.' prazniški ustanovitelj zaslovelega dominikanskega reda. je bil rojen 1. 1170. na španskem. L. 1203. je začel pridigovati zoper takratne krivoverce Albigence na Francoskem; 1 1215. je ustanovil pridigarski red. da uspešneje zatre krivo vero. Sveti Dominik ie tudi vpeljal molitev sv. rožnega venca. Umrl 1. 12-21. 2. Sv. Agabij, š'kof. 3. Sv. Aiistarh. 4 Sv. Tertulijnn seveda ne oni znani cerkveni pisatelj . 5. Sv. Perpetua, učenka sv. ap. Petra. Solnce v. 4. u. 39 m. — z. 7. u. 32. m. Luna v. 11. u. 4 m. — z. 3. u. 5. avgusta. 1 Marija Devica Snežna — je spomin na posvečenje rimske cerkve Maria Maggiore. ki je slovela kot največja Marijina cerkev na svetu. Zgrajena je bila ob času papeža Liberija (252—366'. in sicer na čuden nač.n. Neki pobožen in bogat Rimljan Janez je videl v sanjah. kako je sneg pobelil rimski hrib Eskvilin ob času. ko je ondi največja vročina: zato je tam sezidal imenitno baziliko, v kateri se hranijo tudi betlehemske jaslice. To cerkev je obdarovalo veliko knezov in vladarjev. 2. Sv. Ožbolt, angleški kralj. Solnce v. 4. u. 41 m. — z. 7. u. 31 m. Luna v. 11. u. 44 m. — z. 4. u. 3 ni. Vsaka gospodinja Vam bo pritrdila, da brez dobrega kavnega pridat-ka kava ni dobra. Če lioteče imeti dobro in okusuo kavo, ji morate pride-jati Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem, ki je najboljši kavni pridatek sploh. Vse naše gospodinje to vedo, zato pa kupujejo samo to cikorijo. To tem raje, ker tudi vedo, da je Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem pristno domače blago, edino te vrste sploh. Tudi mi priporočamo Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem kot najiz-vrstnejši in pristno domači kavni pridatek! se so To in ono. Napačna vljudnost. Učitelj: ;>t0< rej dobro še imejte o počitnicah, pazite na zdravje in povrnite se vsi "vrsti irj utrjeni nazaj; samo glejte, da boste imeli malo več vneme in razuma, k a-kor zadnje četrtletje!« — Ufoncij »Hvala, enako!« Kazen. Berač z godalom na viju^ pride pred grad, pa začne muzicirati, Ko preneha, potrka na vrata. .Staj obraz se prikaže izza vrat: »Tukaj s nič ne daje.« Vrata se zapro. Berač s začudi: »Tako? Ne dajo nič? Bom pa za kazen še eno zagodel.« Napak razumela. Mi^ovec nride ob treh ponoči pijan domov. Žena: »Tako pozno prideš in pa tak!« — Migovec- Me-m e n t o mori!« (Po slovensko: Misli na smrt!) — Žena: »Tako je! Če ne veš nobenega izgovora, pa začneš kleti! Konečnf mir in red v svojem telesu si želi vsak, ko^ar mučijo kake bolečine, ali kdor spati ne more aH kogar bolezen moti pri delu. — Da se pa to doseže, ni nič boljšega, kakor da se vporabi pr| vsake vrste bolečinah, napenjanju, bodenju, trganju v udih in mišicah 1'ellerjev priporočani fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fluid". — I.ekar. nar E.V. Feller, Stubica, Elzatrg štev. 10 illrvat. ska) pošlje 12 steklenic tega preizkušenega domačega zdravila poštnine prosto za samo >i kron. — Ravnotako dragoceno domače zdravilo pri že. lodčnih bolečinah, zaprtju in lenivosti črev so Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z 7.11, ,,Elza-krogljice", od katerih stane 6 ;katliic 4 krone 40 vin. prosto poštnine. — Obojo domačih zdravil se more najtopleje priporočiti, okoser—— 2 1470 dobro izurjena krojaška pomočnika sprejme IVAN ZVEZDA, Jesenice, Gorenj, i SANATORIUM • EMGNA l, ., 1 ZA-NOTRAT-Juri -IN-KIRURGICNE -BOLEZ.1 M jI ■ PORODNIŠNICA. J {^LvJUBLdANA-KOMENSKECSA ULICA -'! \\ I DR-FR.DERGANC SKRIVALNICA. Kje je hribolazec? LOTERIJSKE številke. Gradec, M. julija: 35, 68, 52, 64, 76. Line, 2i. julija: 1, 55, 52, 20, 47. (.ko se sliši mnogokrat popraSevati ljudi, kateri pa<- imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker tele slaba, netočna, vedno stoječa bazar ura Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. Št. 600 Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti...... K 8-40 , 410 Nike!.-anker-Roskopf ura „ 4-10 „ 705 Roskopf ura, kolesje v kamnih tekoče .......„ 5-90 „ 719 Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ 720 Sre! rna cilinder rem. ura,, 9-70 ,1450 Bela kovinasta verižica . . „ 2-80 nikelnasta.......„ 1*— , 916 Srebrna verižica. . . . . „ 3-20 , S9 Double zlata verižica . , . „ 5 90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, avratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami Merija zahtevajte zastoij in poSteine presteja. '•zpošlija se po povzetju ali pa če se Jenar vnaprej pošlje. Nengajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkužene. Last na tovarna ar v Švici Nima nobene podružnice. irajte za !! pmoljuba' V Katoliški tudi zastareli liiaji na glavi in bradi, srlečica, prhljaji. se odstranijo s kosmet. nni-vers. naravnim sredstvom proti liaaiem v najkrajšem časa — Mnogo zaJavalni! .> štedilna kava. lepo dišeča, izdatna m ttfviliivrt 5 ks; vreča za po-skuaujo K 11'- | o št prost f po poTE«tju. Pol kilograma 1 rvovrstnega lin- čaja ; K 2-20 poidje A. Schapira št. 473. tn\ TISZABOGDAN. Kuverte s firmo, - ■ pisma, - ■ ■ račune Itd ■ iz\ ršuje natančno po ■ naročilu : KatoliSka : : tiskarna : v Ljubliani. 5 vinarjev stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj plavili cenik s 401K) slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se požlje vsakomur zaston in poštnine prosto. Prva tovarna ur JAN KONRAD, o. in kr. dvorni založnik, Brux št. 782 (Češko). Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 K, 5-— K V srebru S-40 K 0 50 K. Nikeln. budilka 2 90 K, me s kukavico 7-85 K, ure z nihalom 9 — K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572 menja ali denar nazaj. Frodaialnice razvidne po letakih. cesta srf%Novis«ej ^NASPROTI KOUZEJA-ZftM: ^ ^pE^AJTE Pitvi SLO V. C ENI K g; • BREZPLAČNO fritz Sehulz. iun. liriutia i o. j. Insig n.L. 100 litrov zdrave domače pijft osvežujoče, dobro in žejo l-u Hi laik vsak sam priredi z malimi -tro -l.i V l logi so »novi za ananas, Jabolčnik nadino, malinoveo, poprova mota' inn škateleo, pomerančnik, dišočn peri« višnjevec. 'la pijača se .; v/.iva hlaina pozuni pa vro n <-sto ru ma in žganja. Skaziti s-- n..- i ,r. snovi z natančnim navodilom s',. K 4-50 Iran ko po povzetju. Na i ta!.. n ,i0; dam eno povrliu. Za gospodarstva, tovarn. , •,jt(j' neprecenljivo vrednosti, ker delavce ta pn, , ,Voži in ne upijnni, vsled cesar no zgube nič na svoji 'leln/mo/nosti. Jan Grolicti, drogerija ,Pri angelu', Brno 641. Moravi 1351 Suhe gobe, rdečo deteljo, moto vilec, travno seme, fižol in drug 1344 5 kupujeta S10> 10 e MU I $ A \ K Marijin trg 2 LJUBLJANA Marijin trg r Stanje vlog čez 23 milijonov ki^on. ima v zalogi: 1434 otrok, raefane in ken?^ ledilno ol e, rlž, ca! kakor Mi vso m sio specerHsko Map. Oddaja na dc!>e"o. registrovana zaoutga z neomejeno zavezo 6 linMI?r?. l?II:!os!teia cjsfa štev. 6. rritllrle. v lasi: fcfši ehpicII hotele ..InlCB" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne -= samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska a31 °/ ^ /4 /O in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož-^® nik od vsakih vloženih 100 kron čistih;^ obresti 4-75 kron na leto. ^mEtM^mB^^Zi^T^ Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Izdaja konzorcij „l/ouioljuL'a", 12 Odgovorni urednik Jožel Gostinear, državni poslanec. Načelstvo. Tiskala Katoliška tiskarna.