Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 10%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXV. - Štev. 23 (1756)
Gorica - četrtek, 9. junija 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Neljub incident ob okrogli mizi v Ljubljani
Pred 14 dnevi smo napisali nekaj misli o prihodnjih volitvah v Italiji. Danes bi pribili še nekaj dejstev.
Prvo dejstvo je, da politiki vseh strank ustvarjajo neke vrste vrtiljak s svojimi govori po mestnih trgih, po radiu, po televiziji. Na pomoč jim prihajajo tudi zasebne radijske in televizijske postaje. Zvečer so določene ure, ko skoraj ne slišiš in ne vidiš drugega kot politike, ki razpredajo svoje programe, hvalijo sami sebe, grdijo nasprotnike, kritizirajo tudi tisto, kar so sami prej pomagali ustvarjati v povezavah z drugimi strankami.
Resničen vrtiljak kot bi bili na sejmu sv. Andreja, kjer vsak prodajalec hvali svojo robo in jo ponuja kot najboljšo. Takšna je volilna propaganda v Italiji. Ne vem, koliko je učinkovita. Saj verjetno delajo mnogi tako kot jaz, menjam radijsko oz. televizijsko postajo, če je kje kaj drugega razen politike, sicer izključim aparat in grem spat, kar je še najboljše.
STRAH PRED BOJKOTOM
Zdi se, da se politiki zavedajo neučinkovitosti svoje propagande in so zato vsaj v enem soglasni! Italijani, ne ostajajte doma, pojdite volit! Vsi se namreč najbolj bojijo, da bi volile! bojkotirali volitve in bi na ta način izrekli nezaupnico vsem strankam.
Po pravici povedano, se tega pojava bojijo vsi, tudi odgovorni cerkveni ljudje. Bojijo pa se iz preprostega razloga, ker je skušnjava, da ostaneš doma ali kje na počitnicah, večja tako imenovane zmerne volilce kakor pa za politizirane volilce levičarskih strank. Te imajo svoje priganjače, ki so že zvesto na delu in bodo še bolj prihodnje tedne, da prepričajo svoje morebitne volilce, naj ne ostanejo doma. Zmerni krogi se zaradi tega bojijo, da bi bojkot volitev utegnil prinesti zmago skrajnežem, levici oz. desnici, kar bi politični položaj v državi v prihodnjih letih še bolj poslabšalo.
BOLNO GOSPODARSTVO
Drugi skupen argument vseh političnih govornikov je gospodarski položaj v Italiji. Kar čudno je, da sedaj ob volilni propagandi vsi vidijo resnost položaja, prej v parlamentu so pa delali brez števila zaprek, ko je šlo za to, da bi vlada ustavila tok inflacije. Danes je pa ravno inflacija glavni predmet političnim govorom. Italijansko gospodarstvo je namreč resno bolno.
Toda ravno s predčasnim razpustom parlamenta so njegovo zravstveno stanje še poslabšali. Sedaj so pa čez noč vsi politiki postali veliki ekonomisti, ki kot zdravniki stoje ob postelji bolnika in mu predpisujejo vsak svoj recept za ozdravljenje, seveda po volitvah, v upanju, da bolnik v tem času ne umre. Gospodarsko stanje Italije se pa v tem času občutno slabša tudi po krivdi sindikalnih sporov med sindikati in podjetniki.
NEJASNOST VODILNIH STRANK
Tretja značilnost v sedanji volilni propagandi je pogled na čas po volitvah. Krščanska demokracija, ki upa, da bo o-stala relativno najmočnejša stranka, skuša pridobiti socialiste in laične stranke za sodelovanje po volitvah; torej za skupno vladanje v prihodnji mandatni dobi. Toda socialisti se nočejo vezati in se jasnemu odgovoru izmikajo kot vedno. Najbrž pričakujejo močan porast glasov za svojo stranko tako, da bodo po volitvah lahko diktirali svojo voljo.
Na nasprotnem bregu stoji PCI. Ta vztraja pri alternativi, to je pri skupni vladi levičarskih strank proti DC, pod vodstvom partije in Berlinguerja. Zato tudi partija na vse pretege snubi Craxija za skupno koalicijo po volitvah.
Vse stranke torej že nekako prodajajo kožo medveda, ki ga morajo šele ustreliti.
VRTILJAK MED NAMI SLOVENCI
Na tem volilnem vrtiljaku sedimo tudi mi Slovenci v Italiji. Zmeda med nami ni
nič manjša kot v ostali državi, prej večja. To je moč ugotavljati iz raznih znakov.
Najprej iz dejstva, da so Slovenci kot kandidati razsejani po skoro vseh italijanskih strankah; izjema so menda samo misovci. V to šumo znakov in barv, ki jim služijo Slovenci, se je letos pridružilo še Furlansko gibanje. Na listo tega gibanja za deželne volitve je namreč pristopil tudi Ferruccio Clavora iz Beneške Slovenije. Ta mož je v preteklosti bil povezan z Domom in Novim Matajurjem in se aktivno udejstvoval med slovenskimi kulturnimi skupinami v Benečiji. Sedaj pa je za volitve uskočil k Furlanom.
Ko opazovalec gleda sedaj pred volitvami ta slovenski vrtiljak, mora biti zaskrbljen. Najprej zaradi osebnih ambicij slovenskih ljudi, ki gredo na italijanske kandidatne liste brez upa zmage. Saj je gotovo, da bodo italijanski volilci dali preferenčni glas italijanskim kandidatom, slovenskih volivcev je pa premalo, da bi mogli izsiliti izvolitev slovenskega kandidata. Izjema bo le PCI, ki utegne znova izvoliti Jelko Gherbez v parlament, ker njeni volilci gredo na volitve po direktivah. Vsi ostali slovenski kandidati na italijanskih listah se bodo zadovoljili s tem, da bodo svoje ime videli zapisano na plakatih.
Zaradi tega vrtiljaka kandidatov se u-tegnejo tudi slovenski glasovi razpršiti in edina slovenska stranka, tj. Slovenska skupnost, utegne ostati brez izvoljenega kandidata tako na deželni ravni kot na pokrajinskih volitvah v Gorici. Gre za resno nevarnost, ki želimo tudi tukaj nanjo opozoriti. Če se bodo slovenski glasovi tako razpršili kot so se slovenski kandidati, bo Slovenska skupnost ostala brez izvoljenega kandidata v deželi in v goriški pokrajini. V tem primeru ne bomo več politični dejavnik, temveč samo še ponižni prosilci pred italijanskim gospodarjem, to-je v italijanski stranki. Postali bomo le še ljudstvo za folkloro, ki se ga res ne splača zaščititi s posebnim zakonom.
Vzemimo vsi resno v poštev to možnost, posebno še pri Slovenski skupnosti sami, da nam volilni vrtiljak ne zmeša pameti.
V	prejšnji številki smo objavili poročilo našega dopisnika o poteku »Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji«, ki so jih organizirali v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na koncu smo v uredniški opombi omenili neljubi incident, ki je nastal zadnji večer ob okrogli mizi. Za kaj je šlo, je jasno povedal časnikar Bogdan Pogačnik v ljubljanskem »Delu« z dne 1. junija. Ker je njegovo poročilo tudi drugače zanimivo, ga tu ponatiskujemo.
Triurna živahna razprava za okroglo mizo o pogojih, oblikah in problemih slovenske kulture v Italiji z geslom »živeti kulturo«, s katero so v torek zvečer zaključili »Kulturne dneve Slovencev v Italiji« v Cankarjevem domu v Ljubljani, je bila sicer, podobno kot tudi prejšnje prireditve, pri vsej manifestativnosti deležna premajhnega odziva občinstva, je pa vendar za goste in za nas opravila svoje. Pokazalo se je, da ne kaže skupnega slovenskega kulturnega prostora niti idealizirati niti ga zanikati, ampak izhajati iz stvarnih danosti, pri čemer pa ga je treba vsak dan vztrajno in globoko zavestno, pa tudi strpno in pluralistično doživljati, tembolj, ker je kultura nasploh v marsičem jedro našega narodnega bivanja, tako da državne meje ne smejo in ne morejo biti zapreka. Hkrati je iz razgovora izhajalo, da je kulturno življenje Slovencev v Italiji — morda v razliko od koroškega primera — že tako razvito, v sebi razvejano in tudi različno, da stika s to kulturo ne moremo dojemati le slogaško, ampak da se moramo z njo in tudi z nami samimi nenehno soočati.
Sandi Čolnik, ki je bil nekak usklajevalec in ki je v začetku navrgel nekaj globalnih podatkov o tem, da so gostje razprave zastopniki okrog 100.000 Slovencev v Italiji, številnih kulturnih ustanov in široke palete šolstva od onega v Trstu do ničnega stanja v Benečiji, je iskrivi potek razgovorov sicer lahko le orokavičeno krmaril, poskušajoč, da bi iz nevarnih čeri tok speljal v prijetnejše vode.
Toda že prvi besednik iz Trsta, Filibert
Nekatere značilnosti stalinizma so: zapiranje državnih mej, cenzura in kontrola nad kulturnim ustvarjanjem, podrejenost gospodarstva politiki partije.
Omenjene tri značilnosti stalinizma so v Jugoslaviji za časa Tita omilili. Odprli so meje državljanom in tujcem, pustili precej svobode kulturnemu ustvarjanju, uvedli samoupravni sistem v gospodarstvu. Vse to pa sedaj pod vodstvom tov. Milke Planinc znova odpravljajo.
Meje so namreč za vse državljane praktično zaprli, saj morajo plačati poseben polog, če hočejo v tujino. Pravijo, da so to naredili iz gospodarskih razlogov. Toda kdo jim verjame? Saj imajo od sedanjega zaprtja meje dosti večjo gospodarsko škodo kot korist.
Kontrola in cenzura nad kulturniki se poostruje. Vedno več je zaprtih kulturnih delavcev, češ da rušijo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. To je pa le lepše izražanje za splošno stalinovsko obtožbo kritike sistema, češ da škodujejo ugledu države.
Končno si partija znova lasti pravico posegati v gospodarstvo. Gospodarski u-krepi ZIS (vlade v Beogradu) so takšni, da v temeljih prizadevajo samoupravno gospodarjenje. Podjetja niso več gospodarsko samostojna, temveč odvisna od ukrepov iz Beograda. Tudi iz televizijskih razprav je mogoče razvideti, da se samoupravljanje spreminja v samo-razpravlja-nje. Delavski sveti razpravljajo, odločajo pa drugi, odloča ZIS.
Kako si sedanje jugoslovansko vodstvo ne želi niti vrnitve svojih delavcev iz tujine in ne tujih turistov, je mogoče sklepati iz neumestnih omejitev, ki jih stavijo
enim in drugim. Jugoslovanski delavec, ki se vrača domov, more pripeljati s sabo brez carine le malenkosti. Tuji turist sme prinesti s sabo hrane le od meje do kraja letovanja. Tam mora kupiti turistične bone, ki jih nihče ne mara. Bencin dobi le na bone in gorje mu, če jih nima ali če mu zmanjkajo. S šopom dolarjev bo čakal na črpalki, da naslednje jutro odprejo turistične urade, da bo lahko kupil turistične bone. Policija pa postaja vedno bolj vsemogočna. Notranji minister Stane Dolanc se je pred dnevi pohvalil, kako je ta vedno bolje opremljena in učinkovita. Zato vprašaj: Ali se po-Titova Jugoslavija vrača v stalinizem?
(r+r)
Župan mesta Hirošima pri sv. očetu
V	sredo 1. junija je sv. oče sprejel župana mesta Hirošima na Japonskem. Zupana je spremljala posebna delegacija. Župan se je zahvalil papežu za obisk v Hirošimi, ko se je mudil na Japonskem, sv. oče pa je naročil po županu pozdrave za meščane njegovega mesta.
■	Poljska se mrzlično pripravlja na papežev obisk, ki se bo pričel v četrtek 16. julija in bo trajal osem dni. Prve tri dni bo sv. oče preživel v Varšavi. 16. junija bo maševal v katedrali sv. Janeza v Starem mestu. Srečanja na stadionu se bo lahko udeležil vsakdo, pri drugih slovesnostih pa bo potrebno vabilo. V času papeževega bivanja v poljski prestolnici bodo odprte vse cerkve noč in dan, prodaja alkoholnih pijač pa bo prepovedana.
Benedetič, ki je dejansko razpravo ves čas trezno in pogumno uravnovešal, je moral protestirali proti enostranskemu posegu Cankarjevega doma, ki je iz vitrin literarno-časopisne razstave odtegnil primerke »Katoliškega glasu« iz Gorice ter knjige dveh avtorjev. Mitja Rotovnik je pozneje zadevo pojasnil z besedami: »Zaradi vrste ogorčenih protestov obiskovalcev Cankarjevega doma, da sta bila v okvir knjižne razstave, ki je prikazala delo zamejskih Slovencev v Italiji v zadnjih 10 letih vključena tudi dva avtorja in ena institucija, ki so v preteklosti izpovedovali do SFRJ izrazito sovražno dejavnost, se je vodstvo doma odločilo, da dela teh avtorjev z razstave umakne.« Hkrati je dodal, da si »pač enotnega slovenskega kulturnega prostora ni mogoče predstavljati brez elementarnega političnega in kid-turnega priznanja ter spoštovanja socialistične Slovenije kot enakopravne republike v okviru jugoslovanske federacije«.
V	ta razcep ob prvem skupnem nastopu obeh svetovno nazorskih slovenskih skupin iz Italije pri nas se je v teku razprave zato toliko bolj zagrizel Marij Maver iz katoliškega kulturnega kroga, zavzemajoč se tudi za ustrezno upoštevanje tega kulturnega deleža, pa tudi prispevkov, ki so jih dali slovenski kulturi v Italiji emigranti. Joža Vilfan se je sicer strinjal s tem, da tabujev ne bi smelo biti, vendar je terjal, da se tudi vprašamo, zakaj je do tega prišlo in kakšno zastrupijevalno vlogo je igrala in igra emigracija.
Med temeljnimi kulturnimi postavkami pa je seveda veljala pozornost predvsem samemu slovenskemu jeziku. Prof. Marija češčut iz Gorice je pribila, da jezik ni samo sredstvo komuniciranja, ampak veliko več: del vsakdanjega dne, družbene zavesti in človekove izpovedi. Tu bi morala matica zlasti strokovno več pomagati. Filibert Benedetič je v tej zvezi menil, da bi pri vsej skrbi za knjižni jezik morali dopustiti tudi naravnejše primorsko barvanje.
Darko Bratina, ki je v nadaljnjem razgrnil dolgoročno zastavljene naloge Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu ter podružnic v Gorici, Čedadu in Ovčji vasi, je navkljub pripombam nekaterih, češ da zamejski Slovenci ne razumejo današnjega strokovnega ali političnega jezika oziroma, da težko sledijo dnevnikom iz Slovenije, postavil zahtevo po postopnem, četudi napornem dojemanju razvijajočega se jezika.
Zorko Harej je v glasbenem pogledu omenil nedvomni delež primorskih skladateljev v splošno slovenski ustvarjalnosti, zlasti pa se je zadržal pri umetniškem in narodnoobrambnem poslanstvu amaterskih pevskih zborov.
Slikar Klavdij Palčič iz Trsta je kljub univerzalnosti likovnega jezika opozoril, da večinski narod še vedno ne sprejema enakopravno stvaritev slovenskih likovnikov, medtem ko je slovenska skupnost da svojih umetnikov premalo kritična, zaradi česar prihaja včasih do provincia-lizma.
Povsem drugačna, bolj alarmantna pa je bila slika, kot so jo predstavili udeleženci okrogle mize iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Viljem Černo je v nasprotju s poudarkom pluralističnosti v tržaški in goriški pokrajini za videmsko pokrajino, kjer slovenska kultura sploh ni priznana, oklical plat zvona k čim večji enotnosti. Drug drugega moramo razumeti in si pomagati.
Ferruccio Clavora je pri tem še posebej opozoril na grozljivo izseljevanje iz Beneške Slovenije ter demografsko odmiranje, zaradi česar tudi slovenske šole, če bodo kdaj postavljene, skoraj ne bodo imele več komu služiti.
Salvatore Venosi pa je dramatično o-svetlil še posebej težak položaj Slovencev v Kanalski dolini, kjer so ne samo pod italijanskim in furlanskim pritiskom, ampak še posebej pod obnovljenim nemškim pritiskom. Komaj začeti kulturni vzgon zavirajo še razni birokratski zapleti v od-
nosu do matičnega naroda tako glede posredovanja strokovnih vzgojiteljev kot obmejne zapore.
Poleg prispevkov Julijana Strajnerja, Brede Pogorelčeve, Cvete Stepančič in Iva Vajgla sta od besednikov iz Slovenije vrsto tehtnih misli podala Jože Osterman in Vladimir Kavčič. Osterman je tudi izjavil, da bi dejansko morali odločneje reševati sedanje obmejne zadrege, saj je prišlo zaradi depozita do sekanja globokih vsebinskih korenin naših povezav z zamejstvom. Vladimir Kavčič pa je zagotovil, da bodo morali biti prej ali slej zagotovljeni idejni, organizacijski in gmotni pogoji za kulturno sodelovanje s Slovenci prek meje, kajti samo skupno bomo lahko z ustvarjanjem izpričevali svoje človeško poslanstvo.
OPOMBA UREDNIŠTVA. V kolikor smo informirani, je Mitja Rotovnik zatrdil, da je »vrsta ogorčenih protestov« bila iz Zveze borcev. V to organizacijo so se torej zatekli zadnji ostanki stalinizma v Sloveniji. Navzoča publika je to razumela in vsled tega krepko žvižgala.
V	Ljubljani zamolčani imeni dveh avtorjev, ki sta morala biti odstranjena z razstave, sta Vinko Beličič in Franc Jeza, ki je imel razstavljeno povest »Nevidna meja«, katero je izdala Goriška Mohorjeva družba. V Sloveniji je torej že ime samo nevaren politični prestopek, kot je razvideti tudi ob škofu Rožmanu, ki se ga v Ljubljani tudi cerkveni krogi neznansko bojijo imenovati. Včasih smo rekli: »Ne imenuj po nemarnem božjega imena.« V partijskih zapovedih so pa namesto božjega drugačna imena.
Pri debati je nekdo dejal: »S svojim početjem ste napravili največjo propagando za Katoliški glas«. Morda je res.
Vsi se strinjajo, da so bili »Kulturni dnevi« deležni premalo odzivnosti pri ljubljanski publiki. To verjamemo, kajti Primorci so prinesli v Ljubljano le svojo kulturo; morali bi prinesti kavo, pa bi videli, kako množična bi bila odzivnost.
Zanimiva je pa ugotovitev B. Pogačnika: »To kulturo (Slovencev v Italiji) ne moremo dojemati le slogaško, ampak se moramo z njo in s tem tudi z nami samimi nenehno soočati.« Brez lastne hvale smemo trditi, da je taki razvejani in tudi različni kulturi med Slovenci v Italiji prispeval svoje tudi »Katoliški glas«.
Pisatelj Solženicin je prejel Templetonovo nagrado
Ruski pisatelj Aleksander Solženicin, ki živi v izseljenstvu, je označil ateizem za glavno zlo našega časa. »Ljudje so pozabili na Boga in to je vzrok za probleme 20. stoletja,« je dejal pisatelj ob podelitvi Templetonove nagrade dne 10. maja v Londonu. Solženicin je prejel to nagrado, ki znaša okoli 200 milijonov lir, za svoje zasluge pri oživljanju vere v ateističnih deželah.
Templetonovo nagrado je leta 1972 ustanovil prezbiterijanski laični pridigar John Templeton. Nagrado je že prejela tudi m. Terezija iz Kalkute.
★
■ V Beogradu se je v »Centru Sava« v ponedeljek 6. junija pričela VI. konferenca UNCTAD, tj. organizacije, ki se v okviru Združenih narodov ukvarja s problemi dežel v razvoju. Trajala bo do 30. junija. Namen razgovorov je premostiti prepad med razvitimi in nerazvitimi, ki so vedno bolj zadolženi, kar ima seveda odjek pri razvitih, ki vedno težje izvažajo svoje izdelke na ta tržišča.
■ V Ilirski Bistrici imajo vsako leto 4. junija občinski praznik v spomin na leto 1942, ko so ta dan fašisti požgali vas Ki-Iovče in ubili 25 oseb. Letos se je za ta dan občina pobratila z občino Devin-Na-brežina. Slovesnost se je končala z izmenjavo listin o prijateljstvu, ki sta jih podpisala Ivan Bergoč za Ilirsko Bistrico kot predsednik občinske skupščine, Albin Skerk pa kot devinsko-nabrežinski župan.
Kisli dež ogroža Evropo
Apostol sv. Janez govori v preroški knjigi »Skrivno razodetje« o štirih grozljivih jezdecih, ki so prešli tudi v leposlovje pod imenom »apokaliptični« jezdeci. So to Kuga, Lakota, Vojna in Smrt. Danes pa se jim je pridružil še eden, ki sicer v knjigi ni omenjen: kisli dež in žveplasti sneg, ki že nekaj let uničujeta gozdove sveta, posebej pa še visoko industrializirane Evrope.
Zahodnonemška revija »Alpin - Magazin« v letošnji februarski številki objavlja vznemirljiv članek »V Alpah umira gozd«. Takole piše: »Smrtno bolne smreke v narodnem parku Visoke Ture, umirajoče jelke na Bavarskem, rjavo borovje v Wa-chauu ob Donavi, smrti zapisani žlahtni kostanj v južni Švici: kisli dež je visoke predele Alp že okužil. Je to začetek konca?«
In naprej: »Ko je v petdesetih letih nebo nad Porurjem v Zahodni Nemčiji zaradi tovarniškega smoga postalo premalo modro, so povišali tovarniške dimnike. Strupeni izpušni plini so se tako razpršili v daljo namesto da bi jih temeljito filtrirali. Prevladujoči zahodni vetrovi so jih prenesli nad vzhodne dežele. Zveza nemških industrij to dobro ve, a se brani: "Ostrejši ukrepi za čistočo zraka bi ogrozili delovna mesta!” Pa je že zdavnaj dokazano, da ukrepi za varstvo okolja, gledani celostno, ustvarjajo več delovnih mest kot pa jih uničujejo. Problemi okolja bi bili rešljivi, če bi se v našem času zadovoljili z nekoliko manj materialne blaginje, če bi kot dobri hišni gospodarji znali biti bolj varčni s tem, kar nudi narava.«
V enem od tri tisoč let starem babilonskem klinopisu je zapisano: »Mar ne veš, da so gozdovi življenje Zemlje?« Visoke kulture ob Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu so propadle zaradi odsotnosti gozdov. A takratne katastrofe so bile krajevno omejene. Na Zemlji je bilo še vedno dovolj prostora, pa tudi časa, da so se razvila nova ljudstva in nove kulture.
Danes pa uničujejo po vsem svetu gozdove z neznansko naglico. Onesnažujejo zaloge pitne vode in morja ter trosijo po obdelani zemlji na tisoče ton za človeka silno škodljivih pesticidov (strupov proti škodljivcem). Ali pa poženejo leto za letom poldrug milijon ton žvepla v zrak. Smo res pred začetkom konca?
V letošnji marčevi številki iste revije pa najdemo novo opozorilo pod naslovom: »Znanstveniki zvone k preplahu: pašne planine se razkrajajo v kislem dežju.« Ne le, da umirajo drevesa množično po gorah in nižinah, kisli dež pričenja uničevati tudi travno rušo v centralnih Alpah, tega
edinstvenega posrednika med mrtvimi rudninami in rastlinjem. Ze nekaj časa opazujejo v Avstriji svetlejše rjavkaste lise po gorskih planinah. Nastale so v zadnjih petih letih predvsem na mestih, kjer se je v zavetrju nabralo mnogo snega. Ko sneg izgine, doživi trava pod njim pravi kislinski udar. Torej tudi kisli sneg, ne samo dež! Smrt za mlado rast, umiranje ruše.
V	Avstriji kažejo na Slovenijo (npr. Trbovlje), da jim od tam brez potnega lista ali pologa za prehod meje prihaja onesnaženje iz visokih tovarniških dimnikov, Čehi kažejo na Nemce, Švedi, ki jim umira na tisoče jezer, na nemško Porurje in Anglijo. V Trnovskem gozdu se suši jelka, ki jo zastruplja italska ravnina, vse to v imenu industrijskega razvoja, obsedenosti po novih tovarnah in želje po vedno višjem življenskem standardu.
Razvoj za vsako ceno je postal življenjski moloh, malik, ki žre človeške otroke. Pod pokrovko ljubljanskega smoga je v zadnjih letih skrivnostno izginila že vsa mala divjad. Nihče v Sloveniji ni pripravljen ozdraviti umazane Reke, ki se pretaka skozi Škocjanske jame in jih skruni in uničuje, kajti to bi se reklo »odjedati delavstvu kruh«. Šele ko bo prišlo do nepopravljivih posledic in bodo dejstva pokazala neutemeljenost računarjenja, se bomo morda osvestili in spametovali ter se vrnili k vse bolj propadajoči rodni grudi. A takrat utegne biti že prepozno.
F. A.
Zborovanje nemških katoliških časopisov
25.	in 26. maja so v ljubljanskem hotelu Union zborovali uredniki nemških katoliških listov. Ta delovna skupnost vključuje okoli 80 katoliških časopisov s skupno naklado okrog deset milijonov izvodov. Med njimi je dvanajst škofijskih verskih listov s skoraj dva milijona tedenske naklade. O Cerkvi v Sloveniji je zbranim urednikom govoril nadškof A. Šuštar.
Srečanje mladih v dunajski stolnici
Več kot 4.500 mladih se je v ponedeljek 16. maja zvečer zbralo v dunajski stolnici k molitvi z br. Rogerjem Shutzem, voditeljem ekumenske skupnosti v Taizeju v Franciji. Ure molitve se je udeležil tudi dunajski kardinal Konig. Brat Roger je mlade pozval k spravljivosti. V času duhovne puščave, ko ljudi razjeda nenehen strah pred vojno in dvom v vse, naj Cerkev daje upanje in naj postane kraj odpuščanja in sprave.
Praznik špargljev v Standrežu
V nedeljo 5. junija se je v Štandrežu zaključil Praznik špargljev, ki se je začel v soboto 28. maja. Organizatorjem, PD »Štandrež« je letos uspelo izbrati datume, ki so se izkazali za take prireditve primerni, predvsem pa je bilo naklonjeno vreme. Celotni program je obsegal kulturne prireditve, družabnost in razne dejavnosti za mladino.
V nedeljo 29. maja je bil na dvorišču doma »Anton Gregorčič« slikarski ex-tem-pore za otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Udeležilo se ga je lepo število mladih slikarjev. Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali vrtnarica Marinka Leban, slikar Andrej Košič in učitelj Ivo Bolčina se je odločila za sledeče prednostne lestvice: za vrtec prvi Stefano Sclauzero, druga Serena Mučič, tretja Sara Budal. Prvi je prejel pokal goriške turistične ustanove, druga pa pokal, ki ga je podaril Pintar iz Števerjana. Med udeleženci prvih in drugih razredov osnovnih šol je najlepše narisal Manuel Frandolič, ki je prejel pokal tovarne Celchi, na drugo mesto se je uvrstil Kristjan Breščak in prejel pokal podjetja Vojka Nardina iz Štandre-ža. Tretje mesto sta osvojili Martina Nanut in Nataša Briško.
Največja konkurenca je bila v skupini tretjih, četrtih in petih razredov osnovnih šol. Pokal Zveze slovenske katoliške prosvete je za prvo mesto prejel Peter Paulin. Pokal je izročil predsednik ZSKP Emil Valentinčič. Mesnici Leban in Faganel iz Standreža sta poklonili pokal, ki ga je prejel Mitja Bizaj za drugo mesto. Dimi-tri Brajnik se je uvrstil na tretje mesto. Tretji razred štandreške osnovne šole »F. Erjavec« je prejel tudi posebno nagrado in sicer plaketo goriške občine za najštevilnejšo prisotnost na »ex tempore«.
Goriška pokrajinska uprava je podarila pokal za prvega v skupini nižjih srednjih šol. Pokrajinska odbornica za kulturo Marija Ferletič ga je izročila Pavlu Zavadlavu, druga, Valentina Pavio je prejela po-
Socialistična izpoved škofa dr. Grmiča
V Ljubljani so 1. junija podelili na posebni slovesnosti v republiškem izvršnem svetu dr. Vekoslavu Grmiču, naslovnemu škofu in rednemu profesorju na oddelku teološke fakultete v Mariboru red republike z zlatim vencem, s katerim ga je odlikovalo ob njegovem 60-letnem življenjskem jubileju predsedstvo SFR Jugoslavije za posebne zasluge pri izboljševanju odnosov med Cerkvijo in državo. Priznanje mu je izročil predsednik SZDL za Slovenijo Franc Šetinc.
V svojem priložnostnem govoru je Šetinc poudaril, da je Grmič izdelal izvirno teologijo socializma in socialističnega samoupravljanja. Ta, teologija naj bi ustvarila ozračje vraščanja Cerkve v socialistično družbo. Pri tem da je Grmič ostal zvest koncilskemu načelu, da se Cerkev ne veže na noben družbeni in politični sistem in da je torej odprta tudi za socializem (kje je tu logika? - op. ur.) »Tovariš Grmič,« tako ga je naslovil tovariš Šetinc, »soustvarja širino socialistične zveze kot se je oblikovala v OF. Obenem poziva Cerkev, naj zaradi dogodkov iz preteklosti osvobodi vernike vsakega sumničenja, da jih njihova vera in Cerkev navezujeta na protisocialistične in protisa-moupravne izbire in perspektive.«
V odgovoru je dr. Grmič dejal: »Vse, kar sem storil in s čimer naj bi si zaslužil odlikovanje, je bila, preprosto povedano, moja dolžnost. Vrednote socializma, za katere so mnogi dali tudi svoje življenje, so zame tako vzvišene in nesporne, da ne morem drugače, kakor da si po svojih močeh zanje prizadevam. Tako mi narekuje evangeljska inspiracija in mi narekujejo tudi spoznanja, do katerih sem prišel na podlagi življenjske skušnje in ob proučevanju Marxove misli. Smisel svojega življenja gledam v pomoči pri zidanju čim popolnejše socialistične družbe, pri zidanju čim trdnejših mostov bratstva in enotnosti med kristjani in marksisti, vernimi in neverujočimi člani te družbe. Zato sem tudi odločno stopil na to življenjsko pot, stopil skupno z mnogimi drugimi. In to odlikovanje ne velja le meni, temveč vsem tistim, ki podobno mislijo in delajo. "Cerkev sama sebi določa dimenzije svoje svobode v tolikšni meri, kolikor interese vernikov usklajuje z vsemi drugimi interesi socialistične samoupravne družbe,” je dejal nepozabni E. Kardelj. Sicer pa se Cerkev izneveri svojemu poslanstvu, če se izneveri delu za vrednote, ki so hkrati krščanske in socialistične. Zato je ta Kardeljeva misel povsem pravilna in je dolžnost vseh, ki so za Cerkev odgovorni, da se po njej ravnajo. Moja želja je, da bi se v prihodnje res še dosledneje po njej ravnali.«
Predstavitev list Slovenske skupnosti
kal podjetja SAD; tretje mesto je zasedla Federika Moreti.
Nagrajevanje slikarskega »ex tempore« je bilo v nedeljo 5. junija pred začetkom kulturnega programa, ki so ga izoblikovali moški zbor »Mirko Filej«, štandreški mladinski zbor in štandreška dramska skupina.
štandreški igralci so za to priložnost naštudirali Nušičevo igro v enem dejanju »Na stara leta«. Igra je pritegnila občinstvo, ki se je zabavalo ob situacijah, ki nastajajo v zakonskem življenju. Nastopili so Majda Paulin, Božo Tabaj in Marko Brajnik. Če upoštevamo tehnične težave, ki so vedno prisotne na predstavah, ki se odigravajo na prostem, je bila igra zelo učinkovita. Čutila se je vešča roka režiserke Mire Štrukelj, ki je skrbno pripravila predstavo.
Po igri so stopili na oder mladi štandreški pevci, ki so pod vodstvom Elvire Chiabai lepo zapeli štiri pesmi. Kulturni del programa je zakl jučil moški zbor »M. Filej«, ki je bil zasluženo deležen viharnega aplavza, saj je z mogočno in ubrano pesmijo navdušil prisotne.
Zadnjo nedel jo v maju je bila na programu najprej mladinska igra »Muc gospe Vriskove« v mešani zasedbi odraslih in otrok. Igra se je odvijala zelo prijetno, posebno so uživali najmlajši, pa tudi starejši so se ob sodnijski obravnavi zaradi poredne muce nasmejali. Igrali so Jordan Ferletič, Majda Paulin, Silvana Žnidarčič, Erik Zavadlav in Božo Tabaj.
Pravo novost je predstavljala ritmična telovadba, ki so jo izvajale mladinke pod vodstvom Nataše Sirk, ki je celo zimo vodila tečaj v štandreški občinski telovadnici.
Vse večere Praznika špargljev je bila tudi plesna zabava, za katero sta skrbela domači ansambel in ansambel »Souvenir«. Posebne pohvale so bili deležni kuharji in kuharice, ki so pripravili okusno jedačo. Tudi dobra pijača se je lepo prilegla.
■	Predsednik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Mitja Ribičič je s številno delegacijo obiskal Kubo, kjer ga je sprejel prvi tajnik kubanske komunistične partije Fidel Castro. Ta je Ribičiču tudi podelil najvišje kubansko odlikovanje »Jose Marti«. Ribičič je nato obiskal notranjost otoka, zlasti mesto Santiago, kjer je Castro začel s svojo revolucionarno aktivnostjo.
V	torek 7. junija je bila na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu tiskovna konferenca, ki jo je organizirala slovenska stranka z namenom, da predstavi tisku in javnim občilom nasploh svoje kandidate in programe za parlamentarne, deželne in pokrajinske volitve. Konference se je udeležilo veliko predstavnikov dnevnega tiska, radia in televizije italijanskega in slovenskega jezika.
Predsednik deželne SSk Rafko Dolhar je najprej predstavil program konference in pozdravil prisotne časnikarje. Deželni tajnik Andrej Bratuž je nato obrazložil predstavitev list SSk za parlament, deželni svet in goriško pokrajino, kjer nastopa povsod veliko slovenskih kandidatov vseh slojev, zlasti prebivalstva iz vseh delov naše dežele. Posebej je podčrtal razloge za predstavitev list za poslansko zbronico in senat, kar pomeni zlasti manifestacijo
proti dosedanji politiki vsedržavnih strank in državnih organov, ki še niso poskrbeli za zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji. Za deželne volitve pa je dr. Bratuž zlasti poudaril pomen slovenske liste v vseh petih volilnih okrožjih, kar pomeni strnjenost in enotnost slovenske narodne skupnosti v celi deželi.
Tržaški pokrajinski tajnik Zorko Harej je nato podrobno obrazložil volilni politični program Slovenske skupnosti, ki zaobjema narodne, jezikovne, kulturne, socialne in gospodarske zahteve in potrebe slovenske narodne skupnosti v naši deželi.
Tiskovna konferenca SSk je dosegla svoj uspeh in uradno predstavila kandidatne liste in volilni program Slovenske skupnosti v celi deželi. Konference sta se med drugimi udeležila oba glavna kandidata za deželni svet Drago Štoka in Marija Ferletič.
nm no im
■ V Tržiču so v soboto 4. junija splavili v morje novo admiralsko ladjo italijanske vojne mornarice, ki bo nosila ime »Garibaldi« ter bo služila prenašanju helikopterjev. Seveda so se splavitve udeležili razni dostojanstveniki kot ministrski predsednik Fanfani, obrambni minister Lagorio, predstavniki vseh rodov italijanske vojske in višji častniki Severnoatlantskega obrambnega pakta. Nova 10.000-tonska ladja pomeni lep uspeh za tržiško ladjedelnico Italcantieri.
■ Med zmernim in skrajnim krilom Palestinske osvobodilne organizacije je prišlo zadnje dni do ostrih spopadov, ki so zahtevali mrtve in ranjene, saj sta se sprti strani v dolini Bekaa (vzhodni Libanon) spoprijeli kar s topovskim ognjem in raketnimi izstrelki. Sam sovjetski voditelj Andropov je smatral za potrebno, da posreduje. Eno pismo je naslovil na sirskega predsednika Asada, v katerem ga poziva, naj pomaga pri odstranjanju nastale krize, drugo pismo pa je prejel voditelj Palestincev Arafat, kateremu Andropov zagotavlja vso svojo podporo.
■ V južnoameriški državi Peru je zaradi vse večje dejavnosti levičarskih gverilcev maoistične usmeritve »Sendero luminoso« (Svetla steza) vlada oklicala izredno stanje, vojska pa je prevzela skrb za javni red. Gverilci postajajo vedno bolj nasilni, pa tudi uspešni v svojih akcijah. Tako so pognali v zrak 15 stebrov električnega daljnovoda, zaradi česar je prestolnica Lima ostala vso noč v temi, prekinili so železniške proge in izvedli številne napade na javna poslopja. Do sedaj se je vlada posluževala v boju zoper teroriste policijskih sil, ki pa so se izkazale za nemočne. Na pomoč so morale priti izvežbane vojaške enote. Položaj postaja podoben onemu pred leti v Argentini, ko je morala nastopiti vojska, ki je nato gverilo brezobzirno zatrla.
Bralci pišejo
KATOLIŠKI CLAS list za kritične bralce
Na zasedanju zveznega odbora skupščine Jugoslavije je spregovorila tudi delegatka Jolanda Slokar iz Nove Gorice ter opozorila na škodo, ki jo je povzročila uvedba pologa za prehajanje meje na go-spodarsko-finančnem, političnem, psihološkem in narodnem področju ob meji z Italijo. Tujci menijo, da je v Jugoslaviji izredno stanje, zato prihajajo v manjšem številu. Eno je gotovo: po sedmih mesecih se lahko mirno reče, da je polog napravil škodo ter zalo tudi prizadel narodnostno manjšino v Italiji. Spričo teh dejstev je Jolanda Slokar predlagala, naj bi zvezni odbor takoj zahteval od zvezne vlade, da odpravi omejitve za prehajanje meje z dokumenti Videmskega sporazuma. Njen predlog je podprl tudi predstavnik italijanske narodnostne skupnosti iz Istre Pino De Grassi.
Razprava, ki je temu sledila, pa je pokazala, da delegati iz ostalih republik ali niso seznanjeni s političnim in gospodarskim pomenom odprte meje oz. maloobmejnega prometa ali pa so žrtev napačnih informacij, češ da postavlja maloobmejni položaj občane ob meji ali sploh vso Slovenijo v prednostni položaj.
Tako je makedonski delegat Ljubčo Sa-monikov bil mnenja, da naj ukrep ostane
tak kot je, jugoslovanski turizem pa sploh ni prizadet, saj se je do sedaj reka tu-listov valila le v eni smeri, tj. Jugoslovani so odhajali na dopust množično v Grčijo in Bolgarijo. V Srbiji menijo, da bi razpravo o odpravi depozita odprli le v primeru, če bi se gospodarski tokovi s tujino bistveno popravili, o čemer pa zaenkrat ni govora. Na Hrvaškem so zadovoljni, da zaradi pologa manj državljanov odhaja v tujino, s tem pa se je povečal domači turistični promet. V Bosni in Hercegovini trdijo, da je treba depozit podpreti in da še ni pogojev za njegovo odpravo. Privilegiji prebivalstva z območij v bližini meje da niso bili odpravljeni, temveč samo nekaj zmanjšani. Na Kosovu pa so mnenja, da ne bi bilo prav, če bi sprejete ukrepe odpravljali še preden se ugotovi, kakšni so njihovi učinki.
Rezultat vsega razpravljanja je bil ta, naj bi jugoslovanska zvezna vlada izdelala popolno in celovito analizo odprte meje in maloobmejnega prometa in predložila celotno dokumentacijo skupščini Jugoslavije do 30. septembra. Do tedaj se torej glede pologa z ozirom na maloobmejni osebni promet ne bo nič spremenilo.
Dvojno poročilo tržaškega radia iz Ljubljane
Potek Kulturnih dnevov Slovencev iz Italije v Ljubljani smo lahko delno spremljali tudi po radiu Trst A. Časnikar Saša Martelanc nas je sproti obveščal o dogodkih neposredno iz Ljubljane. Tako smo lahko slišali tudi poročilo o poteku okrogle mize, ki je bila v ponedeljek 30. maja na sklepni dan štiridnevne prireditve. Saša Martelanc je poročal o tem v torek zjutraj v poročilih ob 7. uri. Ker je bilo poročilo zanimivo in ker običajno podobne novice ponavljajo, sem poslušal poročila ob 8. uri. Toda Martelančevega poročila niso ponovili, pač pa je nekdo sestavil drugačno poročilo, iz katerega ne bi zvedel, kaj je bilo pravzaprav v Ljubljani, če prej ne bi bil slišal poročil ob sedmih. Pravo presenečenje je bilo, ko sem okrog poldneva skoraj dobesedno poročilo prebral v »Primorskem dnevniku«. To pomeni, da je časnikar za poročila ob osmih enostavno povzel članek iz »Primorskega dnevnika«. Sprašujem se, če ne bi bilo enostavnejše in primernejše ponoviti to, kar je ob sedmih tržaški radio že poročal. A dogodek ima verjetno nerazumljiva ozadja, o katerih se nam lahko samo
(Podpisano pismo)
Škof brez imena
19. maja letos ste v 20. štev. »Katol. glasa« ponatisnili nenavadno pismo, ki ga je objavil »Bilten«, verski časopis za študente in izobražence v Ljubljani in nosi podpis dr. Rudija Koncilija. V njem je med drugim rečeno :
»Zakaj smo še danes, 24 let kasneje, tako plašni, da v za to poklicanem verskem tisku popolnoma zamolčimo ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je kot človek mogel imeti tudi napake, a nimamo nobene pravice odrekati se spominu nanj, ki je kot duhovni pastir 15 let pasel božjo čredo ljubljanske škojije, potem pa še 14 let oskrboval zdomske Slovence?«
Na te besede sem se spomnil, ko sem 29. maja poslušal šmarnice, v katerih pisec omenja posvetitev ljubljanske škofije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, kot je to želela Marija v svojih prikazanjih v Fatimi. Pobudnik spravne pobožnosti in procesije iz ljubljanske stolnice do Rakovnika v soboto 29. maja 1943 je bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je na čelu procesije nesel spokorni križ. On je tudi dal pobudo za pobožnost peterih prvih sobot, s katerimi naj bi se verniki pripravili na omenjeno posvetitev. Zanimivo pri tem je, da pisec šmarnic skrbno pazi, da ne bi omenil ime dr. Rožmana, ne da je bil on pobudnik vsega, ne da je on opravil posvetitev. Vse, kar pove, je »da so verniki s svojim škofom ponesli podobo brezjanske Marije pred ra-kovniško cerkev in tam opravili posvetitev Mariji«. Istočasno pa pove, da so se tej posvetitvi pridružili tudi v Kranju, kamor je v ta namen prišel začasni upravitelj gorenjskih župnij celovški škof dr. Rohracher. Tako torej! Ime nemškega škofa zasluži, da se ga omeni, slovenskega pa ne! Res nenavadna obzirnost do sedanjega režima v Sloveniji. Ali plašnost, kot pravi dr. Koncilija.
Pri tem človek nehote primerja pogum hrvaške Cerkve, ki svojega nadškofa Ste-pinca ni nikdar zatajila in ga zagrebški nadškof, sedaj kardinal Kuharič ves čas pogumno brani, čeprav ga zato oblast napada in mu grozi. Ne čudim se zato, če je papež že tretjič zapored imenoval zagrebškega nadškofa za kardinala, Ljubljano pa tiho obšel.
J. K.
Dssiit let noriške Hasheie šole
Pri Zvezi slovenske katoliške prosvete (ZSKP) se je živo čutila potreba po glasbeni vzgoji naše mladine. V ta namen so po raznih debatah v odboru sklenili, da odprejo glasbene šole za mladino tako v Gorici kot tudi v nekaterih vaseh. Glasbeni pouk se je začel s šolskim letom 1973-74 v Gorici v prostorih Marijine družbe na Placuti, v Štandrežu in Doberdobu pa v tamkajšnjih župnijskih domovih.
Začetki so bili težki, toda sadovi niso izostali; v šole se je vpisovalo vsako leto večje število otrok in dijakov. Danes deluje v okviru teh šol pet središč: v Gorici, Štandrežu, Doberdobu, Jamljah in v Števerjanu. Vpisanih je okrog 140 gojencev.
Ta pomembna desetletnica ni smela mimo brez primerne proslave; zato je SKPD »M. Filej« v Gorici pripravilo v četrtek
26.	maja jubilejno akademijo v Katoliškem domu. Na akademiji so nastopili najprej nekateri gojenci od najmlajših do večjih. Najmlajši so nastopili z orff instrumenti, večji pa so se izkazali na klavirju, s harmonikami in violinami. Prijetna novost je bil nastop mladinskega zbora pod vodstvom prof. Anemarije Jug in Anice Furlan. .
V	drugem delu programa so kot gostje nastopili gojenci oddelka za staro glasbo pri Glasbeni Matici v Trstu. Gre za ansambel, ki igra na stare instrumente, kot so viola da gamba, baročne violine in kljunaste flavte. Za vse udeležence je bila ta glasba zanimiva novost.
Na začetku akademije je vodja glasbenih šol prof. Silvan Kerševan osvetlil delovanje goriške glasbene šole in njene namene. Opisal je začetne težave in nadaljnji zadovoljivi razvoj, ki ga je treba pripisati učnemu osebju, staršem in vodstvu društva »M. Filej«. Učno osebje je posebno prva leta prihajalo iz sosednje Nove Gorice, zlasti še iz šempetrske glasbene šole. Starši so tudi razumeli korist glasbenega pouka za svoje otroke in jih radi pošiljali in tudi vozili v šolo. Društvo »Mirko Filej« in zlasti vodja šole prof. S. Kerševan so prav tako zastavili vse svoje moči in dobro voljo, da se je šola razvi-
V Laškem se je v zadnjem času marsikaj naredilo. Po kronološkem vrstnem redu naj začnemo z zadnjo nedeljo v maju, ko je bila velika slovesnost v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Po dolgih letih smo imeli 7 malčkov (od katerih dva iz Doberdoba), ki so prvič sprejeli zakrament sv. obhajila. Pripravil jih je katehet g.- Anton Lazar, župnik v Doberdobu, ki je tudi maševal. Praznika so se udeležili starši, sorodniki, domačini, slovenski zbor z Laškega, ki se je lepo pripravil, in vsi drugi letošnji prvoobhajanci iz Doberdoba. Na koncu je bila še priložnost za družabno srečanje ob zakuski, ki so jo pripravile mame prvoobhajancev.
V sredo 1. junija je občinska uprava po več kot dveletni neuporabi spet odprla (upamo, da ne začasno!) slovensko knjižnico v prostorih osnovne šole v Romjanu. Odprta bo dvakrat tedensko, knjižničarka pa je upokojena učiteljica Nada Tusulin, ki je poučevala v Laškem, dokler so bile tu osnovne šole in sicer več kot 25 let.
V nedeljo 5. junija so v Ronkah odprli nove prostore javnega večnamenskega kulturnega centra, pri katerem deluje tudi posvetovalna komisija za slovenska vprašanja. Ta je letos organizirala Prešernov dan ter razne pobude za Italijane, da bolje spoznajo slovenski svet. Tako so povabili za 10. junij časnikarja Marka Wal-
jala in vedno bolj bogatila z novimi instrumenti. Profesor Kerševan je pa poudaril, da prvenstveni namen šole ni pouk glasbe, temveč vzgoja mladih ljudi. »Nismo se odrekli svojim začetnim načrtom: posredovali glasbeno vzgojo čim večjemu številu mladine s posebnim poudarkom na slovenski glasbeni literaturi. Vzgajati v gojencih ne samo bodoče glasbenike, ampak predvsem ljudi, ki bodo znali vrednotiti bogato sporočilo glasbene ustvarjalnosti in bodo duhovno rastli ob kulturi v kulturne ljudi.«
Na koncu je omenil tudi razstavo v atriju Katoliškega doma pod geslom: »Iz desetletnega življenja šole«.
Med programom se je oglasil tudi predsednik ZSKP Emil Valentinčič, saj glasbene šole delujejo pod pokroviteljstvom te naše krovne organizacije. Razvil je nekaj misli o koristi glasbenega pouka in o veljavnosti glasbe in zborovskega petja.
Celotni program je spremljal s svojo besedo predsednik društva »M. Filej« Viktor Prašnik. Pokrajinska odbornica Marija Ferletič je pa prinesla pozdrave v imenu province in poklonila šoli tudi diplomo. Naj omenimo, da se je gdč. Ferleti-čeva vsa leta živo zanimala za razvoj glasbenih šol in dosegla tudi marsikako podporo s strani pokrajinske uprave.
Za zaključek naj omenimo, da ima za razvoj glasbene šole v Gorici zasluge tudi Marijina družba, ki je vsa leta brezplačno stavila šoli na voljo svoje prostore. Glasbena šola in njen lepi razvoj sta zato sad skupnega truda in prizadevanj. Prav v tem je tudi njeno upanje za prihodnost.
Letošnji duhovniki slavljenci
60 let mašništva bosta praznovala g. Viktor Kos (slavnost bo 3. julija v Komnu) in jezuit Albin Škrinjar iz Sežane (konec avgusta).
50 let mašništva pa bodo obhajali: v Trstu msgr. dr. Jože Prešeren, msgr. Jože Jamnik, gg. Guido Bortuzzo in Salvatore Degrassi, v Benečiji pa msgr. Valentin Birtič, msgr. Angel Cračina in g. Paskval Guion, župnik v vasi Matajur.
tritscha, ki bo predstavil v Tržiču svojo knjigo o slovenskem bančništvu na Goriškem.
Glede ovrednotenja Slovencev tega področja bodo važna še tri družabna srečanja. Prvo bo 12. junija in bo namenjeno šoli in vrtcu. Gre za zaključno šolsko prireditev v prostorih v kinu Excelsior. Povabljeni so tudi otroci iz Doberdoba in predstavniki osnovne šole v Novi Gorici. Zaključna šolska maša bo v cerkvi v Romjanu v torek 14. junija ob 10.30.
Drugo srečanje pa je namenjeno posvetu o ustanovitvi kulturnega društva, ki naj bi povezovalo vse slovenske sestavine v Ronkah. Srečanje bo v sejni dvorani na ■nanstvu 17. junija ob 2030.
19. junija bo romanje na Staro goro in izlet po Benečiji, ki ga organizira slovenska verska skupnost v Laškem.
Naj povemo, da sodeluje v Gorici na slovenskem odbojkarskem turnirju tudi tukajšnje društvo »Iskra« in da na prihodnjih občinskih volitvah kandidirajo trije Slovenci, ki bodo predstavljali in upamo, da tudi branili pravice Slovencev v Ronkah. Dva sta v levičarskih strankah, eden na listi Krščanske demokracije kot neodvisen kandidat in sicer Marija Ger-golet, doma iz Doberdoba in ena glavnih pobudnic slovenske verske skupnosti v Laškem.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v torek 31. maja. Svetovalci so najprej odobrili odborov sklep o namestitvi centralne kurjave v šolski stavbi na Vrhu. Dela naj bi stala 17 milijonov lir. V zvezi s tem je občinska uprava zaprosila deželo za prispevek. Ce bo prispevek prišel z zamudo, bo uprava začasno krila strošek iz svojih fondov, ker misli to delo končati že v tem letu.
Na tajnem glasovanju so svetovalci poverili arhitekta Codelia in Ceja za izdelavo izvršilnega načrta za urbanizacijska dela v obrtniški coni v Rubijah. Ta načrt naj bi stal okrog 22 milijonov lir. 8.802.000 lir je bilo odobrenih za razlastitve ob širjenju in asfaltiranju ceste Stradalte na Peči. Dela so bila izvršena že pred leti. Svet je tudi odobril 13 % povišek zaradi porasta stroškov pri smetarski službi. Po zakonu ta služba ne spada v normalno upravljanje občine in se mora zato sama kriti.
Precejšnja debata je nastala zaradi predlaganega 20 % dodatnega davka na stavbe oz. stanovanja za leto 1983. Podžupan Klemše je ob razlagi te točke dejal, da omenjeni povišek ne pomeni velikega dohodka za občinsko blagajno, pač pa sili občinske uprave, da ta dodatni davek sprejmejo, ker je po novejših zakonskih predpisih vezan na izdelavo proračuna za leto 1983. Svetovalec SSk Branko Černič je bil mnenja, da bi moral odbor povedati, kje, bo prišla v proračunu ta povezanost do izraza, kajti občani morajo vedeti, za katere postavke bodo plačali poviške. Številni svetovalci so se oglasili k besedi, večinski svetovalec Emil Tomšič pa je, čeprav kritičen do Branka Černiča, s svojim posegom spravil v nevoljo odbor oz. župana. Pri glasovanju so se svetovalci SSk vzdržali, ker ni bilo zadostnih oz. ločnih podatkov v izdelanem proračunu.
Zadnja točka naj bi bila razprava o proračunu za leto 1983, pa je bila prenesena na prihodnjo sejo, ker ni bilo mogoče pravočasno pripraviti vsega potrebnega za razpravo. Podžupan je izčrpo poročal o novih zakonih, ki jih bodo morale občinske uprave upoštevati, če bodo hotele od države kaj prejeti. Zbrane je seznanil z raznimi javnimi deli in postavkami, ki bodo vključene v proračun za leto 1983.
V7 točki »razno« je župan poročal o prisotnosti občinske delegacije pri komemoraciji v Petovljah, ki je bila ob 11. obletnici atentata na karabinjersko obhodnico. Poštni urad v Rimu pa je poslal v Sovodnje svoje izvedence, da poiščejo prostor za novo stavbo poštnega urada. Bila naj bi v neposredni bližini občinskega poslopja, kjer urad sedaj deluje.
Japonska violinistka v Gradežu
V	kongresni palači v Gradežu je 2. junija nastopila ob mednarodnem simpoziju zdravnikov japonska violinistka Ku-niko Nagata. Recital je organizirala krajevna avtonomna ustanova za zdravljenje, bivanje in turizem v sodelovanju s kulturnim društvom R. Lipizer iz Gorice.
Japonska umetnica je odigrala nekaj Bachovih in Paganinijevih skladb, dodala pa še prelepo skladbo neznanega japonskega skladatelja »Sakura, Sakura« in angleško »Song of London Dery«. Ob koncu nastopa je predsednik društva »R. Lipizer« prof. Qualli poklonil spominsko sliko goriškega mednarodnega natečaja, na katerem je dosegla drugo mesto. - E. L.
f dr. Miloš Vauhnik
V	Zahodni Nemčiji, v družini svoje hčerke, je umrl 19. maja letos na posledicah prometne nesreče dr. Miloš Vauhnik, velik slovenski rodoljub in neuklonljiv demokrat. Rodil se je 2. junija 1895 v Šentilju v Slovenskih goricah. Kot ugleden odvetnik je živel in delal v Mariboru. Ob nemški zasedbi je odšel najprej v Rim, nato pa v Zah. Nemčijo. Lahko bi se vrnil domov ali šel vsaj na obisk domovine, a tega ni storil, ker je hotel ostati zvest svojim demokratičnim načelom.
Pokojnik je zelo cenil generala Rudolfa Maistra, ki je rešil Spodnjo Štajersko z Mariborom za Jugoslavijo. Njemu v čast in v spomin je izdal spominske kolajne, ki jih je potem večinoma zastonj razposlal preživelim Maistrovim borcem v Slovenijo. Bil je brat pok. polkovnika^Vladi-mira Vauhnika, ki je bil pred nemškim napadom na Beograd jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Zbral je njegove spomine in jih izdal pod naslovom »Nevidna fronta«. Kot znano, je knjiga izšla v Buenos Airesu. Pisal je mnogo v Sokolskem vestniku ter v srbskih časopisih o nacionalnih in političnih zadevah prve Jugoslavije in še posebej v medrevolucijskem času. Njegovi somišljeniki in znanci ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
Prireditev šole »Bazoviški junaki«
Osnovna šola »Bazoviški junaki« v Rojanu je imela svojo zaključno šolsko prireditev v nedeljo 29. maja popoldne v Marijinem domu. Prireditve so se udeležili starši in številni drugi prijatelji mladine.
Program je bil zares zanimiv. Najprej so vsi otroci zapeli celo vrsto pesmi. Pii petju se je poznalo, da stalno vadijo petje med šolskim letom. Petje je bilo ubrano in sproščeno. Za petjem je bila na vrsti zahtevna igrica Pikapolonček (Suhadol-čan), ki jo je pripravila učiteljica z učenci 4. razreda. Mali igralci so znali dobro svoje vloge in se tudi dobro vživeli v potek igre. Nevaren je bil ropar Jagodin, a nazadnje se je vse srečno končalo. Tretji razred pa je predstavil igrico »Mirko in Abeceda«. Crke so v sanjah nateple lenega učenca, ki se je kasneje poboljšal. Najmlajši pa so povedali pesmi iz Kosovelove zbirke Otrok s sončnico. Bogati program je zaključila folklorna točka.
Hvaležni smo učiteljicam za njihov trud, da poleg rednega šolskega dela najdejo čas tudi za prireditev na odru. Otroci radi pokažejo, kaj znajo, starši pa radi vidijo nastopati svoje otroke na odru. - SZ
Rojan
V	nedeljo 29. maja popoldne je v tržaški bolnišnici za vedno zaprl oči Jože Žagar. Bolehal je nekaj mesecev, a nas je novica vseeno pretresla. Vedno smo upali, da bo s svojim optimizmom premagal bolezen. Božja volja pa je bila drugačna.
Pokojnega Jožeta ali Pepija, kakor smo ga navadno klicali, je poznal ves Rojan. Svoj čas je vozil tržaški tramvaj. Odkar pa je bil v pokoju, je pomagal v domači mlekarni in raznašal mleko po barih. Vedno je bil vesel ter pozdravljal ljudi na levo in desno. Bil pa je tudi eden tistih mož, ki je redno obiskoval nedeljsko mašo. Imel je svoje mesto v klopi, ki ga ni nikoli spremenil.
Pokojni Pepi je bil doma v Bazovici, zato si je zaželel za kraj zadnjega počitka pokopališče v Bazovici, kamor ga je pospremilo veliko število prijateljev in znancev. Naj mu bo Gospod bogat plačnik! Prizadeti družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. - SZ
Opčine
Prireditev ob sklepu šmarnic. V openski župnijski cerkvi, ki so jo po dolgem času zdaj začeli zares popravljati, je bila na zadnji dan maja lepa prireditev. Ob sklepu šmarnične pobožnosti sta župnija in cerkveni pevski zbor »Sveti Jernej« pripravila koncert, na katerem je nastopilo kar četvero zborov.
Pred izredno številnim občinstvom so se ob oltarju zvrstili otroški zbor »Vesela pomlad«, ki ga vodi Lucija Cač, mladinski zbor z istim imenom pod vodstvom Franca Pohajača, ženski zbor »Repentabor« pod taktirko Toneta Bedenčiča in nazadnje domači cerkveni zbor »Sveti Jernej«, ki ga vodi Franc Pohajač. Za prijetno povezavo je poskrbel Peter Cvelbar.
Mladi in odrasli pevci so podali vrsto vokalnil skladb nabožne vsebine s poudarkom na Marijinih pesmih. Ubranost je bila zelo lepa, o doživetosti celotnega koncerta pa je pričalo zares navdušeno ploskanje.
Gost večera je bila goriška pesnica L. Šorli, ki je v priložnostnem govoru poudarila predanost slovenskega naroda Materi božji, naglasila pa je tudi dragocenost in bogastvo Marijinih pesmi v naši glasbeni zgodovini.
Pobuda koncerta na zadnji dan šmarnic ni nova in postaja na Opčinah polagoma
že tradicija. Kljub religioznemu okviru gre tudi za izrazit kulturni dogodek, ki priča, s kolikšno osveščenostjo se župnija in zbor Sv. Jerneja posvečata duhovni kulturi v domači skupnosti in to z uspehi, ki so iz leta v leto opaznejši.
★
Župnijski pastoralni svet z Opčin izreka svojima članoma Adi in Petru ter svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none NADE.
Ob boleči izgubi predrage mame in none NADE
sočustvuje s svojima članoma Ado in Petrom ter svojci in jim izreka globoko sožalje cerkveni zbor »Sveti Jernej«.
SREDNJA ŠOLA »F. ERJAVEC« - ROJAN
vabi na
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
ki bo v soboto 11. junija od 20. uri v
Marijinem domu v Rojanu. Na sporedu je petje šolskih zborov in veseloigra Leopold Suhadolčan
»NAOCNIK IN OCALNIK«
SSO o volitvah in Kulturnih dnevih v Ljubljani
Svet slovenskih organizacij (SSO) je na svoji zadnji seji v sredo 1. junija obravnaval politični položaj pred volitvami in ocenil rezultate Kulturnih dni v Ljubljani.
Glede bližnjih političnih in upravnih volitev je glavni odbor SSO ugotovil, da iz zapletenega političnega položaja pozitivno prihaja na dan načelno stališče slovenske stranke, ki si je znala tudi tokrat zagotoviti aktivno mesto v volilnem boju in to na vseh ravneh. Potrditev načela samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji je jamstvo za naše bodoče politično življenje in razvoj. V tem smislu poziva SSO vse sestavine slovenskega javnega življenja, naj se čimbolj zavzamejo, da bo v okviru demokratičnega boja zagotovljena prisotnost slovenskih zastopnikov v javnoupravnih telesih.
Glavni odbor SSO je izrekel pozitivno oceno o enotnem nastopu vseh kulturnih komponent zamejstva v Cankarjevem domu v Ljubljani. SSO meni, da so štiridnevne prireditve — kljub pomanjkljivostim bi zaslužile boljši obisk ljubljanskega občinstva — opravile koristno nalogo v seznanjanju slovenske javnosti s kulturnim snovanjem in ustvarjalnostjo naše manjšine. S tem enotnim nastopom v slovenskem glavnem mestu, ki je dosedaj prvi v vsem povojnem času, je bil storjen izviren korak k ovrednotenju širšega slovenskega nacionalnega prostora tako glede kulture kot tudi glede širše problematike, ki bi zaslužila še več pozornosti.
Glavni odbor SSO pa ne more mimo geste, ki je vendarle vrgla madež na celotno pobudo, ko je ljubljanski organizator svojevoljno in neupravičeno odstranil iz knjižne in časopisne razstave dela tržaških pisateljev Beličiča in Jeze ter go-riški tednik »Katoliški glas«. Glavni odbor SSO obsoja to neutemeljeno dejanje, do katerega je prišlo na zadnji dan razstave in ne sprejema argumentov, ki so jih organizatorji navedli v svojem zapoznelem opravičilu.
Splošna ocena tega prvega skupnega nastopa je vsekakor pozitivna. SSO meni, da bi ne smelo ostati pri enkratnem dejanju, saj bo to izkustvo ob minimalni dobri volji prispevalo k jasnejšim odnosom med matico in manjšino.
Sedem slovenskih otrok je v nedeljo 29. maja prvič prejelo sv. obhajilo v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Po prisrčni slovesnosti so se slikali skupaj s tistimi, ki so jih pripravili na ta lepi življenjski dan
SLOVENSKI HOTEL
»B L E D«
v RIMU-ROMA Lastnik:
LEVSTIK VINKO
Hotel« BLED»
Via S. Croce in Gerusalemme 40 00185 ROMA
Tel. (06) 777102-7579941 Telex 620196
0 delovanju Slovencev v Laškem
Romanje v Lurd Kot vsako leto prireja tudi letos združenje UNITALSI v Gorici romanje od 6. do 12. septembra za bolne in zdrave s posebnim vlakom v Lurd. Ker se navadno tega romanja udeleži tudi več slovenskih vernikov, smo v dogovoru z vodstvom pripravljeni organizirati posebno skupino, ki ji bo na voljo poseben železniški voz in bivanje v istem hotelu v Lurdu. Duhovno bo vodil romanje goriški nadškof in za slovensko skupino bo skrbel voditelj slovenske duhovnije v Gorici. Priglasiti se je treba čimprej, ker bo po 15. juliju zaključeno vpisovanje. Pot in vsa oskrba v Lurdu bo stala 318.000 lir, pri vpisu pa je treba dati na račun 100.000 lir. Prijavite se čimprej na sedežu UNITALSI v Semenski ulici 9; slovenski romarji se lahko prijavijo tudi pri Sv. Ivanu v Gorici, ker je treba izpolniti razne predpisane obrazce. Pri Sv. Ivanu dobite tudi vsa pojasnila o romanju.
Praznik sv. R. Telesa v Gorici
Že nekaj let nazaj nas je ob tem prazniku spremljalo slabo vreme, tako da lani sploh ni bila možna v mestu evharistična procesija. Letos pa je bilo izredno lepo vreme, da se je po skupni maši v stolnici ob 18. uri, pri kateri smo peli med berili in pri svetem obhajilu ter slišali evangelij, razvila po mestu procesija s številno skupino skavtov. Naši verniki so šli takoj za križem in vso pot navdušeno prepevali. Sklep je bil to pot v cerkvi sv. Ignacija, kjer je g. nadškof najprej pozdravil naše vernike v slovenščini in nato vse ostale ter vsem priporočil dejansko ljubezen do Kristusa v Evharistiji. Povedal je tudi, da so italijanski škofje v spomin na izredno uspešni evharistični kongres v Milanu sklenili, da zgradijo novo središče za varstvo življenja v Milanu. Zato je bila tudi miloščina, ki so jo pobirali ob tej priložnosti v ta namen. Po izpovedi vere in skupnih prošnjah, ki sta jih v slovenščini izrekla dva skavta, je z blagoslovom g. nadškof zaključil to evharistično slavje.
Lepa proslava v spomin Alojza Gradnika
Slovenska gimnazija licej »P. Trubar« v Gorici je ob koncu šolskega leta pripravila proslavo stoletnice smrti pesnika Alojza Gradnika. Proslava je bila v petek 3. junija v dvorani Kulturnega doma. Na odru so nastopili skoro vsi dijaki in dijakinje omenjenega zavoda, ki jih je v harmonično celoto povezal režiser E. Aber-šek. Ne vemo, kdo je pripravil tekste, bili pa so posrečen izbor iz Gradnikovih pesniških zbirk. Glavni poudarek je pa bil na Gradnikovi domovinski pesmi, kar je bilo gotovo na mestu pri nas v Gorici. Režiser je znal nastopajoče živo razgibati in povezati tudi z glasbo, petjem zbora in veznim besedilom. Šlo je res za doživeto predstavo.
Alojza Gradnika kot pesnika pa je za uvod predstavil pesnik Tone Pavček. Njegov prikaz pesnika Gradnika je bil prepričljiv in objektiven, kar je redkost v današnjih kulturnih razmerah v Sloveniji.
Slovenska srednja šola se je z omenjenim večerom dostojno spomnila Alojza Gradnika, za kar gre čestitati vodstvu šole in vsem, ki so pri proslavi sodelovali.
Števerjan
Seja občinskega sveta. V torek 31. maja se je sestal števerjanski občinski svet. V prisotnosti župana in skoro vseh svetovalcev ter občinskega tajnika je svet sprejel razne sklepe finančnega značaja, tako določitev prispevka 10.000 lir mesečno z novim šolskim letom za šolsko kuhinjo za vsakega učenca ter davek na stanovanjske hiše (izključena so kmečka in delavska stanovanja) v višini 20 % na katastal-no vrednost. Ti ukrepi so bili nujni, ker tako zahteva finančni zakon, ki ga je izglasoval parlament za izravnavo občinskih financ. Ako bi občina ne sprejela teh ukrepov, bi ne dobila prispevka s strani države in sicer 13 % več od prispevka lanskega leta (to zaradi inflacije). Našo občino bi to stalo približno 30 milijonov.
Nadaljna točka je bila odobritev proračuna za tekoče leto. Odbornik za finance Ciril Terpin, ki je poročal o proračunu, je pojasnil, da je besedilo zakona in navodila za proračun prejela občina šele v maju, zato je komaj utegnila pripraviti ta dokument do 31. maja, ki je bil zadnji rok za odobritev proračunov. Dohodkov bo imela občina v tekočem letu 1.033.110.477
lir in prav toliko izdatkov, ki so bili takole porazdeljeni: javna uprava 141.531.577 lir; šolstvo in kultura 133.162.666; socialno področje 25.742.874; javne usluge in ceste 19.658.519; ekonomsko področje 7.528.548; javna dela 512.899.057; posojila - žiro računi ter nedeljivi stroški 192.587.236 lir. Proračun je bil sprejet ob vzdržanju manjšine.
Svet je nato določil nagrado županu, odbornikom ter sejnino svetovalcem.
■
Čestitke
V	soboto 28. maja sta se poročila Anamarija Uršič in Rinaldo Dorni. Člani pevskega zbora »Lojze Bratuž« jima na skupni življenjski poti želijo vso srečo.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Vinko Levstik, Rim namesto cvetja na grobove oz. brezna pobitih 12.000 domobrancev in drugih protikomunističnih borcev ob 38. obletnici njihove nasilne smrti, ki poteka v teh dneh 100.000 lir.
Za Katoliški glas: N. N. 27.000; Zoran Tavčar, Devin 7.000; N. N., Mavhinje
5.000 Ur.
Za cerkev v Štandrežu: Marija Fross 50.000; Andrej Pavlin 50.000; Lojzka Štanta 100.000; v spomin na pok. Antona Makuca: družina Makuc 100.000; družina Cijak 30.000; Rafaela Makuc 20.000; Štefka Nanut
20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Roberta Ušaja:
Darko Durček za cerkev v Rupi 100.000 in N. N. iz Rupe 20.000 lir; N. N. iz Rupe za lačne po svetu 50.000; B. A. za duhovne poklice 50.000 in za misijone 30.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti Cirila Sirk daruje žena za cerkev na Subidi in za Katoliški glas po 25.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: žene in otroci ob smrti Alberta Pernarčiča 100.000; Pavla Legiša in Ema Legiša namesto cvetja na grob A. Pernarčiča po 10.000 lir; dar prvo-obhajancev 50.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: Marija Kobal v spomin moža Karla 20.000; Iva in Miro Ščuka ob smrti Eleonore Križman 10.000; v spomin pok. Josipa Žagarja: ga. Marija 50.000; Marija Kobal 10.000; Jule in Vida Slokar 30.000; Boris Kuret 30.000; družina Pupulin 10.000; Zmaga Mastellaro 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 100.000; N. N. Bane 100.000; Meri Hrovatin 15.000; Marija Daneu Škerlavaj 10.000; Mihaela Vremec 10.000; N. N. 50.000; Jože Sosič 20.000; družina Bačič 10.000; Danila Vidau 50.000; Viktorija Maver 15.000; ofer na Te-lovo 804.000; OPZ in MPZ »Vesela pomlad« ter cerkveni pevski zbor »Sv. Jernej« 180.000; Vetka Vremec 100.000; Vinko Levstik v počastitev škofa dr. Rožmana ob njegovi stoletnici rojstva 100.000; družina Čok, Vel. Repen v spomin na mater Katarino 30.000; Ljubka Šorli 50.000; N. N. ob zlatem jubileju 50.000; N. N., Bane 50.000; N. N. po openski Hranilnici in posojilnici 25.000; Matija Pošega 20.000; Olga Piščanc ob 14. obletnici smrti moža Matija 20.000; Pavla Gec namesto cvetja na grob Nade Zecchini 25.000; Jože Babič ob krstu hčerke Josipine 20.000; Pepka Škerlavaj 10.000; Andrej Persinger 10.000; N. N. ital. jezika 25.000; N. N. ital. jezika 10.000; razni 8.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Olga Piščanc ob 14. obletnici smrti moža Matija 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Boža Dobrila, Log namesto cvetja na grob Štefanije Semenič 10.000; družina Bet-Semenič, Ricma-nje v spomin na pok. mater Štefanijo Semenič 120.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Dom ju: N. N., Trst 20.000; N. N., Domjo 5.000; Marina, Trst 50.000; Marija Primožič, Trst 5.000; N. N., Trst ob obletnici poroke svojih staršev 100.000; E. Pahor, Trst kot zadnji pozdrav pok. učiteljici Eleonori Kerkoč-Križman 20.000; Štefanija Kaluža, Trst ob obletnici smrti matere Frančiške 10.000; N. N., Sv. Vincencij ob 75. življenjskem jubileju 100.000; Malusa, Trst v spomin na pok. brata duhovnika 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Amelija in Leopold Pangos ob prvi obletnici smrti dragega prijatelja Stankota Ferfolja 15.000 lir.
Za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu v Trstu:
N. N. 10.000; Zalka Šorli 10.000; Dani in Karla Rustja ob zlati poroki 50.000 lir.
V	spomin pok. Josipa Žagarja: ga. Marija za cerkev v Rojanu 30.000 in za Marijin dom istotam 20.000; družina Buzečan za Slov. trž. skavte 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Starši, otroci, mladina, prijatelji!
Pridite na
4. Dan staršev
v nedeljo 12. junija v Gorici
10.00 sv.maša na Placuti
16.00 v Katoliškem domu kulturna prireditev
17.30 športnozabavne in družabne točke. Na voljo domač prigrizek in briška kapljica.
Vabi zbor staršev
OBVESTILA
Zaključna šolska prireditev na osnovni šoli v ul. Vittorio Veneto v Gorici bo v soboto 11. junija ob 11. uri. Vabljeni starši in prijatelji mladine.
Maša za edinost bo v Gorici v ponedeljek 13. junija ob 17. uri v Zavodu sv. Družine. Vabi ACM Gorica.
Javni nastop Glasbene šole v Doberdobu. SKD »Hrast« in župnija sv. Martina v Doberdobu vabita na ta nastop, ki bo v soboto 11. junija ob 20. uri v župnijski dvorani ob desetletnici Glasbene šole. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladih.
Sveta birma za slovenske otroke iz tržaškega mesta bo v nedeljo 12. junija ob
15.30 v župnijski cerkvi v Škednju.
Drugo letošnje srečanje tržaških strežnikov bo v ponedeljek 13. junija v Dragi. Na sporedu je najprej skupno kosilo, nato sv. maša z nagovorom in skupnim sv. obhajilom ter razne zabavne točke. Začetek popoldanskega sporeda ob 13.30.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo ponedeljkov večer 13. junija posvečen 20 letnici dežele Furlanija-Julijska Krajina z razgovorom ob izdaji knjige o delu slovenske skupnosti v deželnih organih. Začetek ob 20.30.
Tržaško romanje v Avstrijo. Udeležilo se ga bo 108 oseb, ki bodo potovale v dveh avtobusih. Romanje bo od ponedeljka 4. do petka 8. julija vključno. Romarsko knjižico prejmejo udeleženci v nedeljo 3. julija, vsa potrebna navodila pa objavi naš list v svoji predzadnji junijski številki, t. j. 23. junija.
V	župnijski dvorani »Anton Gregorčič« v ŠTANDREŽU bo v četrtek 16. jun. ob 20.30
JAVNI NASTOP GOJENCEV štandreške glasbene šole
Sodeluje tudi mladinski zbor.
Potovanje v Grčijo Vse prijavljence opozarjamo, da morajo do 30. junija brezpogojno plačati zadnji obrok. Ce tega ne bodo storili do omenjenega datuma, se bo smatralo, da še niso odločeni in se bo ponudilo njih mesto tistim, ki čakajo, da kdo odstopi. Nekateri niso niti poravnali drugega obroka, ki je 300.000 lir. Naj pohitijo, da ne bodo črtani s seznama!
Zanimivo za časnikarje in zgodovinarje. Prodam 200 številk tedenskega časopisa »Bazovica«, ki ga je izdajal v Kairu (Egipt) v letih 1942-1947 politični pregnanec pok. Ivan Rudolf. V časopisu je najti zanimivo branje slovenske kolonije v Egiptu kot tudi vojna poročila iz časa zadnje svetovne vojne ter egiptovske politike. Informacije daje v večernih urah Dominik Vidmar, tel. 33035.
DEŽELNA MLADINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
prireja
7. TABOR ZAMEJSKE MLADINE
ki bo v soboto 18. junija v Števerjanu
Ob 10.30 odprtje in pozdrav. Okrogla miza: »Za večje sodelovanje med zamejskimi Slovenci«. Sodelujejo I. Peterlin, T. Simčič, R. Frandolič, T. Milovnik.
Ob 18.00 kulturni program. Nastopajo: recitatorske skupine s Koroške in Tržaške, glasbena skupina »Nova misel« z Goriškega, TOZD Lopovi iz Trsta, Andromeda iz Trsta, Avtomobili iz Nove Gorice.
Ob 20.30 ples z ansamblom »Galebi« z Opčin.
Poskrbljeno bo za prigrizek in domačo
kapljico.
Vabljeni!
Imm
Spored od 12. do 18. junija 1983
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Miro Dinamit et comp.«. 11.00 Sestanek z... 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Beneški kabaret, šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Trst in zaledje. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Zvezde o nas. 12.45 Volilna tribuna. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 F. S. Finžgar: »Dekla Ančka«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Vipava, I. del.
18.00 Niko Kuret: Ljudsko verovanje.
Torek: 8.10 Bratje in sestre, na zdar!
10.10	Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 N. Kuret: Ljudsko verovanje. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 Finžgar: »Dekla Ančka«.
14.30	Pesem mladih 1983. 14.50 Motivi od vsepovsod. 16.00 Trst in zaledje. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje: Vipava, 2. del. 18.00 A. Bressan: »Nemčija 1933«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Pod Matajurjan. 12.45 Volilna tribuna. 13.20 Manjšine med deželami Evrope. 14.10 Finžgar: »Dekla Ančka«. 14.55
Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 Bratje in sestre, na zdar! 17.00 Kulturna kronika.
Četrtek: 8.10 Ivan Trinko ob 120-letnici lojstva. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Na goriškem valu. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 Finžgar: »Dekla Anč- > ka«. 14.30 Otroški kotiček: »Sem in tja skozi čas«. 13.00 Diskoteka. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski oktet v Kult. domu v Trstu, 1. del.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncertni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Ena bolha me grize. 12.45 Volilna tribuna. 13.20 Naša gruda. 14.10 Finžgar: »Dekla Ančka«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Ivan Trinko ob 120-letnici rojstva. 17.00 Kulturna kronika.
17.10	Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Alpinizem. 10.10 Koncertni spored. 11.40 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 12.45 Volilna tribuna. 14.10 Finžgar: »Dekla Ančka«. 14.30 Otroški kotiček:	»Leteči
zmaj«. 15.00 Iz studia neposredno. 16.00 Radijski variete A. Kralja. 16.35 Jugosl. popevkarji. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 »Družina Bogatajčič«,
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katofiško tiskovno društvo
+
V petek 3. junija je po daljši bolezni odšla h Gospodu naša ljubljena mama, nona in sestra
Nada Chinese vd. Zecchini
Od nje smo se poslovili v ponedeljek 6. junija v kapeli mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu in pri Sv. Ani, kjer bo počivala do končnega prenosa v domačo rodno zemljo na pokopališču v Sežani.
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sočutja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre g. župniku Žerjalu, gg. Jakominu in Pohajaču, zdravnikom Clari Apollonio, Vinku Miliču in Tulliu Poldiniju, cerkvenemu zboru »Sv. Jernej«, ge. Valeriji Žerjal in sestrični Edi Gorup.
Opčine - Sežana - Lima, 6. junija 1983
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Josipa (Pepija) Žagarja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Posebna zahvala gg. Stanku Zorku in Marijanu Živcu.
Svojci
Trst - Rojan, 5. junija 1983
ZAHVALA
Družina in sorodstvo nepozabnega
Antona Makuca
se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z nami sočustvovali z izrazi sožalja in z udeležbo pri sprevodu na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala štandreškemu g. župniku za lepe tolažljive in poslovilne besede ob pogrebni sv. maši.
Gorica - Štandrež, ob 83. obletnici pokojnikovega rojstva.
Ali ste kdaj pomislili, kaj
vam lahko nudi vaša banka?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
J) Banca Agricola Corizia J	Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja
Hči Ada z možem Petrom, vnuk Jurij s Saro, brata Boris in Alojz z družinama in ostalo sorodstvo