Tla delo Jugoslavija zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh zapad-nih dežel. Zahteva samo, kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje — to je naša zahteva. Tito Cena 2 din — Mesečno ' 8 din Glasilo Okrožnega odbora OF Celje. Izhaja vsako soboto Celje 18. maja 1946 J IZ GOVORA MARSALA TITA NA III. KONGRESU USAOJ-a Mi bomo branili -, vedno branili naše pravice vijo. Toda oni nočejo tega upoštevati, temveč samo etnični razlog. Vprašam vas, kakšen etnični značaj ima na pr. za Anglijo Afrika, kjer žive razni narodi, samo angleški ne? Vprašam vas kakšni etnični razlogi so za Ameriko na Tihem oceanu, kjer živijo Japonci in Malajci? Oni imajo pravico vladati drugim narodom, a mi nimamo pravice rešiti svojih bratov. Oni skrbe za usodo Italijanov, ki žele priti v Jugoslavijo, a ne skrbe za usodo Slovanov in Italijanov, ki nočejo pod Italijo. Ne verjamem v iskrenost tega etničnega načela v tem konkretnem primeru. Tu niso etnična načela po sredi, temveč nekaj drugega. Če vzamemo črto, ki jo predlaga Bidault, gre ona po pasu ob morju in loči zapadna mesta od zaledja. Kako bodo živela ta mesta brez zaledja?! Kakšni etnični razlogi so to? Ne, to so samo strateški razlogi, toda zopet na škodo naše dežele. Če gre za strateški razlog, tedaj smo mi tisti, ki imamo pravico na to, da postavimo to strateško načelo in nihče drug. Ne moremo se strinjati s takšnim postavljanjem stvari, kakor jih postavljajo nekateri. Mi smo prepričani, da večina ljudstva Anglije in Amerike ne misli tako, kakor mislijo tam nekateri ljudje, ki nas hočejo znova kaznovati zato, ker smo se borili na strani zaveznikov. Na koncu ponovno poudarjam, da ne moremo pri teh naših zahtevah popustiti niti v celoti niti delno, ker imamo prav v vsakem pogledu. Jugoslavija zahteva po vseh žrtvah najmanj od vseh zapad-nih dežel. Ona zahteva samo, kar je njenega. Istra, Trst in Slovensko Primorje — to je naša zahteva. Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Pri tem bomo ostali. Tovariši in tovarišice! Tako stoji stvar. Tu vam rečem lahko samo eno: Mi bomo branili — vedno branili te naše pravice. Ne bom zašel v podrobnosti. Našim bratom v Istri, pa naj bodo Slovenci, Hrvatje ali Italijani, lahko sporočim preko delegatov, ki so tu, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se bodo izpolnile njehove želje, da bodo priključeni k Jugoslaviji in da se bodo vključili v novo živlejnje, ki daje možnosti vsakemu državljanu te dežele, naj bo kakršne koli narodnosti, da se vsestransko razvija. Mi gremo po svoji poti, pa naj se tam kakor koli rešuje in reši. Tovariši in tovarišice! Ko smo se borili za osvoboditev naše dežele, nismo nikoli pustili iz vida, da se borimo in osvobodimo tudi naše brate, ki so izven naše dežele. Mi smo to svojo nalogo izvršili, Izvršili smo jo tem laže, ker je tudi ljudstvo v Istri in Slovenskem Pri-morju dalo vse od sebe, se borilo za osvoboditev, da bi bilo v Jugoslaviji. Že leto dni se trudimo, da bi to svojo pravico tudi končnoveljavno in formalno dosegli. Nekateri naši zavezniki nam odrekajo pravico do tega. S tem odrekajo pravico tamošnjemu ljudstvu, ki pravi, da hoče v Jugoslavijo in da ima pravico biti v Jugoslaviji. Oni imajo neke druge kombinacije. Vi veste, da je bila tam zavezniška komisija, ki je pregledovala etnični značaj Julijske krajine. Podala je poročila in na osnovi teh poročil je prišlo v Parizu med štirimi velesilami do pogajanj. Ta pogajanja niso doslej privedla do uspehov, ker smo dejali: Nočemo ničesar popustiti v svojih prvotnih zahtevah, ki so najpra-vičnejše. Mi smo ostali trdno pri svojih zahtevah in za seboj imamo neomajnega branilca naših pravic — Sovjetsko Zvezo, katere predstavnik Molotov brani odločno, kakor da je tam nekdo izmed nas, našo pravico. Brani jo zato, ker je globoko prepričan, da j« to, kar brani, pravična stvar. Bile so razne kombinacije. Dobil sem zemljevid teh kombinacij. Na njem je bilo vse prečrtano, sem in tja, da nisem vedel, katera je čigava. Tu Wilsonova, tu neke druge, Morganova, ameriška, angleška, francoska in vrag vedi kakšna vse. Toda ostane eno: Če gledaš vse to, te nekaj stisne okoli srca in se vprašaš, zakaj vse to, zakaj si toliko prizadevajo, da bi nam odtrgali del telesa, da bi znova izročili naš živelj pod tuji jarem? Vprašaš se, zakaj mora biti prav naša junaška dežela tako nepravično kaznovana, a je dala toliko žrtev za skupno stvar zaveznikov? Konferenci velikih sil smo postavili našo zahtevo na podlagi etničnih, gospodarskih, geografskih in strateških razlogov. Pozneje je bilo sklenjeno, da se bodo upoštevali samo etnični razlogi in mi smo na to pristali. Če bi se upoštevala tako zvana atlantska pogodba, tedaj bi videli, da želi ogromna večina Italijanov, Hrvatov in Slovencev, brez razlike narodnosti, v novo Jugosla- Pozdravna brzojavka mladine celjskega okrožja III. kongresu USAOJ-a Mladina celjskega okrožja pošilja III. Kongresu USAOJ-a tople pozdrave in željo, da bi z uspehom izvršil svoje delo. Dobro se zavedamo dolžnosti, ki jo ima mladina do domovine. Dokazali smo to v osvobodilni borbi, to dakazuje-mo in bomo dokazali pri obnovi naših porušenih vasi in mest ter pri izgradnji naše oblasti. Neumorno bomo sledili v delu vsem onim, ki so darovali Svoje življenje za uresničenje naših idej. Živel III. Kongres USAOJ-a! _________ZMS celjskega okrožja POZDRAVNA BRZOJAVKA GRADITELJEM »MLADINSKE PROGE« Mladina celjskega okrožja vam pošilja, dragi tovariši, mnogo lepih pozdravov. Ponosni smo, da je iz naše sredine odšla na tako važno delo tako močna skupina. Prepričani smo, da bo vaše delo lep doprinos k izgradnji te proge, ki bo dala §vetu nov dokaz, kaj zmore strnjena fronta jugoslovenske mladine. Utrdili se boste ne samo telesno, ampak tudi duhovno, saj boste prinesli ob vrnitvi novih zamisli, ki nam bodo v veliko korist. Protesine resolucije sveiu zunanjih ministrov v Parizu Zahvaljujemo se ZS, ki je s svojim predlogom dokazala svoje prijateljstvo in odločnost v zaščiti malih narodov Konferenci zunanjih ministrov v Parizu Delavci in nameščenci tekstilnih tovarn Celje, zbrani na masovnem sestanku, odločno protestiramo proti predlogom, ki so jih stavile tri delegacije medzavezniške komisije glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Ti predlogi pomenijo izdajo zaveznika, pa tudi izdajo ljudstva v Primorju, ki je toliko doprineslo v borbi za osvoboditev. Pomenijo pa tudi ti predlogi nagrado našemu premaganemu sovražniku, ki je 25 let uničeval naš živelj na Primorskem. Z zaupanjem zremo v odločno zadržanje tov. Molotova, zastopnika Sovjetske Zveze, katerega predlog edino odgovarja pravični in resnični težnji jugoslovanskih narodov, pod geslom: »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Konferenci zunanjih ministrov v Parizu Na občnem zboru Nabavne in prodajne zadruge v Celju dne 10. maja 46 zbrani zadružniki odločno protestiramo proti krivici vsebovani v treh predlogih, predloženih konferenci zunanjih ministrov v Parizu. Ti predlogi ne upoštevajo dejanskega narodnostnega in gospodarskega stanja ter volje večine ljudstva Julijske krajine, ki tvori enotno, nerazdeljeno pokrajino. Sprejem teh predlogov bi pomenil nagrado za fašističnega napadalca in v zgodovini nezaslišano kazen za zmagovalca, ki je bil podlo napaden. Za Jugoslavijo je edino predlog Sovjetske Zveze sprejemljiv, ker je pravičen in upošteva življenske interese prizadetih. S tega mesta izražamo naj-iskrenejšo zahvalo veliki Sovjetski Zvezi, ki je tudi tu pokazala svoje plemenito prijateljstvo do narodov Jugoslavije, ki so v vojni dali ogromne žrtve za poraz fašizma in za svobodo. Naj živi Julijska krajina s Trttom v svobodni Jugoslaviji! Smrt fašizmu — svobodo narodu! Zadružniki nabavne in prodajne zadruge v Celju Konferenci zunanjih ministrov v Parizu Na protestnem mitingu v Pečovniku pri Celju dne 11. maja 1946 zbrani rudarji dvigamo glas proti vsakemu poskusu, da se nam odtrgajo deli Julijske krajine, ki je s svojim središčem Trstom enotna pokrajina. Nočemo meje, ki ne bi upoštevala narodnostnih in gospodarskih razmer, ljudske volje in žrtev, dànih za svobodo Julijske krajine. Odklanjamo one predloge, ki pomenijo izdajo zaveznika v korist poraženega napadalca. Izrekamo vročo zahvalo veliki Sovjetski zvezi, ki je s svojim predlogom nastopila za pravično rešitev tega vprašanja in iznova dokazala svoje prijateljstvo do nas. Naj živi svobodna Julijska krajina s Trstom v Jugoslaviji! Pečovnik, 11. maja 1946. Svetu zunanjih ministrov v Parizu Prebivalstvo Mozirja in okolice, zbrano na velikem manifestacijskem zborovanju dne 13. maja 1946 ugotavlja, da pripada to ozemlje po težnjah ta-mošnjega prebivalstva, svojem zgodovinskem razvoju, kakor po svojem gospodarskem in kulturnem položaju edinole Jugoslaviji. Kljub temu, da sta nas krivica in nasilje oropala že po prvi svetovni vojni te naše lastnine, nam je neum-ljivo, da se vprašanje jugoslovanske in italijanske meje nikakor ne more rešiti. Narodi Jugoslavije so dali za to zemljo neštete žrtve, ko so stali na strani svobodoljubnih narodov v borbi proti fašizmu, ki je baš na tem predelu pokazal vso svojo zločinsko naravo. Zato smo ogorčeni in v svojem narodnem ponosu globoko užaljeni nad poskusi, ki nam odrekajo pravico do te z našo krvjo prepojene zemlje. Zahtevamo, da se nam naše zahteve priznajo v onem obsegu, kakor jih je predlagala in utemeljeno zagovarjala naša delegacija. Smrt fašizmu — svobodo narodu! _Mozirje, 13. maja 1946.__Prebivalstvo Mozirja V delu na cestah sodelujejo vsi sloji prebivalstva Že prvega dne»Tedna za obnovo cest« je bila udeležba prostovoljnih delavcev v vsem okrožju zelo velika in je na ne- katerih odsekih presegla vsa pričakovanja. Med delavci si mogel videti prav vse sloje našega prebivalstva, od delavca . in kmeta, študenta pa do inteli-genta, vsi so vihteli krampe in lopate, zavedajoč se važnosti obnove našega prometa, kateremu so ceste glavna žila. Vse te množice prostov'oljnih delavcev so organizirale naše množične organizacije, razporejali pa so jih strokovnjaki Uprave cest. Ta strokovna pomoč se je v vseh primerih pokazala kot prav umestna, da, celo nujno potrebna, kajti marsikdo ni niti prav vedel, kako je treba skladati in razgrabljati gramoz, ga pravilno posipavati, pravilno kopati posteljice in čistiti bankete. V nedeljo so se ponekod še kazale precejšnje pomanjkljivosti v organizaciji, predvsem v Trbovljah, kjer so morali prostovojni delavci čakati skoraj dve uri, da jim je bilo pojasnjeno kam naj gredo delat. Docela se je slika spremenila v ponedeljek, ko se je že na vseh odsekih uvedlo načrtno popravljanje in so zato uspehi dela tega dne povsem drugačni in kljub manjšemu številu delavcev, na nekaterih odsekih število prostovoljnih delovnih ur presega število v nedeljo storjenih ur. Zatirajmo jabolčnega zavijača Kmetijska zadruga v Celju ima na razpolago zadovoljive količine škropil Sadno drevje je odcvetelo, lepo kot že dolgo ne. Če ne bo vremenskih nezgod, se nam obeta zelo dobra sadna letina. Dolžnost sadjarja je torej, da obrani plodove pred raznovrstnimi zajedavci, a posebno pred jabolčnim zavijačem, ki nam včasih uniči več kot polovico pridelka. Kdo ne pozna, drobnega »črva« v predčasno odpadlem jabolku? Pa tudi v hruškah in deloma v češpljah ga najdemo. Ti »črvi« so ličinke, gosenice drobnega metuljčka, jabolčnega zavijača. Metuljček meri približno 1 cm; prednja krila ima sivkastomodra ter pisana s temnorjavimi nogami kovinskega sijaffe. Ob koncih prednjih kril se vidi značilna rdečerjava lisa. Metuljčki letajo maja in junija meseca (prvi zarod, v somraku in ponoči, ko samice znesejo 30—60 jajčec na drobne plodove, po večini na vsak plod le po eno, najraje ob muhi ali peclju. Iz jajčec se v nekaj dneh izležejo drobne ličinke, ki se zagrizejo v plodove do peščišča, ki ga razjedajo. Ličinke so mesnatordeč-kaste barve in imajo temnorjavo barvo. Napadeni plodovi zaostajajo v rasti, prisilno dozorevajo in predčasno odpadajo. Na njih opazimo luknjice, skozi katere ličinka izloča iztrebke; okoli teh luknjic lupina pordeči. Včasih obišče ena ličinka dva do tri plodove. Ko čez 2—3 tedne ličinka odraste, zapusti plod, se po tanki nitki spusti navzdol ter si poišče varnega zavetišča največkrat pod staro skorjo, kjer se zaprede v bel mešiček, v katerem se zabubi, iz bube se razvije metuljček. Pri nas imamo po večini dva zaroda tega škodljivca, in^ sicer se metuljčki drugega zaroda pojavijo navadno koncem julija ali v začetku avgusta tako, da v tem času maramo računati z novimi okužbami plodov. Samice polagajo svoja jajčeca na plodove, ki so sedaj že precej debeli. Dorasle gosenice tega zaroda izlezejo v jeseni iz plodov ter se zapredejo, kot one prvega zaroda, v raznih skrivališčih, posebno tudi v sadnih shrambah in skladiščih, kjer prezimijo in se šele spomladi zabubijo; iz bub se kmalu nato razvijejo metuljčki. Predvsem v toplejših vinorodnih predelih moramo torej pri nas računati z dvema zarodoma tega škodljivca; najvažnejše pa je, da ugonobimo v čim večji meri prvi zarod. Kot rečeno so izgube, ki jih naše sadjarstvo utrpi vsako leto vsled jabolčnega zavijača izredno velike, zato je nujno potrebno, da tega škodljivca pravočasno in učinkovito zatiramo. Načini obrambe in borbe proti jabolčnemu zavijaču so različni. Uničimo ga v veliki meri s temeljitim snaženjem in čiščenjem sadnega drevja, ko ga s strgu-ljo ali žično ščetko uničimo v njegovih zimskih skrivališčih pod staro skorjo, lubom, lišajem in po razpokah; deloma ga pa pokončamo tudi z zimskim škropljenjem. Najuspešnejše pa ga zatiramo s poletnim škropljenjem, pretežno z raznimi arzenikovimi sredstvi in pripravki. Ker v poletnem času škropimo sadno drevje tudi v obrambo proti škrlupu in drugim glivičnim boleznim, uporabljamo pa večini takšna škropiva, ki so istočasno učinkovita proti škrlupu in gosenicam jabolčnega zavijača (in drugim objeda-čem), a to so tzv. kombinirana'škropiva, ki si jih sestavimo sami tako, da običajnim škropivom (bordoški, žveplenoapne-ni brozgi) dodamo arzenikove pripravke. Prejšnja leta se je pri nas priporočal in tudi že precej udomačil apneni arzenat (Aresin, Meritol); uspešno se je tudi uporabljal tzv. »Nosprasit« v V-—3U %ni raztopini. Letos imamo na razpolago v zadostnih količinah predvsem svinčev arzenat znamke »Grasselli«, ameriški proizvod, fin rdečkast prah, ki ga bomo po večini uporabljali kot dodatek žveplenoapneni oziroma bordoški brozgi, in sicer 30 do 40 dkg na 100 litrov 2 % žveplenoapnene ali pa V % bordoške brozge. Škorpivo pripravimo najboljše tako, da v manjši posodi svinčev arzenat naj-preje dobro pomešamo z manjšo količino že na običajen način pripravljene žveplenoapnene, ozir. bordoške brozge, ter to zmes nato polagoma vlijemo v ostalo brozgo in dobro premešamo. Ker so arzenati strupi, moramo biti z njimi zelo previdni. Ravnati se je točno po navodilu za uporabo svinčevega ar-zenata, ki naj ga vsak zahteva ob nabavi tega sredstva. Da preprečimo »črvivost« plodov je treba jablane in hruške škropiti z arzenikovimi sredstvi dva do tri krat; in sicer škropimo prvič kmalu potem, ko drevje odcvete, drugič 2—3 tedne pozneje (ko so plodovi dosegli velikost oreha), a po potrebi, posebno če je deževje škropivo izpralo, škropimo kmalu nato še tretjič. V vsakem slučaju pa morajo biti škropljenja z arzenovimi pripravki končana 4—5 tednov pred obiranjem plodov. Za prvo škropljenje jablan in hrušk po cvetju uporabljamo praviloma le 2% no žveplenoapneno brozgo z dodatkom 40 dkg svinčenega (ali apnenega) arzenata. Za bordoško brozgo je sadno drevje v tem času zelo občutljivo. Če pa se le odločimo za škropljenje z bordoško brozgo, jo uporabljamo le v Vi do V %ni raztopini z dodatkom 40 dkg svinčenega (ali 30 dkg apnenega) arzenata. Če imamo na razpolago »Nosprasit«, ga® sedaj uporabljamo v Vz %ni vodni raztopini. Za drugo škropljenje po cvetju, ki je za zatiranje jabolčnega zavijača najvažnejše, uporabljamo za jablane in hruške ista škropiva v istih gostotah kot pri prvem škropljenju po cvetju. Vendar zaradi nevarnosti ožigov bordoško brozgo sedaj raje sploh ne uporabljamo. Tretje škropljenje po cvetju izvršimo z istimi sredstvi kot smo to navedli za prvo škropljenje po cvetju. To tretje škropljenje izvajamo posebno v slučaju, če drugi zarod jabolčnega zavijača močno nastopa. Z navedenimi škropivi se ne obranimo le jabolčnega zavijača, škrlupa in drugih glivičnih bolezni, temveč tudi še mnogih drugih zajedavcev, posebno raznih gosenic. Pri poletnem škropljenju sadnega drevja je treba paziti na to, da se škropivo razdeli v čim finejših kapljicah po vseh zelenih delih, posebno po plodovih. Škropiti je torej treba s finim razpršil-nikom ter z močnim pritiskom. Drevje moramo takorekoč zamegliti; š.kropivo nikakor ne sme kapljati z drevja. Tudi ne škropimo ob najhujši sončni pripeki, in ob zelo vetrovnem vremenu. Najboljše opravimo škropljenje ob oblačnih dnevih brez vetra ali pa ob zgodnjih jutranjih ter poznih popoldanskih urah. Poleg škropljenja je tudi priporočljiv način zatiranja gosenic jabolčnega zavijača lov v pasti (lovne pasove) iz valovite lepenke, slame ali sena, ki jih na deblo navežemo sredi junija meseca en ifieter od tal. Sredi julija jih pregledamo ter gosenice, ki so si pod njimi poiskale zavetja, uničimo. Pasti snamemo oktobra meseca, ko pod njimi najdemo mnogo ličink drugega zaroda, ki jih pokončamo. Deloma uspešen je tudi lov metuljčkov jabolčnega zavijača v posode z vabo (z vodo razredčeno sladkano pivo, sadjevec, vino ali kakšen drugi sadni sok). Od časa do časa te vabe pregledamo, odstranimo iz njih nalov-ljene metuljčke ter jih posebno po dežju na novo polnimo. Tudi odpadle črvive plodove je treba zbirati še predno jih gosenice zapustijo; dobro je, če drevje včasih potresemo, da odpadejo črvivi plodovi. Če bomo vse te mere posebno škropljenje, proti jabolčnemu zavijaču izvajali, se ne bomo obranili le tega nevarnega zajedavca, temveč bomo v splošnem dvignili kakovost letošnjega sadnega pridelka. Domači in tuji sadni trg bo tudi v bodoče zahteval čim lepše in okusnejše sadje. 1Vaše socialno zavarovanje Dobro urejeno ter brezhibno poslujoče socialno zavarovanje je zrcalo kulturne stopnje vsake državne zajednice. Socialno zavarovanje s svojim širokim krogom interesentov z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami je morda eden najbolj vzglednih primerov urejenega kolektiva v človeški družbi, ki nam nazorno prikaže vse koristi in prednosti, če se pod nadzorstvom države ter ob samoupravi interesentov samih uredi poslovanje življensko važne ustanove, zlasti še spričo dejstva, da gre tu za veliko skupnost vseh delovnih ljudi ter za njihove elementarne interese in koristi, katerih zaščita je prva naloga napredno civilizirane države. Zato *Je razumljivo,-da nova ljudska vseh ljudskih republik, posveča veliko oblast, predvsem vlada FLRJ in vlade pozornost in skrb dobri ureditvi socialnega zavarovanja v naši ljudski državi. Kakor na drugih področjih, so tudi tu uvajajo v življenje sadovi in načela štiriletne narodno osvobodilne borbe, katerim moramo zaupati, da se bo (ob njihovem upoštevanju) zgradilo res takšno socialno zavarovanje, ki bo vsem interesentom - zavarovancem v polno korist, naši mladi ljudski državi pa v ponos. Krona teh prizadevanj bo novi zakon o socialnem zavarovanju, ki ga sestavljajo naši najboljši strokovnjaki, in ki bo brez dvoma bogat na izkušnjah na tem področju. Do novega zakona, ki bo pomenil veliko prelomnico v socialnem zavarovanju, poslujejo zaenkrat ustanove socialnega zavarovanja v glavnem še po starem zakonu, katerega predpisi pa so že sedaj nekoliko bili izpopolnjeni in deloma tudi spremenjeni s številnimi nared-bami in odloki osrednje vlade ter s sklepi začasne samouprave Osrednjega zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu. Že s temi provizornimi ukrepi so bile v mnogočem začrtane in utrte nove poti v socialnem zavarovanju. Predvsem se je izvedlo poenotenje zavarovanja. V predaprilski Jugoslaviji so imeli svoje zavarovalne ustanove posebej delavci, nameščenci, rudarji in topilniški delavci ter železničarji. S 1. julijem 1945. so se strnili vsi ti v socialnem zavarovanju pod eno streho, ali z drugimi besedami — ustvarjen je bil enoten nosilec socialnega zavarovanja za vse stroke delovnih ljudi in za vsa področja države. Korist tega ukrepa je na dlani: z združitvijo vseh delovnih ljudi, ki so zavezani zavarovanju v enotni ustanovi socialnega zavarovanja, so se združili vsi dobri in slabi riziki v zavarovanju, na drugi strani pa se je s tem enotni nosilec socialnega zavarovanja za vse stroke delovnih ljudi in za vsa področja države. Korist tega ukrepa je na dlani: z združitvijo vseh delovnih ljudi, ki so zavézani zavarovanju v enotni ustanovi socialnega zavarovanja, so se združili vsi dobri in slabi riziki v zavarovanju, na drugi strani pa se je s tem enotni nosilec zavarovanja močno okrepil glede sredstev za dajatve in podpore ter za razne investicije, ki so potrebne za boljšo ureditev socialnega zavarovanja, zlasti za gradnje okrevališč, sanatorijev, ambulatorijev in drugega. Drug važen ukrep, ki je bil že sprejet in izveden pred sprejetjem novega zako- na, je decentralizacija samih ustanov socialnega zavarovanja, ki je bila zlasti izvedena v naši ljudski republiki Sloveniji. Mesto poprejšnjih centralnih uradov, ki so bili vsi v Ljubljani (Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in podpornega društva, Pokojninski zavod za nameščence, Glavna bratovska skladni-ca), je bil ustanovljen za vse področje LR Slovenije en centranli zavod s sedežem v Ljubljani, ki nosi uradni naziv: Federalni zavod za socialno zavarovanje v Sloveniji, na samem terenu pa je bilo ustanovljenih 6 filial (podružnic) in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, na Jesenicah in v Trbovljah. Te filiale so za svoje teritorije prevzele vse posle, ki so jih prej vodili centralno iz Ljubljane zgoraj našteti uradi. S tem ukrepom se je zavarovanje nmogo bolj približalo delovnemu ljudstvu ter kontroli s strani ljudstva. Tudi v Celju je bila konec meseca septembra 1945. ustanovljena takšna filiala (podružnica socialnega zavarovanja, ki nosi uradni naziv: Federalni zavod za socialno zavarovanje v Sloveniji, Filiala Celje). Njen teritorij se v glavnem sklada z mejami političnega okrožja Celje razen trboveljskih revirjev, ki imajo svojo lastno filialo Federalnega zavoda. Razumljivo je bilo, da je bilo začetno poslovanje celjske filiale združeno z velikimi težkočami. Najprej si je bi'lo treba zagotoviti prostore, kajti prostori prejšnje poslovalnice, ki je bila samo nekakšen posredovalni urad, nikakor niso zadostovali. Deloma je bilo treba prostore še adaptirati ter poskrbeti za potrebno opremo. Ustvariti je bilo treba tako rekoč iz nič dokaj velik upravni aparat, ki naj bi zagotovil nemoteno in brezhibno poslovanje. Vladalo je tudi pomanjkanje izvežbanih strokovnih kadrov, poleg tega pa je tudi okupator v socialnem zavarovanju napravil v tukajšnjem teritoriju mnogo zmede, in je bilo socialno zavarovanje v Nemčiji urejeno po njih vidikih. Vse te težave je bilo treba, — mnogokrat z velikimi napori — premagati, tako da spričo tega ni nič čudnega, če poslovanje filiale v samem začetku še ni ustrezalo dejanskim potrebam. Toda čim so bili urejeni prostori (ki pa so še sedaj razdeljeni na tri stavbe) ter zagotovljen vsaj primeren kader moči, se je poslovanje filiale razmahnilo ter v zadnjih mesecih prišlo v vseh panogah na tekoče. K temu je mniogo pripomoglo tudi razumevanje in pomoč krajevnih faktorjev, zlasti političnih ter sindikalnih, katerim je treba za to izreči vse priznanje in zahvalo. Kako je Filiala Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju poslovala v posameznih panogah socialnega zavarovanja, kako deluje njena administrativna, zdravstvena in sindikalno-politič-na linija ter kakšni so njeni načrti za bodočnost, si bomo pridobili še v prihodnjih številkah našega lista. Prav tako . bomo tudi s strokovnimi sestanki in članki, ki bodo izhajali v tem listu seznanjali zavarovance in delodajalce s predpisi o njihovih pravicah in dolžnostih. Nedeljska zdravniška dež. služba za zavarovanje Fe, Zavoda za soc. zav. pri filiali Celje Dne 19. maja 1946:-dr. Podpečan I., Mariborska cesta 24, telefon 309 Dežurna služba se prične ob sobotah, oziroma ob dnevu pred praznikom ,ob 12. uri in traja do ponedeljka, oziroma do dneva po prazniku do 8 ure zjutraj. Zdravstveno vodstvo filiale ZDRAVILIŠČE RIMSKE TOPLICE Termalno kopališče na prostem je odprto za civilni promet vsak dan (razen ponedeljkov) od 8. do 18. ure. Ljubitelji zdravja, sonca in naravnih lepot vljudno vabljeni. Uprava zdravilišča Rimske toplice Delo delavcev in nameščencev tekstilne tovarne „Metka" 28. marca letošnjega leta je požar uničil predilnico. Od tega dne pa do danes je bilo na obnovi predilnice narejenih skupno 2254 prostovoljnih delovnih ur. Naši delavci in nameščenci so v teh urah odstranjevali pogorišča, podirali neuporabne zidove, čistili strehe, demontirali in čistili stroje ter odvažali smeti pogorišča iz območja tovarne. Trenutno delajo naši delavci in nameščenci na dograditvi stavbe za raztrgač in montirajo stroje za predilnico v bivšo tovarno »Persil«, ki jo je dalo na razpolago obema tekstilnima tovarnama ministrstvo. Delavci in nameščenci komaj čakajo, da bo predilnica zopet stekla, zato delajo s podvojenimi silami pri montiranju strojev. Delavci so se odločili, da bodo nadaljevali s tekmovanjem tako, da se bo produkcija kvalitativno zboljšala, kvantitativno pa povečala ali vsaj ostala na isti višini. 27. april je delavstvo proslavilo skupno za vse člane obeh sindikalnih podružnic v dvorani Celjskega doma. Naslednjega dne pa se je vršil izlet v Solčavo, kjer so člani sindikalne podružnice priredili kulturno prireditev in obdarili s tekstilijami in poljedelskim orodjem najpotrebnejše kmete. Prvega maja so se člani skoraj stoodstotno udeležili povorke in mitinga. Na večerni sindikalni proslavi je sindikalni združeno pevsko društvo sodelovalo z eno točko. V nedeljo 12. maja je podružnica priredila izlet v Kamniško Bistrico k odkritju plošče padlim partizanom-planin-cem. Za obnovo našega mesta delajo delavci tri ure tedensko prostovoljno in sicer, da ni treba delati vsak dan pol ure, kot je to predvideno, se dela vsak torek kar vse tri ure skupaj. Mozirski okraj za pomoč primorskim bratom V znamenju prvomajskega tekmovanja je organiziral kmetijski odsek pri okrajnem ljudskem odboru v Mozirju nabiralno akcijo za valilna jajca. Najprej potom petih novo ustanovljenih živinorejskih zadrug, s sedeži v Mozirju, Šoštanju, Gornjem gradu, Ljubnem in Lučah. Uspeh tega tekmovanja je bil ta, da smo zbrali 460 valilnih jajc, katera so darovali posamezni živinorejci-za-družniki. Najbolj se je pri tem delu odrezala živinorejska zadruga v Mozirju, ki je zbrala 142 valilnih jajc. Drugo tekmovanje za nabiranje valilnih jajc pa smo organizirali med posameznimi KLO tuk. okraja. Na ta način smo nabrali 950 valilnih jajc. V tem tekmovanju pa je bil najboljši KLO Rečica ob Savinji. Tajnica tega odbora tov. Jezer-nikova je nabrala 126 valilnih jajc. KLO Solčava, kljub temu, da je največ pre- trpel po okupatorju od vseh KLO našega okraja, je daroval 50 valilnih jajc, kar naj bi služilo kot vzgled vsem ostalim KLO. V bivšem šoštanjskem okraju pa se je najbolj odlikoval KLO Škale, ki je daroval 92 k31.71 ; 4. Gole (FD Olimp) 30, 52, 5. Stavbe (FD Olimp) 29,58. Kmečki dolgovi Po prvi svetovni vojni si je naš kmet v navidezno stalnih gospodarskih prilikah pričel urejevati in modernizirati svoje gospodarstvo ter si v ta namen najemal investicijska posojila, misleč, da jih bo lahko kril iz sVojega gospodarstva. Z nastopom hude krize, ki jo je predapril-ska Jugoslavija kot kapitalistična država preživela, ni mogel naš kmet kriti z izkupičkom za svoje produkte niti najnujnejših javnih dajatev, kaj šele, da bi utegnil vrniti investicijsko posojilo in ni mogel v večini primerov plačati niti obresti. Bolj in bolj je zabredel v dolgove, začele so se prisilne izterjatve, ki so se končale s prodajo posestev. Ko je stanje postalo nevzdržno, so vlastodržci v stari Jugoslaviji hoteli rešiti krizo z moratoriji za odplačilo kmečkih dolgov in pozneje z uredbo o kmečkih dolgovih, ki je izšla 26. oktobra 1936. Vendar s tem naš kmet še ni bil rešen, kajti položaj na trgu se ni spremenil in obsojen je bil na životarjenje iz dneva v dan. Prišla je okupacija in iz krvi se je rodila nova Jugoslavija, kmet pa se je v novih prilikah znašel s starimi dolgovi, katere je napravil v prvih letih po prejšnji vojni. Problem kmečkih dolgov je vpil po rešitvi in to po hitri rešitvi. To so narekovali interesi nove države na eni strani, na drugi strani pa tudi interesi upnikov in dolžnikov. Preden pa je naša ljudska oblast pristopila k rešitvi tega nad vse važnega problema, je morala rešiti načelno vprašanje predvojnih obveznosti. Izdala je zakon o ureditvi predvojnih obveznosti, ki v glavnem določa, da se vsi predvojni dolgovi plačajo v razmerju 10 : 1 to je za 10 starih jugoslovanskih dinarjev plača dolžnik danès le 1 din. Izjeme so določene le za ali-Mentacijske (hranarina) terjatve. Navedeni zakon ima še posebno določilo, kako dobe vlagatelji pri denarnih zavodih svoje vloge vrnjene. Čim je bil izdan ta zakon in predhodno urejeno valoriziranje raznih okupatorskih novčanic, kar je za obračunavanje nujno potrebno, je naša oblast takoj pristopila k rešitvi vprašanja predvojnih kmečkih dolgov. Izdala je zakon o končni likvidaciji kmečkih dolgov. Ta zakon se nanaša samo na dolgove, ki so bili že v predaprilski Jugoslaviji obravnavani in znižani po uredbi o kmečki zaščiti z dne 26. oktobra 1936. ne glede na to, ali so to dolgovi kmeta privatniku ali denarnemu zavodu. S tem zakonom je končno rešeno vprašanje kmečkih dolgov in je tudi enkrat za vselej kmet dolžnik rešen bremena, ki mu je bilo. naloženo po zaslugi kapitalističnih gospodarjev predaprilske Jugoslavije. Prav gotovo zanima vsakega državljana, ki zasleduje našo obnovo in v isti sodeluje, kako je naša ljudska oblast rešila to vprašanje. Zaradi tega ne bo odveč, če v glavnem podamo določila tega nad vse važnega zakona. V čl. 1. navedenega zakona je določeno, da se v celoti brišejo kmečki dolgovi, katere zadeva uredba o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. oktobra 1936. in katerih znesek ugotovljen pa tej uredbi ne presega glede enega dolžnika pet tisoč starih jugoslovanskih dinarjev. S tem določilom so tedaj ugasnili vsi dolgovi kmetov, ki so znašali obračunani po uredbi o kmečkih dolgovih iz bivše Jugoslavije do 5000 din. Naša oblast je hotela baš našega malega kmeta zaščititi. Znano je namreč, da so mali kmetje dolgovali največ, a vendar njih dolgovi niso bili veliki. Z druge strani pa tudi Osnutek lovskega zakona Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani je izdelalo Osnutek zakona o lovu v Ljudski republiki Sloveniji, ki je objavljen v dnevnem časopisju. »Kmečki glas« ga prinaša v celoti v 19. številki z dne 9. maja 1946. in z namenom, da ljudstvo stavi svoje predloge in pripombe. Ker je rok zelo kratek, vsega 14 dni je potrebno, da posamezniki, masovne organizacije in KLO še enkrat pretehtajo ves osnutek ter dostavijo svoje predloge Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani pod značko »Lovska anketa«. Pri presoji navedenega osnutka bo najbolj zainteresirano naše kmečko ljudstvo, ki želi, da bi bil zakon res v vsem po načelih ljudske demokracije ter da ne bo enak onemu, ki so ga izdajali pro-tiljudski elementi v bivši Jugoslaviji, ko se je pečala z lovom le najvišja »gospoda«. Pristojni činitelji bodo upoštevali želje kmečkega ljudstva, ki ima že desetletja borbo proti krivičnemu lovskemu zakonu ter bo novi zakon ščitil interese kmečkega dela in kmečke imovine. Iz izkušnje vemo, da je kmet sadil in garal, potem pa so bili pridelki od divjadi uničeni. Odškodnina pa je bila malenkostna. Predvsem je važno, da se kmečko ljudstvo seznani s členom 14. Osnutka lovskega zakona. Ta predvideva, da okrajni LO lahko proglasi zajca v svojem območju za nezaščitenega, naenkrat za eno zakupno dobo, ki traja 10 let, seveda če to odobri pristojni minister. f len 17 govori o lovski škodi, cenilni in odškodninski komisiji ter postopku prijave in cenitvi škode. Da bi se ne ponovile napake je prav, da pri razpravi sodeluje vse ljudstvo, toda v svojih predlogih in pripombah bodimo kratki, stvarni in ne pretiravajmo! Sodelujmo z našo ljudsko oblastjo, da ji bo delo olajšano! Cimerman 200 celjske mladine bo letovalo Na pobudo ministrstva za socialno skrbstvo je sestavil Okrajni LO Celje-mesto pripravljalni odbor za izvedbo počitniških kolonij, katerih namen je, da se v njih zdravstveno ogrožena mladina okrepi, telesno zdrava mladina utrdi ter se navaja na življenje v skupnosti. Počitniške kolonije so namenjene pred-vseift ljudskošolski mladini iz mest, delavskih centrov ter kmečki mladini iz porušenih krajev in pasivnih predelov. Odbor sestavljajo člani soc. skrbstva, okrajni zdravnik, RK, prosvet. odseka ter predstavniki množičnih organizacij. Že na prvem sestanku je bil dosežen sklep, da se ustanovi zdravstvena po- čitniška kolonija, ki bi sprejela do 100 obolele ter zdravstveno ogrožene mladine. Sredstva za to akcijo bi zbral odbor sam. Na drugem sestanku pa je prišlo do razveseljivega dejstva, ko je članica RK izjavila, da je isti na svoji seji sklenil, da prevzame sam organizacijo in izvedbo kolonij pod Tolstom pri Celjski koči, kjer bo v oskrbi 100 otrok. S tem pa ni okrajni pripravljalni odbor odstopil od svojega prvotnega sklepa ter bo istotako izvedel kolonijo za 100 otrok na gradu Grmovje pri Veliki Pirešici. — Tako bo letovalo 200 naše, zdravja in okrepitve potrebne mladine mesec dni v svežem zraku, soncu ter ob dobri oskrbi. Nič brez posebnih 'okrožnic Delegat okrožne uprave traktorskih postaj »Ustroja« v Celju je prepovedal vsakršno delo uslužbencev traktorskih postaj po okrožju brez njegovega dovoljenja, oziroma brez smernic, podanih v posebnih okrožnicah. Smo v tednu cest, ko vse naše množične organizacije in prebivalci vseh krajev naše širne domovine s svojim prostovoljnim delom pomagajo pri čim prejšnji obnovi našega prometa. Tako se je tudi nek traktorist traktorske postaje v Vitanju obvezal, da bo poleg svojega dela pri obdelavi polj s traktorjem, sodeloval pri obnovi cest s tem, da bo vsak dan vozil gramoz. Toda zaradi prepovedi delegata, tega ni mogel storiti na lastno pest. Zato se je v soboto telefonično obrnil na delegata v Celje, ki mu je delo prepovedal vse dotlej, da bo v posebni okrožnici to dovoljeno. V ponedeljek je res prispela okrožnica v Vitanje; izgubljena pa sta bila dva dneva, v katerih bi lahko zavedni traktorist opravil veliko delo. upniki niso gospodarsko oškodovani. Upniki takih malih kmetov so bili prav gotovo gospodarsko močnejši in so še danes v mnogo boljših socialnih prilikah, kakor so dolžniki. Upoštevajoč določila zakona o ureditvi predvojnih obveznosti bi dobili upniki danes povrnjeno posojilo v razmerju 10 starih jugoslovanskih din za današnji 1 din; od posojila 5000 din tedaj le 500 din FLRJ. (Dalje prihodnjič.) Ekipa II. četrti iz Celja na Kozjanskem V nedeljo 12. maja se je pod vodstvom OF II. četrti napotila ekipa, ki je štela 43 udeležencev na Kozjansko, da obdari prebivalce po okupatorju uničenih vasi: Bela, Korte ter Šonovo. Te tri vasice leže na levem pobočju dolinice od Pil-štanja do Kozja. Ob 8. uri dopoldne so pričakovali prebivalci omenjenih vasi Celjane ob glavni cesti. Nad 14.000 din je bila vrednost darov v poljskem orodju, emajlirani, porcelanasti ter pločevinasti posodi, oljnatimi barvami. Vasi so dobile tudi 500 kilogramsko tehtnico. Na enem izmed treh avtomobilov so bili obrtniki iz II. četrti z vsem potrebnim orodjem. Tako so kleparji, ključavničarji, čevljarji ter sedlarji izvršili vsa popravila 31 družinam. Med tem časom so se vsi ostali udeležili dela n^ cesti. S tremi kamioni so vozili gramoz od Pilštanja na vrh Prevorja. Na ta način je bilo prepeljanih 26 kub. met. gramoza. Vsem prosvetarjem, članom kulturno-prosvetnih aktivov, igralskim družinam, pevskim zborom in godbenikom! Potrebno je, da uvedemo na kulturno-prosvetnem polju načrtno delo. Odbor ljudske prosvete je na svoji zadnji seji sprejel sledeče zaključke: Vsaka igralska družina, ki namerava naštudirati gledališki komad, naj pred pričetkom študija javi to odboru ljudske prosvete. (Okrajni LO Celje-mesto, prosvetni odsek). Vsaka kulturna prireditev (koncerti, pevski nastopi, gledališki komadi, akademije itd.) se prijavi 10 dni pred nastopom okrajni ljudski prosveti. Notranji odsek ne bo izdal odobrenja brez predhodnega potrdila ljudske prosvete. Zaradi statističnega pregleda je javiti vse obstoječe skupine (gledališke skupine, folklorne skupine, knjižnice, pevske zbore, recitacijske zbore in godbe) okraj nemu prosvetnemu odseku. Gornje velja tudi za zabavne in plesne prireditve. Iz prosvetnega odseka Celje-mesto Moško sivo obleko iz predvojnega blaga za človeka srednje postave prodam. Vsa pojasnila daje T. Brezovšek, sluginja, višja gimnazija v Celju. Franc Krajnc usnjeni izdelki >Fenix« Celje, Zidanškova 4 3—5 Izdelovalnica usnjenih izdelkov Jaklič & Oblak Celje - Stanetova ulica št. 15 4—5 A ^ Hedvika Šumer manufakturna trgovina C e 1 j e - Prešernova ulica št. 15 4-5 KAMNOSEŠKO IN CEMENTARSK0 PODJETJE CELJE, RAZLAGOVA UL. 7 ZA NAROČILA SE PRIPOROČA ANTON SUMEČNIK 2—5 MANU FA KT U R A IN MODA šentjure Gabrijel 4_5 Celje, Kidričeva ul. št. 1 Franjo Dolžan galanterijsko in stavbno kleparstvo koncesionirani vodovodni instalater CELJE 4—5 PRECIZNA MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPRAVILO PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽEVALNIH, KNJIGOVODSKIH IN REGISTRIRNIH STROJEV THE REX & Co - CELJE, Stanetova ul. 19 - Telefon št. 203_2-3