Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`. Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Rep in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Naročnina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 USD +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, {olstvo in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 3 UDK 630 / ISSN 0024-1067 marec 2001 uvodnik Pomladi se pravi Sanja P irc, univ... dipl. nov., odgovorna urednica Prvi pomladanski dih je prinesel novo podobo na{i reviji. Ne`ne roke nove odgovorne urednice so razgibale ustaljeno togo in monotono obliko Lesa. Kritike, tudi moja, so naklonjene, vsem pa tako ali tako ni mogo~e ustre~i. Tudi sam sem `e kritiziral obliko, pa nisem vedel, kako jo spremeniti. Kritik pozna pot, ne zna pa {ofirati, je neko~ modro ugotovil samokriti~ni gledali{ki kritik Tynan. Kaj menite, bralci, o novi obliki? Ker je Sanja (mlada) poklicna novinarka, si lahko nadejamo {e ve~ aktualnih intervjujev z vodilnimi (mo`mi) na{e stroke in … (velikih) oglasov, bi br` pristavil direktor Jo`e. Ka`e, da smo zbudili pisateljsko vnemo med na{imi bralci. @elim pa Sanji povedati, da delo urednika ni vselej lahko. V~asih se tola`im s {aljivo domislico ameri{kega pisatelja Hubbarta (zelo prosto): “Urednik je oseba, zaposlena v uredni{tvu ~asopisa. Njegova poglavitna naloga je, da lo~i zrnje od plev in … po temeljitem premisleku … objavi pleve.” Mo~no “uredni{ko” je razdrl tudi ameri{ki pisatelj Daven-port:”Urednik je oseba, ki natan~no ve, kaj ho~e – vendar ni povsem prepri~an.” Toliko, Sanja, za popotnico. @elim Ti veliko uspeha, sve`ih idej in predvsem vsakr{nih kvalitetnih ~lankov – morda celo toliko, da bi kon~no tudi pri nas za~el veljati izrek: “Ko{ za papir je najbolj{i prijatelj pisateljev in urednikov.” In zdaj {e na globalno raven! Pred {tirinajstimi dnevi so se spet zbrali ministri za okolje sedmih najrazvitej{ih dr`av sveta in Rusije (G8). Tokrat v Trstu. Strinjali so se, da so znova vzpostavili dialog med velikimi onesna`evalci okolja in povzro~itelji neravnovesij v naravi, ki je bil prekinjen lani novembra z neuspelo konferenco v Haagu. Tako naj bi omogo~ili ratificiranje protokola o zmanj{anju emisij toplogrednih plinov, ki je bil podpisan pred {tirimi leti v Kjotu. Morda … Ali bodo na koncu spet le gozdovi in les tisti, ki bodo srkali “fosilni” ogljikov dioksid in odvra~ali bli`ajo~o se katastrofo podnebnih sprememb? Vsa stvar me spominja na v mladosti zelo rado`ivega, vendar iskrenega sv. Avgu{tina, ki je takole pomolil k Bogu: Da mihi castitatem and continentiam, sed noli modo. (Daj mi nedol`nost in oblast nad seboj, vendar ne daj mi ju `e zdaj). prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli dogodki, odmevi kazalo stran stran 56 64 Simulacija stro{kov za izbor Oblikovani leseni stavbni sistemov za ~leni, nosilci razpoznavnih proizvodnjo oken (2. del) zna~ilnosti stavbarstva v Cost simulation for choosing system for production of windows (part 2) manj{ih naseljih Modelling wooden building parts, bearers avtorja Franc BIZJAK, Andrej POTO^NIK of recognizable achitectural characteristics in smaller settlement stran avtorica @iva DEU 81 Intervju z Mitjem Strohsackom avtorica Sanja PIRC Sledi vej na lubju 72 Bark markings in the outer (dead) bark Niko Torelli Vzroki in prepre~evanje letvi~ne obarvanosti 73 @eljko Gori{ek Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001 84 Majda Stra`i{ar Neskon~nost kroga 94 France Zupan Anketa meseca Poslovni uspeh v letu 2000 V anketi so tokrat sodelovali nekateri direktorji slovenskih lesarskih podjetij. Iz vsebine [tudijsko potovanje FEMIB 2000 (II. del) 86 Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. 89 COST E18 “High Performance Wood Coating” 90 Obisk kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu 95 Dru{tvo {tudentov lesarstva 97 Nate~aj na SL[ Nova Gorica 98 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 100 Kratke novice Poslovna prilo`nost JELOVICE v Tur~iji V Carigradu, pred vhodom v luksuzno stanovanjsko naselje Kemer Country, gradi {kofjelo{ka Jelovica svojo prvo vzor~no monta`no hi{o v Tur~iji. Gre za evropski tip hi{e, le dolo~eni detajli so prilagojeni okusu tur{kih kupcev. Hi{a je bila pripravljena za otvoritev v februarju. Zakaj so se v Jelovici odlo~ili za to potezo? Interes za postavitev monta`-nih hi{ je v Tur~iji po zadnjih potresih izredno velik. Tudi dr‘ava je pri~ela spodbujati lahko gradnjo, kar monta`-na gradnja vsekakor je. Dr`avljanom pomaga s posojili, donacijami, ponekod je tovrstna gradnja celo predpisana. @e v ~asu postavitve hi{e se je izkazalo, da je postavitev vzor~ne hi{e prava poslovna poteza, predvsem se zanimajo za monta`ne hi{e investitorji - lastniki zemlji{~. Zaradi visokih transportnih stro{kov v Jelovici raz-mi{ljajo o prenosu tehnologije in znanja na to podro~je, zaenkrat pa v Tur-~ijo izva`ajo elemente z vgrajenimi okni in vrati, izvedbo na klju~ jim organizira njihov predstavnik v Tur-~iji. Monta`a poteka pod nadzorom Jelovi~inih in{truktorjev. Jelovica bo hi{e v Tur~iji prodajala pod lastno blagovno znamko. iJ2Les 53(2001) 3 dogodki, odmevi Kratke novice Zadovoljiva udele`ba na informativnem dnevu za vpis v {ol. leto 2001/2002 na Oddelku za lesarstvo 9. in 10. februarja 2001 je informacije o vpisu za {tudij lesarstva iskalo 145 kandidatov, od tega 22 za univerzitetni {tudij in 123 za visoko{olski strokovni {tudij lesarstva, kar je 30 % ve~ kot lani. Vendar pa v primerjavo niso vklju~eni maturantje, ki smo jih povabili na sre~anje maturantov lesarskih {ol pred dobrim letom, zato je primerjava z lanskim letom nepopolna. Oddelek za lesarstvo je letos prvi~ razpisal tudi izredni visoko{olski strokovni {tudij lesarstva v Novem mestu, kjer bo {tudij organiziran skupaj s podjetjem Novoles. Pri~a-kujemo, da bo mo`nost dislociranega {tudija v Novem mestu izkoristilo 30 kandidatov. Zaposleni na Oddelku ocenjujejo, da je bilo zanimanje za {tudij lesarstva zadovoljivo, saj se je zanj zanimalo 15 % vseh, ki so pri{li po informacije na Biotehni{ko fakulteto. Senat Oddelka je na zadnji seji sprejel nekaj aktivnosti, da bi pritegnili ve~ kandidatov za vpis na univerzitetni {tudij lesarstva, saj {tevilo kandidatov za ta {tudij `e nekaj let stagnira. Tako bodo v leto{njem {olskem letu sodelovali pri organizaciji mladinskih raziskovalnih taborov, ki bodo vklju~evali raziskave s podro~ja lesarstva, razpisana bo raziskovalna naloga s pod-ro~ja lesarstva za srednje{olce, pred informativnim dnevom (takoj v za-~etku januarja 2002) pa bodo njihovi {tudentje obiskovali gimnazije in sku{ali pridobiti maturante za UNI {tudij lesarstva. Zoran Tro{t 3. posvet o monta`nih hi{ah V ~asu sejma Dom je bil 8. marca 2001 v okviru obsejemskih dejavnosti eden najodmevnej{ih dogodkov 3. mednarodni posvet o monta`nih hi{ah. Na Gospodarskem razstavi{~u se je v dvorani Forum zbralo pribli`-no 70 slu{ateljev, med katerimi so bili poleg proizvajalcev monta`nih hi{ in strokovnjakov iz razli~nih podjetij tudi predstavniki vladnih in nevladnih in{titucij, fakultet, in{titu-tov… Tema dopoldanskega dela posveta je bila Uveljavljanje zakonodaje EU na podro~ju monta`nih hi{ s predstavitvijo osnutka smernice ETAG 007 “Sestavi monta`nih hi{”. Poleg Francija Ceklina in Vitomirja Fistra, oba z Ministrstva RS za okolje in prostor, smo imeli prilo`nost sli{ati tudi dr. Clemensa Demacseka, ki prihaja iz Avstrijskega gradbenega in{tituta (ÖIB). Mag. Jelena Srp~i~ z Zavoda za gradbeni{tvo ter Mirjana Bra~i~ iz Marlesa pa sta podrobneje predstavili zahteve za pripravo potrebne tehni~ne dokumentacije in vloge za evropsko tehni~no soglasje ETA. Vsebina popoldanskega dela posveta, ki je potekal pod sloganom Monta`-ne hi{e, ~loveku in okolju prijazne stavbe, pa je podrobneje predstavljena v Monta`nih hi{ah, prilogi revije Les. Sanja Pirc Anketa meseca Poslovni uspeh v letu 2000 Franc ZUPANC, univ. dipl. in`. direktor ALPLES d.d. V letu 2000 je 308 zaposlenih ustvarilo 4,2 milijarde tolarjev prihodka od prodaje izdelkov, kar pomeni v primerjavi s preteklim letom 20 % rast. Ob tem smo ustvarili dobiček v višini 7 % celotne realizacije. Polovico prihodkov ALPLES ustvari s prodajo v Sloveniji, drugo polovico pa izvozi. Prodaja na domačem trgu je bila podobna lanski, saj dosegamo 25 % tržni delež na slovenskem trgu. Povečal se je predvsem izvoz, in sicer za 43 % v primerjavi z letom 1999. Največ smo izvozili na Hrvaško in v ZDA. Za letos načrtujemo 10 % večjo prodajo predvsem na tujih trgih. Zaradi povečanih naročil, predvsem izvoznih, smo dodatno zaposlovali nove delavce. V letu 2000 smo tako povečali število zaposlenih za 16. Zaposlujemo predvsem kadre, ki jih pridobivamo z aktivno politiko štipendiranja in dodatnega izobraževanja. Za naložbe smo v lanskem letu namenili 600 milijonov tolarjev, nadaljevanje na strani 6 ► ► ► Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj UDK: 674.65:011 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken (2. del) Cost simulation for choosing system for production of windows (part 2) avtorja prof. dr. Franc Bizjak, Andrej Poto~nik, dipl. in`. les, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta-lesarstvo Izvleček/Abstract V prispevku so opisane mo‘nosti in model simulacije stro{kov, ki upo{teva storilnost, fleksibilnost in organiziranost tehnologije odvisno od stro{kov. Ta omogo~a izbiro proizvodnih sistemov, ko ob enakih drugih pogojih, kot so kakovost in dobavni roki, izberemo optimalen proizvodni sistem. Ta model je bil uporabljen pri izbiri sistemov za proizvodnjo oken. V preu~evanem podjetju imajo za izdelavo okenskih elementov tehnologijo za serijsko proizvodnjo, ki ima relativno nizko osnovno vrednost, visoko proizvodnost in slabo sposobnost adaptiranja na spremembo proizvodnih pogojev. Zato smo v primerjavo vzeli {e dve novej{i tehnologiji, ki sta bolj fleksibilni. Dolo~ili smo stro{kovne vrste, v katerih se omenjeni tehnolo{ki sistemi razlikujejo med seboj, in stro{-kovne vrste, ki kon~no dolo~ajo izde-lavne stro{ke. Na osnovi velikosti izde-lavnih stro{kov smo dolo~ili dele‘ stro-{kov priprave zmogljivosti. Pri dolo~itvi to~k enakih sprejemljivosti oz. najugod-nej{ih intervalov posameznih tehnolo-{kih sistemov smo upo{tevali razlike v prilagodljivosti, instalirani vrednosti, v proizvodnosti in posredno v zanesljivosti delovanja. Ker je prilagodljivost primarna prioriteta fleksibilnih tehno-lo{kih sistemov, smo dolo~ili tudi potrebno {tevilo nastavitev tehnologij, da fleksibilnej{i tehnolo{ki sistem ohranja stro{kovno prednost pred preostalimi primerjanimi sistemi. Klju~ne besede: simulacija stro{kov, modeliranje, to~ka enake sprejemljivosti In the article possibilities and cost simulation model, which considers productiveness, flexibility and organization of technology in dependence from costs are described. It enabels us to choose production systems, which is the most optimal one at equal other conditions like quality and times of delivery. This model was used at choosing systems for window production. In investigated factory they have for production of window elements serial production technology, which have relatively low base cost, high production output and low adapting ability on changing of production terms. For that reason two flexibile new technologies were also compared. The cost queue at which technological systems differs between each other and cost queue which determines production costs at the end were defined. On the base of the production costs share of preparing of capacity were defined. At defining the points of equal acceptability respectively the rewarding intervals of technological systems the difference in adaptability, installing costs, in production output and indirectly in working reliability were considered. Because the adaptability is the primary priority of the flexible technological systems, also necessary numbers of technology settings, that more flexible technological system preserves cost priority beforehand other compared systems were defined. The target of economy is production of wished effects with minimal costs and at the end in reaching the positive production result, only with choosing the right technological system at suitable other production operation can be reached. Keywords: cost simulation, modelling, point of equal acceptability iJ2LeS 53(2001) 3 raziskave in razvoj 2. UPORABA MODELA SIMULACIJE Predstavljeni model simulacije stro{-kov je bil delno ali v celoti ve~krat preizku{en, v nadaljevanju pa podajamo primer uporabe pri izbiri tehnologije za proizvodnjo elementov pri proizvodnji oken.1 2.1. Opredelitev naloge Obstoje~a tehnolo{ka postavitev za izdelovanje okenskih elementov, v sedanjih razmerah zaradi majhnih naro~il proizvaja, v primerjavi s serijsko proizvodnjo, manj in z vi{jimi stro{ki. Najpomembnej{i vzrok za to je zapleteno nastavljanje strojev, zaradi predolgega ~asa, za nastavitev tehnologije za drugi okenski element. Pri novej{ih, bolj prilagodljivih tehnologijah, je ta ~as precej kraj{i, vendar to zahteva ve~je nalo`be. Zato predvidimo, da bo pri manj{ih serijah oziroma pri ve~jem {tevilu nastavitev stro{kovno ugodnej{a pri-lagodljivej{a tehnologija. Na drugi strani pa pri vi{jih serijah oziroma manj{em {tevilu nastavitev lahko pri-~akujemo, da je obstoje~a tehnologija {e vedno ugodnej{a zaradi ni`jih stro{kov amortizacije in visoke storilnosti. V prispevku bomo po navedenem modelu primerjali poleg obstoje~e tehnologije {e novej{i tehnologiji nem{kega in italijanskega proizvajalca strojne opreme. Cilji naloge Predvsem nas zanimajo naslednja vpra{anja: 1 Primer je povzet in dopolnjen po: Poto~nik A. Vpliv prilagodljivosti posameznih tehnolo{kih sistemov za izdelovanje okenskih elementov na celotne stro{ke. Visoko{olska (strokovna) diplomska naloga. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000. revijaLes 53(2001) 3 • Kateri stroški odločujoče vplivajo na izbor tehnologije za izdelovanje okenskih elementov ? • Kako pri prej omenjenih tehnologijah za izdelovanje okenskih elementov nastavitev strojev vpliva na celotne izdelovalne stroške okenskih elementov, ki sestavljajo okno dimenzij 120 x 140 cm? • Pri katerih serijah je točka enake sprejemljivosti in kolikšno je potrebno število nastavitev pri aproksimativnem dnevnem obsegu proizvodnje? • Katera tehnologija bi bila stroškovno najbolj ugodna, če bi na posameznih tehnologijah izdelovali okenske elemente za celotno okno hkrati brez združevanja naročil? To pomeni, da bi za standardno enokrilno okno, ki je sestavljeno iz 6 različnih elementov, za vsak okenski element nastavili stroj na drug tip elementa. • Katera tehnologija bi stroškovno najbolj ustrezala ob eventualni vključitvi v obstoječi proizvodni proces, to se pravi, da bi obstoječo tehnologijo zamenjali za novo? 2.2. Obstoječa tehnologija Obstoječa tehnologija za izdelovanje okenskih elementov, v nalogi obravnavana kot “tehnologija A”, je sestavljena iz štiristranskega skobeljnega stroja, dvostranskega čepilnega stroja, dvostranskega profilirnega stroja, prečnega transporterja in treh vzdolžnih transporterjev. V sklopu dvostranskega čepilnega stroja in dvostranskega profilirnega stroja so naprave “revolverji” za menjavo rezilnih glav. Na dvostranskem čepil-nem stroju so na prečnem transporterju protiprofili, ki rabijo pri odre-zavanju v prečni smeri kot opora lesu, da ne prihaja do zatrgovanja. Protiprofili so narejeni z brazdami, da okenski element tesno prilega, ~epi in utori se oblikujejo pri prehodu skozi stroj. [tiristranski skobeljni stroj je mehansko krmiljen, obojestranski ~epilni stroj in obojestranski profilirni stroj pa sta NC krmiljena brez medsebojne povezave. 2.2.1. Opis tehnolo{kega postopka izdelovanja okenskih elementov Linijo upravljata dva delavca. Vodja stroja vlaga morale v {tiristranski skobeljni stroj in nastavlja stroj glede na vrstni red izdelavne dokumentacije elementov okna. Pomo~nik pobira obdelane elemente iz stroja in kontrolira kakovost. Vizualno mora pregledati vsak okenski element, ki izstopa iz stroja. Delavec na vili~arju pripelje paleto pripravljenih moralov, ki jih pripravi na ~epilnem kro`nem `agalnem stroju, k {tiristranskemu skobeljnemu stroju. Morale prej pripravijo na ~epilnem kro‘nem `agalnem stroju, kjer so pri manj{ih serijah nalo`eni na paleto v zaporedju. Vodja linije vlo`i moral v {tiristranski skobeljni stroj, ki potuje naprej po dveh vzdol‘nih transporterjih do dvostranskega ~epilnega stroja. Na koncu tega transporterja je stikalo, ki vklopi pre~no verigo za prenos elementa z vzdol`nega transportnega traku na pre~ni transporter. Na obeh straneh je na verigi protiprofil. Po ~epljenju se vklopi stikalo za prenos obdelanega elementa s pre~nega transporterja na vzdol‘ni transporter. ^e je na vzdol`nem transporterju preve~ elementov, se avtomatsko izklopi pre~ni transporter. Do tega prihaja pri dalj{ih elementih. Nato element potuje skozi dvostranski profilirni stroj do koncu linije, kjer je pre~ni transporter, ki se vklopi ob prehodu iz profilirnega stroja s raziskave in razvoj fotocelico. Pomo~nik pobira elemente s transporterja in jih zlaga na paleto na valj~no progo ter pri tem vsakega vizualno oceni, ali ustreza kakovostnim kriterijem. Morali z dolo~eno nadmero so vhodna surovina v tehnolo{ki proces izdelovanja okenskih elementov, izhodni produkt pa je okenski element. Okenski elementi nato potujejo na delovno operacijo popravila. 2.2.2. Alternativne tehnologije Nova tehnologija B Mo`na tehnologija, v prispevku obravnavana kot “tehnologija B”, je nem-{kega proizvajalca strojev. Sestavljena je iz {tiristranskega skobeljnega stroja, dveh enostranskih ~epilnih strojev, dvostranskega profilirnega stroja, petih pre~nih transporterjev in {estih vzdol‘nih transporterjev. Na dvostranskem ~epilnem stroju in dvostranskem profilirnem stroju je ve~ vreten s tremi rezilnimi glavami, tako da ni ve~ potrebna menjava med delom, ker se ustrezna rezilna glava avtomatsko postavi v delovni polo‘aj. Protiprofili na dvostranskem ~epilnem stroju so ob vretenih in ob prehodu se ustrezen protiprofil priklju~i obdelovancu ter se nato spet umakne v prvotni polo‘aj. Vsi stroji v sklopu linije so med seboj povezani in krmiljeni z enega mesta. Linija je CNC krmiljena. Pri menjavi proizvodnje elementov se linija zaustavi le za toliko ~asa, da se opravijo nove postavitve orodja. Nova tehnologija C Mo`na tehnologija, v nalogi obravnavana kot “tehnologija C”, je italijanskega proizvajalca strojev. Sestavljena je iz {tiristranskega skobeljnega stroja, dveh enostranskih ~epilnih strojev, dvostranskega profilirnega stroja, {tirih pre~nih transporterjev in petih vzdol‘nih transporterjev. Na dvostranskem ~epilnem stroju in dvostranskem profilirnem stroju je ve~ vreten s tremi rezilnimi glavami, tako da ni ve~ potrebna menjava med delom, ker se ustrezna rezilna glava avtomatsko postavi v delovni polo‘aj. Protiprofili na dvostranskem ~epilnem stroju so ob vretenih in ob prehodu se ustrezen protiprofil priklju~i obdelovancu ter se nato spet umakne v prvotni polo‘aj. Vsi stroji v sklopu linije so med seboj povezani in krmiljeni z enega mesta. Linija je CNC krmiljena. Pri menjavi proizvodnje elementov se linija zaustavi le za toliko ~asa, da se opravijo nove postavitve orodja. Pomembne razlike med tehnologijami V spodnji preglednici so prikazane bistvene tehni~ne razlike med tehnologijami za izdelovanje okenskih elementov, ki pomembno vplivajo na u~inkovitost tehnologije ob danih pogojih. Poleg teh razlik bomo v primerjavi upo{tevali tudi razlike v cenah tehnologij, fleksibilnosti in storilnosti, kar bo omogo~alo primerjavo celotnih stro{kov v odvisnosti od izrabe zmogljivosti. Primerjavo bomo opravili za proizvodnjo reprezentativnega okna. 2.2.3. Primerjava ~asov Primerjava izdelovalnih ~asov Na skupni preglednici in grafu je prikazana razlika v izdelovalnih ~asih pri preu~evanih tehnologijah. Izdelovalni ~as elementov za reprezentativno okno je v na{em primeru se-{tevek ~asov za izdelavo posameznih okenskih elementov. Preglednica 2. Prikaz izdelavnih ~asov za reprezentativno okno med preu~evanimi tehnologijami Tehnologija A Tehnologija B Tehnologija C Izdelavni ~as okna [h] 0,0399 0,0496 0,0516 Izdelavni ~as okna [min] 2,39 2,98 3,1 Razlika glede na obstoje~o teh. [%] 20 23 Preglednica 1. Pomembne tehni~ne razlike med preu~evanimi tehnologijami Opis Tehnologija A Tehnologija B Tehnologija C Nastavitve strojev za obdelavo Ro~na nastavitev s pnevmatiko Avtomatska nastavitev Avtomatska nastavitev drugih elementov Mo`nost uporabe rezil za Potrebna je menjava rezil Omejena uporaba samo Ni omejeno, ker je mo`na razli~ne programe oken za vsako druga~no obdelavo za en program oken avtomatska menjava orodja Razmik med obdelovanci. Razmik ni potreben Je potreben manj{i razmik Je potreben ve~ji razmik Vzdol`ni podajalni gonilni Gladka plo{~a z gornjim Gladka plo{~a z gornjim ^lenkasta veriga mehanizem na strojih podajalnim trakom podajalnim trakom Mo`nost obdelave o`jih obdelovancev Mo‘nost obdelave Mo‘nost obdelave Ni mo‘na o‘ja kot pri standardni {irini in debelini o‘jih elementov o‘jih elementov obdelava elementov Krmiljenje Mehansko, NC CNC CNC iJ2LeS 53(2001) 3 raziskave in razvoj Slika 9. Primerjava ~asov posameznih vrst nastavitev in skupnega ~asa nastavitev 2.2.4. Primerjava ~asov nastavitev Za primerjavo ~asov nastavitev smo vzeli skupni ~as nastavitev posameznih vrst pri izdelavi serije oken. To pomeni, koliko ~asa je porabljenega za nastavitev 1, 2, 3, da se izdelajo okenski elementi za serijo oken (1 nastavitev dol‘ine), (2 manj{e nastavitve), (3 ve~je nastavitve). Skupni ~as pa je skupni porabljeni ~as za nastavitve tehnologije za izdelavo serije oken. Torej je se{tevek vseh treh vrst nastavitev (1, 2 in 3 nastavitve). Primerjava celotnih ~a-sov ^e zdru‘imo ~as nastavitev in ~ase izdelave elementov za serijo 25 oken, dobimo celoten ~as, porabljen za izdelavo elementov za serijo oken. V preglednici {t. Slika 10. Primerjava ~asa nastavitev, ~asa izdelave in skupnega celotnega ~asa izdelave Preglednica 3. Prikaz ~asov posameznih vrst nastavitev Tehnologija A •h• Tehnologija B •h• Tehnologija C •h• Nastavitev 1 0,5 0,1 0,2 Nastavitev 2 1,67 0,14 0,2 Nastavitev 3 1,67 0,07 0,1 Skupaj 3,83 0,31 0,5 Preglednica 4. Prikaz celotnega ~asa za izdelavo elementov za serijo oken Tehnologija A •h• Tehnologija B •h• Tehnologija C •h• ^as nastavitve tehnologije 3,83 0,31 0,5 Skupni izdelavni ~as 0,98 1,24 1,29 Celotni ~as za izdelavo 4,83 1,55 1,79 4 in na grafikonu so prikazani ~asi nastavitev in izdelave posamezno in zdru‘eni skupaj pri posameznih tehnologijah 2.2.5. Primerjava stro{kov Na preglednici {t. 5 so prikazani stro{ki izdelave okenskih elementov za preu~evano serijo 25 oken. Razen stro{kov obrabe rezil so drugi stro{ki odlo~ujo~i stro{ki pri izboru naj-ustreznej{e tehnologije. Zaradi preobremenjenosti prispevka izra~unov ne navajamo. Vpliv prilagodljivosti tehnologij na izdelovalne stro{ke ^e ho~emo ugotoviti vpliv prilagod- Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj Preglednica 5. Prikaz odlo~ujo~ih in neodlo~ujo~ih izdelovalnih stro{kov za serijo oken Vrsta stro{kov Tehnologija A •d.e.• Tehnologija B •d.e.• Tehnologija C •d.e.• Stro{ek amortizacije 362 286,9 277,9 Stro{ek dela pri nastavitvi tehnologije 64,3 5,6 9 Stro{ek elektri~ne energije 9,2 13,6 15,2 Stro{ek vzdr‘evanja 8,7 5,2 10,325 Stro{ek neposrednih pla~ 16,7 22,3 23,2 Stro{ek komprimiranega zraka in odsesovanja 0,8 1 1 Stro{ek obrabe rezil 88,7 88,7 88,7 Skupni izdelovalni stro{ki 550,6 d.e. 423,3 d.e. 425,5 d.e. Skupni izdelovalni stro{ki na enoto 22 d.e./okno 16,9 d.e./okno 17 d.e./okno Preglednica 6. Prikaz vpliva prilagodljivosti tehnologij na celotne izdelovalne stro{ke Vrsta stro{kov Tehnologija A •d.e.• Tehnologija B •d.e.• Tehnologija C •d.e.• Stro{ek amortizacije zaradi samega dela 74,8 229,6 200,3 Stro{ek priprave zmogljivosti 351,6 62,9 86,7 Drugi izdelovalni stro{ki 124,2 130,9 138,5 Dele` priprave zmogljivosti •%• 63,9 14,9 20,4 ljivosti tehnologije na celotne stro{ke, moramo stro{ke amortizacije razdeliti na dva dela, in sicer na del stro{kov, ki nastane zaradi samega dela, in del zaradi nastavljanja tehnologije. Del stro{kov amortizacije, pri{tet stro{ku nastavitve tehnologije (stro{ek dela delavcev pri nastavitvi), pa pomeni dejanski vpliv prilagodljivosti tehnologije oziroma stro{ke priprave zmog- ljivosti. V preglednici {t. 6 je predstavljena razdelitev celotnih izdelovalnih stro{-kov na tri dele, ki so nato na grafu predstavljeni v odstotnih dele‘ih, ki skupaj predstavljajo 100 % celotnih izdelovalnih stro{kov. Graf prilagodljivosti Prilagodljivost tehnologije pomembno vpliva na izbor najust-reznej{ega tehnolo{kega sistema. Prednosti bolj fleksibilnih teh-nolo{kih sistemov se poka- ‘ejo pri nastavitvah oziroma pri menjavah izdelka. Zaradi razli~nih stro{kov priprave zmogljivosti se pri dolo~enem {tevilu nastavitev tehnologije ob upo{tevanju obsega proizvodnje tehno-lo{ki sistemi izena~ijo. Te izena~itvene to~ke so podane v preglednici {t. 7 pri proizvodnji 25 oken (nad lo~nico) in proizvodnji 150 oken (pod lo~nico). V preglednicah {t. 8 in 9 je prikazana delitev odlo-~ujo~ih stro{kov na stalne, spremenljive in omejene stalne stro{ke pri preu~evani proizvodnji seriji 25 oken in pri seriji 150 oken. Na spodnjih grafikonih je prikazano gibanje stro{kov preu~evanih tehnologij pri izdelavi in pri nastavitvah. Vidijo se razlike med tehnolo{kimi sistemi v instalirani vrednosti (razlike v stalnih stro{kih), v proizvodnosti (razlike v porabi spremenljivih prvin in s tem spremenljivih stro{kih) in v prilagodljivosti (razlike v porabi prvin za pripravo zmogljivosti in s tem v relativno fiksnih stro{kih). Stro{kovni graf Na skupnem stro{kovnem grafu je prikazano gibanje celotnih odlo~ujo-~ih stro{kov v odvisnosti od velikosti Preglednica 7. Matrika potrebnega {tevila nastavitev pri proizvodnji 25 in 150 oken Tehnologija A Tehnologija B Tehnologija C Tehnologija A 0,56 0,52 Tehnologija B 3,4 0,92 Tehnologija C 3,2 5,4 iJ2Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj Preglednica 8. Delitev odlo~ujo~ih stro{kov med tehnologijami za serijo 25 oken Vrsta stro{kov Tehnologija A Tehnologija B Tehnologija C •d.e.• •d.e.• •d.e.• Stalni stro{ki FS 74,8 229,6 200,3 Omejeno stalni stro{ki RFS 351,6 62,9 86,7 Spremenljivi stro{ki VS 35,5 42 49,8 Preglednica 9. Delitev odlo~ujo~ih stro{kov med tehnologijami za serijo 15 0 oken Vrsta stro{kov Tehnologija A••• Tehnologija B Tehnologija C •d.e.• •d.e.• •d.e.• Stalni stro{ki FS 74,8 229,6 200,3 Omejeno stalni stro{ki RFS 351,6 62,9 86,7 Spremenljivi stro{ki VS 213 252 298,5 Slika 12. Primerjava stro{kov med tehnologjami pri preu~evani proizvodni seriji Slika 13. Primerjava stro{kov med tehnologjami pri ve~ji (aproksimativno serij vse treh pre-u~evanih tehnologij. Na grafu so vidne tudi to~ke enake sprejemljivosti tehnologij. Pri tem so upo{te-vane razlike med tehnologijami v vrednosti nalo‘b, prilagodljivosti in proizvodnosti in posredno v zanesljivosti delovanja. 2.2.5. Rezultati in sklepi Izdelovalni ~asi Izdelovalni ~as okenskih elementov za izbrano okno (zunanjih dimenzij 119 × 139 cm) je najkraj{i pri tehnologiji A. Tehnologija B ima za 24 % dalj{i izdelovalni ~as, tehnologija C pa za 29 %. Do razlik prihaja zaradi potrebnega razmika med obdelovanci ob vstavljanju v stroj in nekoliko zaradi koeficienta dodatnega ~asa, kjer so upo{tevani razni zastoji brez upo{tevanja ~asa nastavitev tehnologije. Pri tehnologiji A se vstavljajo obdelovanci v stroj brez presledka. Pri novej{ih tehnologijah je potreben razmik obdelovancev, ker je potrebno {tetje in zaznavanje za~etka in konca posameznega elementa. ^asi nastavitev tehnologij Konvencionalne tehnologije, kot je tehnologija A za izdelovanje okenskih elementov, so namenjene serijski proizvodnji. Zaradi tega je bil “zanemarjen” sistem za nastavljanje in menjave rezil. Tudi kakovost izdelave postaja pomembnej{a. Zato so ~asi nastavitev dolgi. Na drugi strani pa no-vej{e, bolj fleksibilne tehnologije, porabijo zelo malo ~asa za nastavitve. Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj V prispevku smo nastavitve tehnologije razdelili na tri dele in jih preu-~evali za izdelavo elementov, ki sestavljajo serijo oken. Nastavitve smo razdelili na nastavitev 1 (sprememba dol‘ine izdelovalnega elementa), nastavitev 2 (prehod iz izdelave pokon~nika okvira ali krila na izdelavo pre~nika) in nastavitev 3 (prehod z izdelave elementa okvira na izdelavo elementa krila). Pri tehnologiji A se najve~ ~asa porabi za nastavitev 2 in 3, ker je potrebna menjava rezil, ~eprav je nastavitev 1 najve~ pri izdelavi elementov. Pri novej{ih tehnologijah pa vidimo, da ni velikih razlik v ~asih nastavitev, ker so ti ~asi nizki in je uporabljena avtomatska menjava rezil in nastavitev. Bolj fleksibilne tehnologije skupno najve~ ~asa porabijo za nastavitev 1, ker je teh nastavitev najve~. ^e primerjamo tehnologijo A in tehnologijo B, vidimo, da je ~as nastavitev pri obstoje~i tehnologiji 12-krat dalj{i kot pri tehnologiji B. Razlika med tehnologijo B in C je za 61 % ugodnej{a za tehnologijo B. Pri tem smo pa izhajali iz obstoje~ega stanja, ko se izdeluje en program oken hkrati, z mo`nostjo ob~asne vklju~itve drugega programa. V nasprotnem primeru, ko bi bila zahteva po izdelavi razli~nih programov oken hkrati, bi pri{lo do razlik v prid tehnologije C, ki ima avtomatsko menjavo rezilnih glav. Pri nastavitvi tehnologije se ne porablja samo ~as oziroma delo, porabljajo se tudi druge prvine proizvodnega procesa. Celotni izdelavni ~as Celotni izdelavni ~as je najkraj{i pri tehnologiji B in najdalj{i pri tehnologiji A, zaradi ~asa nastavitve tehnologije. Tehnologija A ima za 3-krat dalj{i celotni ~as, tehnologija C pa za 15 % dalj{ega od tehnologije B. Izbira velikost serije za preu~e-vanje Za preu~evanje vpliva prilagodljivosti in za izbor najustreznej{e tehnologije smo izbrali serijo okenskih elementov, ki skupno sestavljajo 25 enakih oken. Velikost serije za preu~evanje mora biti izbrana tako, da se ~im bolj pribli‘a realnim razmeram. V bistvu moramo upo{tevati konsenz med `eljami proizvodnje in `eljami prodaje. ^e bi v na{em primeru vzeli druga~no velikost serije, bi pri{li do druga~nih rezultatov, ker so razlike med novej{ima tehnologijama majhne. Izdelovalni stro{ki Odlo~ujo~i izdelovalni stro{ki za izbor tehnologij so: stro{ki amortizacije, stro{ki nastavitve tehnologije, stro{ki elektri~ne energije, stro{ki vzdr`evanja, stro{ki neposrednih pla~ in stro{ki komprimiranega zraka ter odsesovanja. Neodlo~ujo~i izdelovalni stro{ki pa so stro{ki obrabe rezil. Stro{ek amortizacije je v na{em primeru najpomembnej{i izdelavni in odlo~ujo~i stro{ek. Pri preu~evanih tehnologijah vidimo, da tehnologija z najvi{jo vrednostjo ne prina{a zmeraj najvi{ji stro{ek amortizacije glede na druge, cenej{e tehnologije. Tehnologija A ima najni‘jo instalirano vrednost, tehnologija B pa najvi{jo, vendar pa je skupni stro{ek amortizacije v seriji najve~ji pri tehnologiji A in najni‘jo pri tehnologiji B. Do tak{ne spremembe pride, ker je celotni ~as pri tehnologiji A dalj{i zaradi veliko porabljenega ~asa za nastavitev tehnologije. Pri tem je pa pomembno, da je dra‘ja tehnologija polno izkori{~ena. Stro{ek dela pri nastavljanju tehnologije je v korelaciji s skupnim ~asom nastavitve tehnologije. Tako vidimo, da ima tehnologija A te stro{ke najvi{je, najni‘je pa najbolj fleksibilna tehnologija, tehnologija B. Drugi stro{ki, ki so odvisni od obsega proizvodnje, to so stro{ki elektri~ne energije, stro{ki neposrednih pla~, stro{ki komprimi-ranega zraka in odsesovanja, so najni‘ji pri tehnologiji A in najvi{ji pri tehnologiji C. Le stro{ki vzdr‘evanja so pri tehnologiji A vi{ji od tehnologije B. Spremenljivi stro{ki so pri tehnologiji A najni‘ji zaradi relativno kratkega ~asa same izdelave in relativno majhne porabe teh prvin. Stro{ek obrabe rezil je neodlo~ujo~i, a pomemben izdelovalni stro{ek. Pri tehnologiji A ima ta stro{ek 16 % dele‘ celotnih izdelavnih stro{kov, pri tehnologiji B 21 % dele‘ in pri tehnologiji C 20 % dele`. Celotni izdelovalni stro{ki Celotni izdelovalni stro{ki na enoto proizvoda so najni‘ji pri tehnologiji B, zaradi ve~je fleksibilnosti, bolj-{ega krmiljenja in ve~je zanesljivosti pri obdelavi v primerjavi s tehnologijo C. Pri tehnologiji A pa zaradi majhnih serij nastajajo veliki stro{ki priprave zmogljivosti. Tehnologija C ima za 1 %, tehnologija A pa za 30 % vi{je izdelovalne stro{ke na enoto proizvoda (okno). Vpliv prilagodljivosti na celotne izdelovalne stro{ke Ugotovili smo ‘e, da se pri nastavitvi tehnologije ne porablja samo ~as oziroma delo, ampak se porabljajo tudi druge prvine proizvodnega procesa. ^e ho~emo ugotoviti dejanski vpliv prilagodljivosti tehnologije na celotne stro{ke, moramo stro{ke amortizacije razdeliti na dva dela, in sicer na iJ2LeS 53(2001) 3 raziskave in razvoj del stro{kov, ki nastane zaradi samega dela, in del, ki nastane zaradi nastavljanja tehnologije. Slednji del stro{kov amortizacije, pri{tet stro{ku nastavitve tehnologije (stro{ek dela delavcev pri nastavitvi), pa pomeni dejanski vpliv prilagodljivosti tehnologije oziroma stro{ke priprave zmogljivosti. Stro{ki priprave zmogljivosti so pri tehnologiji A 64 % vseh izdelovalnih stro{kov. Ti stro{ki so torej vi{ji kot vsi preostali stro{ki skupaj. Tak{en dele‘ stro{kov priprave zmogljivosti, kljub relativno nizkih spremenljivih in stalnih stro{kih, pomeni prevelik del, da bi tehnologija A {e bila konku-ren~na v primerjavi z novej{imi tehnologijami. Stro{ek priprave zmogljivosti je pri tehnologiji B 15 %, pri tehnologiji C pa 20 % vseh izdelovalnih stro{kov. Ta razlika stro{kov kon~no pomeni pomembno prednost tehnologije B. Primerjava skupnih stro{kov Na grafu prilagodljivosti je prikazano gibanje stro{kov pri delu in pri nastavitvah. Iz grafov je razvidno, da je {tevilo nastavitev tehnologij lahko klju~en dejavnik izbora najustrez-nej{e tehnologije. Pri aproksima-tivno dolo~eni dnevni koli~ini proizvodnje vidimo, da je potrebno {tevilo menjav pri obsegu proizvodnje elementov za 150 oken med novej-{ima tehnologijama pri 5,4. To pomeni, da je pri petih ali manj nastavitvah bolj ugodna manj fleksibilna tehnologija, tehnologija C, pri {estih ali ve~ menjavah pa tehnologija B. ^e pa je nastavitev manj od treh, je {e vedno bolj ugodna tehnologija A, zaradi manj{ih stro{kov amortizacije in visoke proizvodnosti. Na skupnem stro{kovnem grafu smo dobili tri to~ke enake sprejemljivosti tehnologij in s tem tri obmo~ja, v katerih je posamezna tehnologija stro{-kovno najugodnej{a. Ta to~ka enake sprejemljivosti upo{teva {tiri od petih osnovnih dejavnikov za izbor najust-reznej{e tehnologije in sicer prilagodljivost, vrednost tehnologije, proizvodnost in posredno zanesljivost v delovanju tehnolo{kih sistemov. Organiziranost in s tem povezani stro{ki vezave sredstev smo pa vzeli iz odlo~it-venih dejavnikov, ker so serije majhne in ne prina{ajo bistvenih stro{kov vezave sredstev. Do serije elementov, ki sestavljajo 28 oken, je najugodnej{a tehnologija B. Od serije elementov za 28 oken pa do serije elementov za 47 oken je najugodnej{a tehnologija C. Od tu naprej je pa naj-ugodnej{a tehnologija A. ^e primerjamo novej{i tehnologiji med seboj, lahko ugotovimo, da je tehnologija B dra‘ja, vendar bolj prilagodljiva, zanesljivej{a v delovanju in bolj proizvodna od tehnologije C. Ker pa je viden tudi trend zmanj-{evanja serij, imajo dra‘ji, bolj fleksibilni tehnolo{ki sistemi vsekakor mesto v sedanjih in prihodnjih proizvodnih procesih. Sklepi a) Na izbor najustreznej{ega tehno-lo{kega sistema za izdelovanje okenskih elementov odlo~ujo~e vplivajo stro{ki amortizacije, stro{ki nastavitve tehnologije, stro{ki elektri~ne energije, stro{ki vzdr‘evanja, stro{ki neposrednih pla~ in stro{ki komprimiranega zraka in odsesovanja. b) Izdelovalni stro{ki so se{tevek prej omenjenih odlo~ujo~ih stro{kov in stro{ka obrabe rezil. Pri preu~evani seriji okenskih elementov za 25 oken je dele‘ stro{kov priprave zmogljivosti v skupnih izdelovalnih stro{kih pri tehnologiji A 64 %, tehnologiji B 15 % in tehnologiji C 20 %. c) Preu~evani tehnolo{ki sistemi se med seboj razlikujejo v vrednosti, v prilagodljivosti, v proizvodnosti in posredno v zanesljivosti delovanja. To~ka enake sprejemljivosti upo{teva vse {tiri parametre in dolo~a velikost serije pri kateri sta tehnolo{ka sistema enako ustrezna. To~ka enake sprejemljivosti med tehnologijo B in C je pri seriji 28 oken, med tehnologijo B in tehnologijo A je pri seriji 45 oken in med tehnologijo C in tehnologijo A je pri seriji 47 oken. d) Pri predpostavljenem dnevnem obsegu proizvodnje je pri tehnologiji B potrebnih vsaj 6 nastavitev tehnologij, pri tehnologiji C je ta interval med 5 in 4 nastavitvami. Tehnologija A je pa bolj ugodna od primerjanih tehnologij, ~e je nastavitev manj od 3 na dan. e) Stro{kovno najbolj ugodna tehnologija, pri izdelovanju okenskih elementov za celotno okno hkrati brez zdru‘evanja naro~il, je tehnologija B. f) Ob eventualni vklju~itvi v obstoje~i proizvodni proces pri obstoje~ih proizvodnih pogojih bi stro{kovno najbolj ustrezala tehnologija B ob polni izkori{~enosti razpolo‘ljivih kapacitet, zaradi ve~je fleksibilnosti in ve~je proizvodnosti od tehnologije C. 1. F. Bizjak, Produktionsfunktion und Kostenfunktion bei flexibeler Automatisierung der Produktion, Holz als Roh-und Werkstoff 48(1990)125-128, Springer Verlag 1990 2. A. Poto~nik, Vpliv prilagodljivosti posameznih tehnolo{kih sistemov za izdelovanje okenskih elementov na celotne stro{ke. Visoko{olska (strokovna) diplomska naloga. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000 3. F. Bizjak, Kostensimulation zur Auswahl flexibeler Produktionssisteme, Simulationstechnik 13 . Symposium in Weimar, 1999, stran 85-94 ijaLes 53(2001) 3 raziskave in razvoj UDK: 728.6:72.04:694.6 Pregledni znanstveni ~lanek (A Rewiew) Oblikovani leseni stavbni ~leni, nosilci razpoznavnih zna~ilnosti stavbarstva v manj{ih naseljih (leseni deli fasadnih odprtin) Modelled wooden building parts, bearers of recognizable architectural characteristics in smaller settlements (wooden parts of facade orifices ) avtorica dr. @iva DEU, univ. dipl. in`., Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Izvleček/Abstract V preteklosti so se v urbanem in arhitekturnem oblikovanju manj{ih naselij (ve~insko stavbarstvo) z upo{tevanjem naravnih danosti in ~lovekovega `iv-ljenja in dela oblikovale gradbene konstante (osnovni volumen, merilo, odnosi), zna~ilne za posamezna ob-mo~ja Slovenije. Te so se kontinuirano prena{ale iz roda v rod, se prilagajale naprednej{emu na~inu `ivljenja in “modnim” vplivom (arhitekturni stili), ki so prihajali iz bli`njih mest. Z likovnim oblikovanjem zunanj{~in so lastniki dosegli predvsem individualnost, razli~nost in tudi ugled. Oblikovani in reliefno okra{eni so bili predvsem posamezni stavbni ~leni, ki so bili pogosto rezultat “samou{ko rokodelskega sloga”. Kljub temu pa je njihovo oblikovanje v kompoziciji arhitekture stavb v ma-nj{ih naseljih pomembno umetnostno izro~ilo in velik sestavni del celotne kulturne dedi{~ine naroda. V sozvo~ju z novo oblikovanimi razvojnimi usmeritvami naselij, v katere se kot kakovost vklju~uje tudi v prostoru obstoje~e identitetno stavbarstvo (stavbna de-di{~ina), so bile izdelane {tevilne podrobne raziskave ve~inskega stavbarstva v manj{ih naseljih. Med njimi tudi analiza oblikovanja lesenih delov fasadnih odprtin. Poznavanje vrednot, meril ter razli~nosti v likovnem oblikovanju lesenih delov okenskih in vratnih odprtin namre~ pomeni pomembno podlago za oblikovanje splo{nih usmeritev (dr`avni nivo) za bodo~i kakovstni razvoj manj{ih naselij in podrobnih priporo~ili za bodo~e kakovostno arhitekturno (lokalni nivo) oblikovanje fasadnih odprtin in arhitekture v celoti s ciljem celovitega varstva stavbne (kulturne) dedi{~ine. Klju~ne besede: celovito varstvo stavbne dedi{~ine, identitetna arhitektura, ve~inska arhitektura, likovna merila, oblikovanje in kra{enje lesenih stavbnih ~lenov, leseni deli fasadnih odprtin, vratni okvir, okenski okvir, vratna krila, stavbno pohi{tvo In the past, building constants (basic volume, measure, relations) typical of individual parts of Slovenia were formed in the urban and architectural formation of smaller settlements (majority architecture) by taking into account the natural possibilities as well as human life and work. These constants were continually passing over from generation to generation and were accomodating to more advanced way of life and to »fashionable« intluence (architectural styles) coming from nearby towns. With the artistic modelling of outer parts of buildings, the proprietors achieved above all the individuality, diversity and prestige as well. Modelled and relief ornamented were mostly individual parts of a building, which were frequently the result of »self taught artisan style«. Despite that, their modelling in the composition of the building architecture in smaller raziskave in razvoj settlements is, however, a very important artistic tradition and a big constituent part of the entire cultural heritage of our nation. In harmony with the newly formed directions of development of the settlements, in which identity architecture (building heritage) existing in space, is also included as a quality, numerous thorough researches of the majority building in smaller settlements were made. Among them also the analysis of modelling wooden parts of the fa~ade orifices. The knowledge of worths, measur-ments and diversity in the artistic modelling of the wooden parts of window and door orifices represents a very important basis for the formation of the general directions (state level) for the future qualitative development of smaller settlements and detailed reference for future qualitative architectural (local level) modelling of facade orifices and architecture as a whole, with the aim to the integral protection of the building (cultural) heritage. Key words: integral protection of the building heritage, identity architecture, majority architecture, artistic criterion, modelling and omamenting of wooden building parts, wooden parts of facade orifices, door frame, window frame, door fold, 1. UVOD (splo{ne ugotovitve) “Umetnost je zvesta spremljevalka ~loveka na vseh razvojnih stopnjah njegovega kulturnega razvoja”, je zapisal Stele (Stele, F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966, str. 1). [tevilne stavbne podrobnosti, med njimi tudi oblikovani leseni stavbni ~leni, pri~ajo, da je bila tudi v ve~inskem stavbarstvu manj{ih naselij, poselitvenih strukturah zunaj ve~jih mest, vse do druge polovice 20. stoletja, opazna tudi svojevrstna umetnost.* Razvila se je v prevladujo~i dru`beni plasti kmetov, trgovcev in obrtnikov. Njena posebnost je, da je bila masovna in da je temeljila na tradiciji, to je na globoko zakoreninjenih likovnih merilih, v katerih je v zgodovinskem razvoju opazen so~asen vpliv umetnosti vladajo~ega in kulturno razvitej{ega sloja. Kulturno elito so v obravnavanem okolju sestavljali cerkveni oblastniki, veleposestniki in konec 19. in v za~etku 20. stoletja izjemoma tudi novo nastaja-jo~i sloj industrijalcev. Njihovi objekti (cerkve, samostani, `upni{~a, gra{~ine, dvorci, pristave in druge zgradbe), ki so v oblikovanju hitro sledili v svetu {ir{e uveljavljenim lepotnim vrednotam arhitekturnega oblikovanja, umetnostnim stilom (romanika, gotika, renesansa, barok), so bili neposredni vzor oblikovanju ve~inskega stavbarstva. V ve~insko stavbarstvo, ki je razpoznano za kakovostno in danes iden-titetno sooblikuje raznolike kulturne krajine, so se merila arhitekturnega oblikovanja, uveljavljena v arhitek- turi kulturne elite, {tevilno prenesla {ele v 17., 18. in 19. stoletju. ** V tem obdobju sta namre~ v ve~jem delu slovenskega prostora omogo~ila `ivahno urbano in arhitekturno dejavnost visoki stopnji gospodarskega in kulturnega razvoja. Ob ustvarjenih pogojih se je podoba tr{kih in va{kih naselij in stavb spremenila. Objekti so se razvili v {irino in vi{ino. Leseno gradivo je zamenjala traj-nej{a opeka, utrdila so se merila kompozicije in, kar je najpomembneje, hi{e so z utrjevanjem novih meril lepega (barok), postale reprezentativne. 2. UVELJALJANJE NOVIH (BA-RO^NIH) MERIL V ARHITEKTURI V MANJ[IH NASELJIH Analize stavbnega razvoja ka`ejo, da z uvajanjem novih, baro~nih likovnih meril, graditelji v manj{ih naseljih niso bistveno posegli v fasadno kompozicijo, uporabo materiala in konstrukcijo, ampak so ve~ji del sil svojega delovanja usmerili v slikovit in plasti~en zunanji videz objektov. Le-tega so dosegli z oblikovanjem in kra{enjem posameznih, v preteklosti funkcionalno razvitih stavbnih ~lenov. “Vse, kar je bilo v 18. in 19. stoletju, v dobi baroka, dodano obravnavanemu stavbarstvu, je bilo le razko{je v bogastvu obdelave posameznih detajlov” (Ko{ir, Ljubljana 1987, str. 38; Pertot, Trst 1994, str. 205). Tako z uvajanjem novih meril v stavbarstvo manj{ih naselij stavbeniki niso razvrednotili v zgodovinskem razvoju `e uveljavljenih gradbenih konstant, povezanih z upo{tevanjem * Umetnost v arhitekturi manj{ih naselij dokazujejo tudi umetnostni zgodovinarji (Mole, Stele, Sedej, [umi), etnologi (Si~, Karlov{ek, Ba{, Makarovi~, Bogataj). ** “Tako pri nas v kme~kem okolju razen cerkvene umetnosti vse do 16. stoletja sploh ne zasledimo umetnostnega oblikovanja; v omembe vrednem {tevilu se pojavi {ele v 17. stoletju, razmah kme~ke umetnosti pa sodi v drugo polovico 18 . stoletja in v 19 . stoletje” (Pogledi na etnologijo, Makarovi~, G., Pogledi na ljudsko likovno umetnost, Ljubljana 1978, str. 400, 401). Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj narave, naravnih danosti, človeka in njegovega dela. V širšem prostoru (visoka arhitektura) uveljavljena baročna merila, ki so bila poudarjeno povezana s krašenjem stavbnih členov, so prilagodili oblikovani, obstoječi arhitekturi tako, da kontinuiteta v razvoju ni bila prekinjena, objekti, fasadne ploskve pa so dobile nov, želen baročni videz. Opazno je tudi, da so se merila baročnega oblikovanja v arhitekturi manjših naselij uveljavila s časovnim zamikom, različno številno in različno kakovostno. Kdaj in kako številno in kakovostno so se v posameznih območjih baročna merila oblikovanja in krašenja stavbnih členov uveljavila, preoblikovala in razvila samosvoje prvine in značilnosti je bilo odvisno od: • v območju značilne uporabe gradiva (kamen, les, glina) pri izvedbi stavbnih členov, • ohranjene in razvite likovne tradicije krašenja,* ki je bila v umetnostno ne vodilnih slojih v manjših naseljih razvita tako v kamnitem kot lesenem gradivu, • kulturnih vplivov (sredozemskega, zahodnoevropskega in vzhodnoevropskega), • različne oddaljenosti od kulturnih žarišč in nosilcev idej arhitekturnega oblikovanja (večja mesta) ter • kulturnega in gospodarskega razvoja oziroma splošnega življenjskega standarda na * “Umetno in slikovito izrezljani ko`elji na preslicah (del kolovrata) so plod rezbarsko nadarjenega gorskega ~loveka in `e W. [mid poudarja njih doma~o izvirnost” (Pogledi na etnologijo, Vilko Novak, Sestava slovenske ljudske kulture, Ljubljana 1978, str. 147). “Ornamentika na kme~kih stavbah na Dolenjskem in sploh na subpanonskem obmo~ju je v 18 . stoletju in tako reko~ do danes ujeta v navidezno “prazgodovinsko” tradicijo” (Sedej, I., Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana 1985, str. 90). 66 posameznem območju; želje naročnikov so bile namreč odvisne od njihove blaginje in lokalnega merila lepote oziroma neposrednih umetnostnih teženj ožjega okolja. Iz zapisanega sledi, da so območja kakovostno oblikovanih stavbnih členov v kamnu, lesu, ometu, mavcu ali štuku kompatibilna z območji prevladujoče, značilne uporabe gradiva v stavbarstvu. Tako so kakovostno oblikovani leseni stavbni členi, ki so predmet obravnave, številnejši v pokrajinah, v katerih je dolga obdobja prevladovalo leseno gradivo in je rezbarstvo postalo tako rekoč hišna obrt, medtem ko v območjih identi-tetne uporabe kamnitega gradiva prevladujejo skromno oblikovani in okrašeni leseni stavbni členi. Več bolj kakovostno oblikovanih stavbnih členov je tudi v bližini večjih mest in v območjih, ki so bila sočasno deležna tudi gospodarskega razcveta. Skromno oblikovani in okrašeni stavbni členi prevladujejo v območjih, ki so bila v času oblikovanja objektov v sozvočju z baročnimi merili, oddaljena od kulturnih žarišč in so bila gospodarsko slabo razvita. 3. OBLIKOVANJE IN KRAŠENJE LESENIH STAVBNIH ČLENOV Les, v večjem delu Slovenije temeljno stavbno gradivo, je bil vseskozi tudi osnovno izrazno sredstvo umetnikov - kiparjev. Poseben razcvet je umetnost oblikovanja lesa v povezavi z arhitekturo dosegla v 17., 18. in 19. stoletju. “Od približno l 1620 dalje imamo po naših cerkvah nešteto oltarjev in prižnic pa tudi drugih okrasnih predmetov kiparske in rezbarske vrste, ki predstavljajo razvoj te obrti v vsem njenem bogastvu. Tvarina, iz katere so ti izdelki izdelani, je izklju~no les. Ustvarjale so ta dela doma~e delavnice, ki so bile raztresene po vsej de`eli. Zdi se, da ni bilo pomembnej{ega kraja brez rezbarske in podobarske delavnice” (Stele, F. , Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966, str. 62, 63). O zelo razviti podobarski, rezbarski in pozlatarski obrti v {ir{em prostoru Slovenije pri~ajo predvsem {tevilni {e ohranjeni materialni viri v mnogih objektih “visoke” arhitekture. V obravnavani ve~inski arhitekturi (manj{a naselja) se je v navezavi na tradicijo lesen rezbarski okras zgostil ob fasadnih odprtinah pri zidanih stavbah, pri delno zidanih in delno lesenih stavbah ter pri lesenih stavbah (lesena gospodarska poslopja - ka{~e, su{ilnice za sadje, skednji, kozolci) se je usmeril na stopni{~ne in balkonske ograje, prezra~evalne line in druge lesene konstrukcijske ~lene. Zaradi obsega gradiva in pa zaradi dejstva, da je bilo v preteklosti v sklopu arhitekturnega oblikovanja naj-ve~ truda vlo`enega prav v oblikovanje fasadnih odprtin (okenskih in vratnih odprtin), in sicer od tistega trenutka dalje, ko je osnovni funkcionalni vlogi fasadnih odprtin dodana tudi lepotna sestavina (baro~na okna so narejena zato, da se gledajo od zunaj, hkrati pa so od znotraj funkcionalna), bodo v nadaljevanju splo{no predstavljene le zna~ilnosti oblikovanja in kra{enja lesenih delov fasadnih odprtin. 4. OBLIKOVANJE IN KRA{ENJE LESENIH DELOV FASADNIH ODPRTIN Nanizane splo{ne ugotovitve so povzetek rezultata opravljenega dela, podrobne analize materialnih in pisnih virov v slovenskem prostoru identitetnega stavbarstva (obliko-revijaLes 53(2001) 3 raziskave in razvoj vanega in kontinuirano razvitega do prve polovice 20. stoletja) v manj{ih naseljih (vasi, trgi), tistih naselij, ki {e kakovostno sooblikujejo razpoznavne zna~ilnosti kulturnih krajin. 1. Izjemno mo~no razvita rezbarsko umetni{ka dejavnost, ki jo poudarjajo umetnostni zgodovinarji, se je v manj{ih naseljih odrazila predvsem v kakovosti {tevilnih lesenih plastik, ki krasijo cerkvene notranjosti. Okra{eni leseni ~leni fasadnih odprtin stanovanjskih in gospodarskih objektov so le bled odmev te kakovosti. 2. Rezbarstvo, povezano z arhitekturnimi ~leni, je bilo zapostavljeno tudi v manj {tevilni vodilni arhitekturi (“visoka arhitektura”). V njeni likovni nadgradnji so prevladovali izdelki iz kamna, ometa, mavca ali {tuka, ki so bili nekako bolje zdru`ljivi z arhitekturo: slab{a kakovost lesnih izdelkov v figuraliki in nezdru`ljivost z arhitekturo - zlat oltar, dodatek k arhitekturi - samostojna ornamentalna celota (Stele, Ljubljana 1969)). Ker je bil les v velikem delu slovenskega prostora cenej{i in dostopnej{i material, je razumljivo, da so v manj ugledni, a ve~inski arhitekturi, v lesu posnemali vrednostno izpostavljene kamnite izdelke in okrasje v ometu, mavcu in {tuku. Ne smemo namre~ pozabiti, da je bil v ve~ini slovenskega prostora lesen vratni okvir izraz gospodarsko slabo stoje~ega naro~nika in da naslikane ali v ometu, mavcu ali {tuku izvedene obrobe okenskih odprtin pri~ajo o trajnem in zavestnem posnemanju kamnitih okenskih okvirov. 3. Ve~je rezbarske delavnice, ki so revijaLes 53(2001) 3 svoja dela oplemenitile z lastno likovno nadgradnjo in so bile zaposlene z izvedbami zahtev-nej{ih naro~il, se z izdelavo stavbnega pohi{tva (lesenih vratnih in okenskih okvirov in vratnih kril) za ve~insko stavbarstvo niso ukvarjale. Leseno stavbno pohi{tvo (vratni, okenski okviri in vratna krila) za ve-~insko arhitekturo so namre~ izdelovali doma~i mizarji in razli~no spretni in umetni{ko nadarjeni rez-barski mojstri (mnogi med njimi so sodelovali pri izdelavi zahtevnej{ih naro~il) in tudi samouki, ki pa so pri svojem delu posnemali obrtno znanje in uveljavljena likovna merila ve~jih rezbarskih in tudi kamnose{kih delavnic. Oblike in okras okenskih okvirov Oblika lesenih okenskih okvirov oziroma lesena okenska {katla je rezultat konstrukcije, stilnih vplivov pri njihovem oblikovanju nismo zasledili (odstopanja od pravokotnih oblik razli~nih velikosti). Reliefen in plasti~en okras lesenih konstrukcijskih delov okenskih odprtin je v merilu Slovenije izjemen. Tudi rezbarsko okra{enih dodatnih okenskih okvirov, ki vidno poudarjajo fasadne odprtine in jih omenja nekatera literatura pri pregledu materialnih virov, razen nekaj redkih primerov, nismo zasledili. Oblike in okras vratnih okvirov V 18. in 19. stoletju se pri oblikovanju lesenih vratnih okvirov niso razvile posebne oblike in vrste okrasja. Mizarji in rezbarji so, kot smo `e ugotovili, v lesu posnemali kakovostno izdelane in stilno uveljavljene baro~ne (poznobaro~ne) oblike kamnitih vratnih okvirov. Tako so oblike in okrasje lesenih vratnih okvirov v posameznih obmo~jih zdru`-ljive z v prostoru zastopanimi in zna-~ilnimi kamnitimi vratnimi okviri.* Edina v lesu oblikovana izvirna oblika je lo~na oblika s preklado, oblikovano v obliki jarma - jarmi~kasta oblika . “Lesen portal s preklado v jarmi~kasti obliki morda pomeni izvirnej{o obliko, ki se je razvila v lesu. Kamniti portali s preklado jarmi~-kaste oblike so zelo redki” (Maka-rovi~, G., Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981, str. 16). Vratni okviri so le izjemoma likovno poudarjeni z reliefnimi ali plasti~-nimi okrasnimi motivi. Oblike in okras vratnih kril Danes v obravnavani identitetni arhitekturi manj{ih naselij prevladujejo vratna krila z okvirno konstrukcijo (okvir in polnilo). Starej{e oblike vratnih kril, opa`enih z de{~i-cami v vodoravni, kvadratni, zvezdnati ali obliki, imenovani ribja kost, so redke. V nasprotju z vratnimi in okenskimi okviri, katerih oblikovanje je izrazito podrejeno funkciji, vratna krila, razli~no bogato okra{ena in mnoga kakovostno rezljana, pri~ajo, da je bilo delo “umetni{ko” delo mizarjev in rezbarjev (tudi samoukov) usmerjeno prav v njihovo izdelavo. Vratna krila, izdelana iz debelih okvirov, lahko krasijo le preprosto profilno oblani okviri polnil. Bolj kakovostno oblikovana vratna krila * Med lesenimi vratnimi okviri, so številno zastopane naslednje oblike (posnetki kamnitih okvirov) : O preprosta pravokotna oblika, podboj in preklada sta ravna (prizmatična), O pravokotna oblika z ravnim (prizmatičnim) podbojem, preklado in nadportalno polico, O pravokotna oblika z ravnim (prizmatičnim) podbojem, preklado, nadportalno polico in pazduhama, O potlačena polkrožna ločna oblika s temenskim sklepnikom (sklepnim kamnom) raziskave in razvoj “V 19 . soletju pa se prav tako pojavijo leseni portali, ki so posnetek kamnitih bidermajerskih oblik ( pazduhasti portal) z drobnim okrasjem (( rozetami, girlandami in cofi)”. (Sok j., Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja - 20. stoletje; Ob~ina [marje pri Jel{ah, Ljubljana, 1991, str.: 191... poleg profilno obdelanih okvirov polnil vidno poudarjajo preprosto okra{ena polnila. Med enostavni okras polnil sodijo zrnato in rebrasto oblikovane povr{ine. Med najlep{a vratna krila sodijo gotovo bogato rezljana vratna krila, pri katerih so polnila okra{ena z zahtevnimi okrasnimi elementi. Med zahtevne okrasne motive sodijo geometrijski (pravokotniki, rombi, zvezde, rozete, ~etrtinski izseki iz rozet, volutaste vijuge), baro~ni (cofi, razli~ni okviri) in rastlinski motivi (stilizirane cvet- ke, rastline v vazah) ter razli~ne figuralne rezbarije. Pri bogato rezljanih vratih ima zaporna letev med vratnimi krili pogosto obliko pilastra z rez-ljanim ali kaneliranim trupom, bazo in kapitelom. V nasprotju s stilnimi oblikami lesenih vratnih okvirov (posreden mo~an vpliv italijanskih kamnose{kih delavnic) se v izbranih okrasnih motivih vratnih kril odslikava mo~an vpliv severnih umetnostnih tokov. Pod njihovimi vplivi so namre~ delovali vsi kakovostni rezbarji, ki so v slo- venskem prostoru opremljali z lesenimi izdelki kakovostno arhitekturo. 5. STANJE OHRANJENOSTI IN VPLIV NA OBLIKOVANJE IDENTI-TETNIH ZNA^ILNOSTI OBRAVNAVANEGA STAVBARSTVA Oblikovani in okra{eni leseni ~leni fasadnih odprtin sicer sooblikujejo zunanjo podobo fasadnih ploskev posameznih stavb, vendar je njihov likovni vpliv na oblikovanje razpoznavnih zna~ilnosti arhitekturnega oblikovanja po posameznih obmo~jih manj{i, kot D oma~i rezbarji so pri oblikovanju vratnih kril posnemali vzore pri vodilnih nosilcih razvoja. “Na poljih (( vratnih polnilih) se nenadoma pojavijo povsem drugi motivi,,, ki posnemajo podobne okraske, kot jih je videl ( rezbar) v cerkvi na baro~nih in zlatih oltarjih, nekoliko nespretno rezljani grifoni, ki izvirajo prav tako iz vzorov, ki jih je videl v cerkvi, ter letnica v bogatem rastlinskem okviru” (Fister, M., Rezljana vrata v Tuhinjski dolini, Kamnik, 1971, str. 5). Kon~ni izdelek, obdelava vratnih kril,,, pa je bil seveda odvisen od rezbarskih in umetni{kih sposobnosti izvajalca in ` elja in finan~nih mo`nosti naro~nika iJ2Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj smo pričakovali glede na dejstva, da sta bila obdelava lesa in krašenje lesenih izdelkov v večjem delu prostora Slovenije tradicionalna in da je bil les v večjem delu slovenskega prostora identitetno in prevladujoče stavbno gradivo in osnovno gradivo pri izdelavi fasadnih odprtin tudi v obdobju renesančnih in baročnih umetnostnih vrednot. Vzroki za takšno stanje so v sozvočju z nekaterimi že nanizanimi ugotovitvami: • Rezbarski okras se je pri zidanih stavbah sicer zgostil ob okenskih in vratnih odprtinah, večji razmah pa je doživel pri stavbnih členih lesenih stavb, ki so bile v obdobju oblikovanja danes identitetnega stavbarstva v manjših naseljih še številne. • Te stavbe so v večini propadle ali so bik uničene (tudi kakovostno oblikovane). Enako usodo je doživel tudi velik del zidanih (tudi kakovostno oblikovanih) stavb v širših območjih večjih mest (okolica Ljubljane, Maribora, Celja in naselja ob prometnicah - Jesenice, Ljubljana, Zagreb in Ljubljana, Maribor, Murska Sobota). V zidanih stavbah je bilo mnogo kakovostno oblikovanih lesenih členov fasadnih odprtin uničenih tudi z neustreznimi gradbenimi posegi (zamenjava vratnih, okenskih okvirov in vratnih kril z novimi industrijskimi izdelki; nepopravljiva škoda je bila kakovosti identitetne arhitekture v manjših naseljih narejena v šestdesetih letih tega stoletja z “modnim” večanjem okenskih odprtin - tridelna okna). • V obdobju končnega oblikovanja danes identitetne arhitekture (18. in 19. stoletje) je bil z uveljavljenimi renesančnimi, baročnimi in pobaro~nimi merili les kot vidni likovni poudarek fasadnih odprtin zidanih objektov, z izjemo vratnih kril, zapostavljen. Na prvem mestu je bil kamen (kamniti okenski in vratni okviri). Leseni vratni in predvsem okenski ~leni so postali konstrukcijski elementi, ki jih v sozvo~ju pa zahtevanem razko{ju in plasti~-nem videzu fasad likovno plemeniti okrasje iz mavca ali {tuka ali redko slikarsko okrasje. Zato danes kakovostno obdelani, oblikovani in okra{eni leseni vratni okviri in tudi {tevilna uporaba tako izdelanih elementov (oblikovani in okra{eni okenski okviri so redki in izjemni v merilu Slovenije) razpoznavno sooblikujejo identitetno stavbarstvo v manj{ih naseljih le v ob-mo~jih prevladujo~ega lesenega gradiva, ki so bila v preteklosti dobro gospodarsko razvita in imajo {e danes ohranjeno arhitekturo do take stopnje, da je njena identiteta {e razpo- znavna. To so obmo~ja kulturnih krajin Dolenjske, Kozjanskega, Bizelj-skega, Zagorja in Bele krajine ter obmo~ja v pore~ju reke Savinje. Kakovostna obdelava, oblikovanje in kra{enje lesenih okenskih okvirov je izjemno in omejeno le na severovzhodno Slovenijo (glej karto 1. Vratne odprtine in okenske odprtine - likovni poudarek - rezbarjeni vratni in okenski okviri). Obmo~ja, v katerih se je razvila rez-barska dejavnost pri oblikovanju vratnih okvirov do take stopnje, da kakovostno oblikovani izdelki sooblikujejo identiteto stavbarstva, se med seboj razlikujejo v rezbarskih podrobnostih soodvisno od razlik, ki so zna~ilne za v prostoru identitetne kamnite izdelke (vrtne okvire). Kakovostno oblikovana in okra{ena vratna krila so {tevilna v razvojno prednostnih obmo~jih, v katerih je bilo osnovno stavbno gradivo les, neglede na spoznano identitetno v D Karta 1. Vratne in okenske odprtine - stilno oblikovani in rezbar-sko okrašeni leseni vratni okviri • Območja z redkimi stilno oblikovanimi in rezbarsko okrašenimi lesenimi okenskimi okviri Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj Karta 2. Vratne odprtine – lesena vratna krila – likovni poudarek tudi likovnih, ki so se v ve~inskem stavbarstvu do prve polovice 20. stoletja kontinuirano oblikovala. Seveda vse z nadgradnjo vrednot na{ega ~asa. Tako bo pretrgana in dokazano kakovostna kontinuiteta v urbanem in arhitekturnem oblikovanju naselij ponovno vzpostavljena. Poznavanje vrednot, meril in razli~-nosti v likovnem oblikovanju okenskih in vratnih odprtin je pomembno za oblikovanje splo{nih usmeritev za bodo~i kakovostni razvoj manj{ih naselij na dr`avnem nivoju in za oblikovanje podrobnih priporo~ili za bo-do~e kakovostno arhitekturno oblikovanje fasadnih odprtin in arhitekture na lokalnem nivoju. uporabi materiala, v izvedbi vratnih okvirov (kamnit ali lesen vratni okvir) To so kulturne krajine Gorenjske, osrednje Slovenije in deli kulturnih krajin Notranjske, Dolenjske, Savinjsko – Kozjanske, Pomurja in Prekmurja. V vseh drugih regijah so kakovostno oblikovana in okra-{ena vratna krila izjemna (glej karto 2. Vratne odprtine - likovni poudarek - lesena vratna kila, rezbarski okras). V kontekstu raziskave je pomembna ugotovitev, da kljub opisanim zgostitvam ohranjena in kakovostno oblikovana vratna krila ne vplivajo na oblikovanje tipolo{kih in iden-titetnih zna~ilnosti stavbarstva, tem-ve~ pomenijo izjemno kakovost tako v orisanih obmo~jih kot v merilu Slovenije v celoti. Zaradi izjemnega prepleta motivov, ki so jih rezbarji posnemali po v prostoru uveljavljenih kamnose{kih in predvsem rezbarskih delavnicah, ki so po novih baro~nih merilih izdelovale opremo in okrasne izdelke predvsem za cerkvene naro~-nike in jim dodali {e vrsto tradicionalnih, predvsem simbolnih elementov, na podlagi nivoja na{e analize stavbne tvarine, okrasja ni bilo mo-go~e tipolo{ko opredeliti. 6. POMEN POZNAVANJA RAZ-LI^NOSTI V OBLIKOVANJU LESENIH DELOV FASADNIH ODPRTIN - SKLEP Na osnovi novih vrednostnih in normativnih usmeritev so oblikovana vodila novega razvoja manj{ih naselij in arhitekture v njih. S ciljem varstva naravnih in ustvarjenih danosti (traj-nostni razvoj) usmeritve vklju~ujejo tudi {iroko stopnjo varstva stavbne dedi{~ine (celovito varstvo stavbne dedi{~ine) in upo{tevanje v prostoru `e vzpostavljenih kakovostnih meril, Poskusno oblikovanim usmeritvam, ki temeljijo na v preteklosti vzpostavljenih likovnih merilih pri oblikovanju fasadnih odprtin, predvsem njihovi pomenski vlogi pri urbanem in arhitekturnem urejanju manj{ih naselij, je trdna opora dokazana zgodovinska in umetnostna vrednota ve~inske arhitekture, tako izjemnih, skromnih in najskromnej{ih kakovosti. V sklepnem dalu naj navedem {e nekaj za dr`avni nivo urejanja naselij poskusno oblikovanih usmeritev, ki iJ2Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj so izbrane v povezavi s predstavljeno materijo: • Pri vseh stavbnih posegih v večinskem stavbarstvu je zaželena največja možna mera upoštevanja ugotovljenih različnosti v oblikovanih likovnih merilih v prostoru obstoječega stavbarstva, ki se izražajo v različicah stilnega oblikovanja in kra{enja fasadnih odprtin. V najve~ji meri mo`na za{~ita obstoje~ih kakovostnih in manj kakovostnih kamnitih in lesenih elementov oblikovanih vratnih in okenskih odprtin ter okrasja v barvi, ometu in {tukaturnem mavcu. Ohranjanje kakovostnih in manj kakovostnih kamno-se{kih, lesenih in {tukaterskih izdelkov je pomembno, saj so izklju~no plod doma~e dejavnosti in so po menju mnogih umetnostnih zgodovinarjev (Stele, Zadnikar, [umi) resni~no pre`ete z narodu lastno ustvarjalnostjo. Posebej izpostavljeno mora biti varovanje v kulturnih krajinah, v katerih je arhitekturna identiteta {e dobro razpoznavna (Fister, Ljubljana 1993). Za`elena je likovna nadgradnja (kontinuiteta) v posameznih obmo~jih ugotovljenih stilnih oblik vratnih in okenskih okvirov in identitetnega okrasja. Mnogi motivi so blizu sodobnim lepotnim merilom. Poleg tega imajo okrasni motivi, ki so se uveljavili v kamnu, lesu ali {tukaturnem mavcu, izvor v tradiciji in so izraz vsakodnevnega `ivljenja in navad ter so zato v oblikovanju fasadnih elemntov sodobne arhitekture opravi~ljivi tudi danes. V tradicionalnih ali posodobljeni obliki morajo biti zaznavni v arhitekturi in kamnse{tvu, rezbarstvu, {tukaterstvu in slikarstvu. V varstvene in razvojne usmeritve Novo oblikovana vratna krila izhajajo iz meril in razmerij likovnega izro~ila z nadgradnjo v oblikovanju, ki je izra`ena s sodobno oblikovanimi motivi rezbarsko poudarjenih polnil mora biti vklju~ena tudi ponovna o`ivitev ugotovljenih jeder kamnose{kih, rezbarskih in {tukaterskih dejavnosti v prostoru (ponovna o`ivitev obrti in obrtnih delavnic). Literatura 1. Andersen L., Barok in rokoko, Ljubljana 1969 2. Arhiv Korpus slovenske arhitekture 3. Ba{, A., Slovensko ljudsko izro~ilo, Ljubljana 1980 4. Ba{, F., Stavbe in gospodarstvo na slovenskem pode`elju, Ljubljana 1984 5. Boucher, M., Furic, J., La maison rurale en Haute-marche, Paris 1984 6. Cankar, I., Uvod v umevanje likovne umetnosti, Ljubljana 1994 7. Cevc, E., Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Ljubljana 1981 8. Cevc, E., Slovenska umetnost, Ljubljana 1966 9. Egenter, N., Architectural anthropology, Lausanna 1992 10. Fister, P. , Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana 1986 11. Fister, P., Arhitekturne krajine in regije, Ljubljana 1993 12. Fister, P. , Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana 1993 13. Harris, C., M., Ilustrated dictionary of historic architecture, New York 1977 14. Jacob, E., New Architecture in New England, DeCordova Museum 1974 15. Karlov{ek, J., Slovenski ornament, ljudski in obrtni{ki izdelki, Ljubljana 1937 16. Karlov{ek, J., Slovenski domovi, Ljubljana 1939 17. Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine, podpisana v Parizu 23. novembra 1972, Uradni list SFRJ, {t. 56-947/74-str. 1771 18. Konvencija o varstvu evropskega arhitektonskega bogastva, sprejeta v Granadi 3. oktobra 1985, {t. 121, Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, {t. 4-11/91-str. 36; 19. Ko{ir, F., Uvod v analizo arhitekturne teorije, Ljubljana 1987 20. Makarovi~, G., Slovenska ljudska umetnost, zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Ljubljana 1981 21. Ministere des affaires culturelles, Principes d analyse scientifigue, Architecture, Paris 1972 22. Mole, V., Umetnost, Ljubljana 1941 23. Mu{i~, M., Arhitektura in ~as, Maribor 1963 24. Sedej, I., Kme~ka hi{a na Slovenskem, Ljubljana 19 79 25. Sedej, I., Ljudska umetnost na Slovenskem, Ljubljana 1985 26. Si~, A., Kme~ke hi{e in njih oprava na Gorenjskem, Ljubljana 1924 2 7. Stele, F., Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, Ljubljana 1966 28. [umi, N., Pogledi na slovensko umetnost, Ljubljana 19 75 29. Unamundo, M., Umetnost in resnica, Ljubljana 1988, 30. Valen~ak, J., Urejanje, oblikovanje in vzdr`evanje kulturne podobe izvenmestnih naselij, Ljubljana, 1991 Les 53(2001) 3 raziskave in razvoj UDK: 630*852:176.1 Quercus robur L Strokovni ~lanek (Professional Paper) Sledi vej na lubju Bark markings in the outer (dead) bark avtor prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Izvleček/Abstract Ro‘e so sledi na lubju, ki ozna~ujejo mesto odlomljene veje. Prikazan je nastanek ro‘e na primeru doba. Klju~ne besede: ro‘e, dob, Quercus robur L. Roses are bark markings denoting the location of the pruned (broken) branch. The origin of the rose in oak is described. Keywords: roses, oak, Quercus robur L. V eni prej{njih {tevilk smo si ogledali “kitajske brke” pri bukvi, ki skupaj s “pe~atom” ali “bradavico” ozna~ujejo mesto odloma veje in nakazujejo premer veje pri drevesnih vrstah brez lubja (=mrtva skorja, zunanja skorja, ritidom). V bistvu gre za kotno brazgotino v skorji (nem. Winkelnarbe, Schulz 1958) ali vejni skor-jin greben (nem. Astrindenleiste; angl. branch bark ridge, Shigo 1989). Sledi odpadlih vej pri vrstah z lubjem (hrast, jel{a, topol) imenujemo “ro`e” (Erteld 1957, str. 87; Erteld, Mette & Achterberg 1962, str.55). Predstavljajo kro`ne brazgotine (nem. Rundnarben), ki glede na na~in nastanka ustrezajo “pe~atom” oz. “bradavicam” pod “kotnimi” brazgotinami pri bukvi. Nem. Rose pomeni “vrtnico”. Na{a “ro`a” je v o`jem pomenu “vrtnica” v {ir{em pa “cvetlica” (SSKJ). Manj{e “ro`e” ali “ro`ice” . Slika 1. Prera{~anje vejnega {trclja; debela linija: ‘iva skorja (li~je), ~rtkano: lubje (ritidom). (Risba po Schulzu 1958). Nemci imenujejo Rosette ali Röschen. Angle{ki ekvivalent je rose. Nemci “ro`o” imenujejo tudi Taler (“tolar”) ali Ochsenauge (“volovsko oko”). Slika 1 prikazuje nastanek “ro`e” . Slika 2 ka`e za~etek prera{~anja od`agane veje z nabreklo obrobo iz kalusa in ranit-venega lesa. Na sliki 3 je mlada ro`a. Tik pod povr{ino kalusnega tkiva je nastal felogen in pod njim nov kambij, ki se je zdru`il s starim ob rani. (prim. npr. Esau 1969, str. 531). Kambij je tvoril navznoter sekundarni ksilem (“les”) in navzven sekundarni floem (“li~je”). Nastal je tudi `e prvi globinski felogen oz. periderm in lubje nad njim, ki je kri`no razpokalo. Slika 3 ka`e starej{o “ro`o” in slika 4 {e starej{o, kjer odstranjeno vejo “markira” le {e gr~ast izrastek lubja. Sledi odpadlih vej na lubju so lahko vidne tudi do 150 let. Ro`e nastanejo tudi na mestih, kjer smo odstranili epikormske poganjke, ki so odgnali iz “spe~ih” in adventivnih popkov. Iz konfiguracije ro`e lahko z dokaj{njo gotovostjo sklepamo na debelino veje in globino odloma (Schulz 1954; Erteld & Achterberg 1955). Debla z veliko ro‘ami niso primerna za izdelavo furnirja. Na furnirskih listih pomeni ro‘a mesto s kro‘nim ali vrtin~astim potekom vlaken. Lahko nastanejo tudi majhne luknje. Slika 2. Dob (Quercus robur L.): za~etek prera{~anja od‘agane veje; {trcelj obdaja rob iz ranitvenega lesa. Slika 3. Dob (Quercus robur L.): mlada ro‘a: odlom prekriva les, li~je in lubje. Slika 4. Dob (Quercus robur L.): starej{a ro‘a z mo~no razpoka-nim lubjem. Slika 5. Dob (Quercus robur L.): odlom veje ozna~uje le gr~ast izrastek lubja. Literatura 1. Erteld, W. 1957. Forstnutzung auf holzkundlicher Grundlage. Neuman Verlag, Radebeul 2. Erteld, W. & Achterberg, W. 1955. Die Bedeutung der Narbenbildung und des Faulkerns bei Roterlenschälholz. Arvhiv für Forstewesen, zv. 7/8 3. Erteld, W., Mette, H.J. & Achterberg, W. 1962. Holzfehler. VEB Fachbuchverlag, Leipzig 4. Esau, K. 1969. Pflanzenanatomie. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart 5. Schulz, H. 1958. Merkmale überwachsener Holzfehler in der Baumrinde. Holz-Zentralblatt {t. 71 in 80 6. Shigo, A.L. 1989. Tree pruning. Shigo and Trees, Associates, New Hampshire 7. SSKJ, Slovar slovenskega jezika 1994. DZS, Ljubljana ijaLes 53(2001) 3 znanje za prakso UDK: 630*852.3 lanek (Professional Paper Vzroki in prepre~evanje letvi~ne obarvanosti avtor prof. dr. @eljko Gori{ek, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo Uvod Dandanes vse pogostej{e zahteve trga po svetlej{ih vrstah lesa postavljajo v ospredje tudi problematiko obarvanja, ki se v najrazli~nej{i barvni intenzivnosti, raz{irjenosti in oblikah pojavlja najpogosteje v postopku su-{enja lesa. Mnogokrat vzroki izvirajo `e v nepravilni manipulaciji s hlodovino ali s sve`im `aganim lesom. V tem prispevku `elim opozoriti na obarvane lise na povr{ini lesa, ki potekajo pre~no na elemente na mestih, kjer so v postopku su{enja nale-gale distan~ne letvice. Obarvanje zato imenujemo letvi~na obarvanost ali progavost (ang. sticker stain; ali sticker shadow, nem. Lattenmarkierung). Vzroki obarvanja so lahko tako biotskega zna~aja, vendar obseg oku`be ni nikoli tolik{en, da bi vplival na zmanj{anje trdnosti lesa, kot abiotskega (sl. 1). Biotski ali abiotski izvor lo~imo s testom z oksalno kislino – abiotska obarvanja se razbarvajo, biotska pa ne. Obarvanje je na grobo obdelani povr{ini pogosto prikrito in se razlo~no po-ka`e na skobljani povr{ini. Metode prepre~evanja obarvanja zaradi biot-skih povzro~iteljev so `e znane, medtem ko so abiotska obarvanja, zaradi vzajemnega delovanja ve~ dejavnikov hkrati, {e nepojasnjena. Letvi~no obarvanost zasledimo tako na zra~no kot na tehni~no osu{enem lesu. V razli~nih letnih ~asih je intenzivnost in pogostost pojavljanja odvisna od klimatskih razmer, zato so tudi tveganja pri su{enju na prostem med letom razli~na. V tehni~nih postopkih su{enja na intenzivnost in raz{ir-jenost vplivajo su{ilni parametri, kot so ostrina su{enja, ki jo definirajo relativna zra~na vla`nost in temperatura, su{ilna hitrost, lesna vla`nost in ~as su{enja. Pogosto lahko vzroke obarvanja pripi{emo trajanju in na~i-nu manipulacije z lesom pred izvajanjem su{ilnega postopka in ne pogojem su{enja. V praksi uporabljeni standardni programi su{enja ne vklju~ujejo osnovnih na~el su{enja svetlih lesov, na katerih se letvi~na obarvanost tudi najpogosteje pojavi. Programe (re-`ime) moramo zato prilagoditi posameznim specifi~nim zahtevam, seveda pa mora tudi tehni~na izvedba su{ilnih komor omogo~iti izvajanje in doseganje predpisanih su{ilnih parametrov (npr. v praksi se mnogokrat pojavijo te`avne pri doseganju nizkih relativnih zra~nih vla`nosti na za~et-ku su{enja sve`ega lesa). Osnove sušenja svetlih lesov Visoka vlažnost lesa zagotavlja dokaj dobro zaščito pred biotskimi in abi-otskimi vzroki obarvanj, zato uvrščamo hranjenje lesa v vodnih bazenih in škropljenje med preventivne mere zaščite. Zelo velika nevarnost nastopi, ko se iz lumnov začne izločati prosta (ka-pilarna) voda (pod lesno vlažnostjo pribl. U = 60 %), vzporedno pa narašča delni tlak kisika. S počasnim sušenjem pri temperaturah t = 30 do 50 °C so ustvarjeni optimalni pogoji za sprožitev kemičnih procesov, ki vodijo do formiranja obarvanih produktov. Kemične postopke obarvanja uvrščamo med encimatsko oksi-dativne reakcije naravnih snovi, ki so v lesu. Največja aktivnost se izkazuje v območju nasičenja celičnih sten. Nevarnost obarvanja pa obstaja še tudi pri relativno nizkih lesnih vlažnostih (po nekaterih avtorjih celo do vlažnosti 15 %). Različni postopki kemične zaščite so dokaj neučinkoviti (ne dovolj globoka penetracija v les) ali pa so cenovno nesprejemljivi. Intenzivnost in razširjenost obarvanja v sušilnem postopku je največja pri dolgotrajnem sušenju z nizko ostrino sušenja. Ker distančne letvice na mestih naleganja na les zavirajo sušenje s površine, so na teh mestih vzpostavljeni pogoji za nastanek obarvanja še bolj poudarjeni. V sušilnem postopku moramo zato preprečiti: • visoko relativno zračno vlažnost predvsem na začetku sušenja, • nizke hitrosti kroženja zraka in dolge prehode zraka skozi široke zložaje, • dolgotrajne postopke taljenja in • dolgotrajnejše sušenje na prostem Les 53(2001) 3 znanje za prakso v meglenih, vla`nih in toplih razmerah. Vpliv relativne zra~ne vla`-nosti, temperature in hitrosti kro`enja zraka na obarvanje Vidimo, da med najpomembnej{e dejavnike obarvanja med su{ilnim postopkom {tejemo relativno zra~no vla`nost, hitrost kro`enja zraka in temperaturo su{enja. Relativna zra~na vla`nost Na za~etku su{ilnega postopka, ko les vsebuje {e veliko proste vode, je re- lativna zra~na vla`nost oziroma psi-hrometrska razlika poleg hitrosti kro-`enja zraka najpomembnej{i dejavnik, ki vpliva na ~as su{enja. Zato ji velik pomen pripisujemo tudi pri pojavu obarvanja in letvi~ne progavosti. Za ve~ino svetlih lesov je primerno, da pri~nemo su{enje z visoko psihro-metrsko razliko (5,5 °C), ali ekvivalentno relativno zra~no vla`nostjo j = 65 %, vendar z nizko temperaturo (do t = 30 °C). Te`ave doseganja visoke psihrometrske razlike v praksi niso v nastavitvi parametrov, temve~ v njihovem doseganju v komori. Hitrost kroženja zraka Hitrost kroženja zraka je drugi najpomembnejši parameter, ki vpliva na hitrost sušenja svežega lesa. Manjša hitrost zraka na vstopu v zložaj ali njegova dolga pot skozenj vpliva na hitrejše navlaževanje in zmanjšanje sposobnosti sušenja. Zagotoviti moramo hitrejši tok zraka ali večkratno vmesno rekondicioniranje. Temperatura sušenja Pri visokih začetnih vlažnostih lesa je direktni vpliv temperature na hitrost sušenja minimalen, vendar pa lahko v toplem in vlažnem vremenu povzroči veliko težav, pri doseganju dovolj nizke relativne zračne vlažnosti oziroma visoke psihrometrske razlike. Velik je tudi vpliv temperature na hitrost kemičnih procesov, ki vodijo do obarvanih produktov, zato sušimo pri čim nižjih. Kritične faze predelave Zaradi velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na pojav letvične obarvanosti ali drugih obarvanj, je potrebno ustrezne mere zaščite opravljati v vseh fazah predelave: • že pri poseku drevesa in med skladiščenjem hlodovine, • pred razžagovanjem, • posebno še med letvičenjem zložajev in njihovo manipulacijo ter • med izvajanjem sušilnega postopka. Praktične aktivnosti preprečevanja obarvanja V praksi sušenja lahko z mnogimi aktivnostmi zmanjšamo tveganje nastanka obarvanj in tudi letvične obarvanosti. Med njimi so najpomembnejše: • Med toplim vremenom sveže posekane hlodovine ne smemo skladiščiti več kot 2 tedna. iJ2LeS 53(2001) 3 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja Izredna seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva, 2 7. februar 2001 Dnevni red: Stavka v Javoru Pivka, d.d. Po uvodnem pozdravu mag. Miroslava [trajharja, podpredsednika UO GZS-Zdru`enja lesarstva, ki je vodil izreden sklic seje UO, je predsednik uprave Javor Pivka d.d., g. Peter Tom-{i~, iz~rpno predstavil potek stavke v Javor Furnirju in Javor Opa`nih elementih (delovni material so prejeli vsi navzo~i tik pred sejo UO). Po uvodni predstavitvi so v diskusiji sodelovali: mag. Hribar (podpredsednik GZS), g. Poto~nik (vodja Pravne slu`be GZS), g. Ro{ (sekretar Zdru`enja delodajalcev Slovenije), mag. Miroslav [trajhar (SVEA Zagorje), Nedeljko Gregori~ (LIPA Ajdov{~ina), Zvone Novina (NO-VOLES Novo mesto), Bojan Pogo-revc (SI Group). Po razpravi pa so bili soglasno sprejeti naslednji sklepi: 1. UO GZS-Zdru`enja lesarstva daje polno podporo vodstvu JAVORa, saj je JAVOR eno najuglednej{ih podjetij v slovenski lesni industriji in svoje obveznosti iz naslova kolektivnih pogodb in podpisanih dogovorov s sindikatom korektno in redno izpolnjuje in celo presega, kar je razvidno tudi iz in{pekcij za to pristojnih dr`avnih organov. Zahteve vodstva sindikata KNSS-Neodvisnost so nerazumne in za podjetje uni~ujo~e, postopki tega sindikata in izpeljava stavke pa dajeta vtis, da gre za na~rtno uni~evanje dobrih slovenskih podjetij ter posledi~no za izgubo velikega {tevila danes produktivnih delovnih mest. To najostreje obsojamo. Iz vsebine Glede na to, da misli sindikat KNSS-Neodvisnost po izjavah njegovega vidnega predstavnika, predsednika KNSS-Neodvisnost Notranjske g. J. Pranji}a s to prakso (ki pomeni uni~evanje dobrih slovenskih podjetij) nadaljevati in raz{iriti na vso dr`avo, pozivamo vodstvo KNSS-Neodvisnost na nivoju dr`ave, da se javno opredeli glede tega in zaustavi destruktivno po~etje. Tako po~etje je namre~ tudi v neposrednem nasprotju s poslanstvom in cilji vsakega razumnega sindikalnega gibanja ter `e lahko dobiva razpoznavne politi~ne dimenzije. 2. UO GZS-Zdru`enja lesarstva ponovno opozarja na te`avni po-lo`aj lesarstva, saj je ta delovno intenzivna in izvozno usmerjena panoga pla~ala najvi{ji mo`ni davek tranzicije. Ob razpadu biv{e dr`ave je ostala brez ve~ine nabavnih in prodajnih trgov ter prek precenjenega tolarja izgubila pomemben del realnega deviznega zaslu`ka. Zaradi podkapitali-ziranosti in velike vezave sredstev (zna~ilnost panoge) je bila v boju za obstanek prisiljena najemati doma~e kredite in zanje kredito-dajalcem pla~evati visoke obresti na dodatno indeksirani dolg. Ob vsem tem je bila panoga popolnoma neza{~itena - liberalizacija uvoza izdelkov in izvoza surovin jo je postavila v surov in neenakopraven konkuren~ni boj, ki bi mu v podobni obliki v Sloveniji te`ko na{li primerjavo. V tem ~asu je panoga izgubila skoraj polovico delovnih mest, se kljub vsemu zadovoljivo prestrukturirala (veliko tega pa jo {e ~aka) in za~ela Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si Informacije {t. 3/2001 IZ DELA ZDRU@ENJA RAZPIS TENDERJA V BOSNI IN HERCEGOVINI, BJELA[NICA BILATERALNO SODELOVANJE, SLOVENIJA - HRVA[KA PONUDBE IN POVPRA[EVANJA PODATKI O KOLI^INSKI IN VREDNOSTNI PROIZVODNJI V OBDOBJU 1995-1999 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. Les 53(2001) 3 GZS - Zdru`enje lesarstv poslovati s pozitivnimi trendi. UO GZS-Zdru`enja lesarstva opozarja, da bodo ti trendi v primeru nerealnih zahtev sindikatov, ki ne bi upo{tevali polo`aja v panogi, ter se ne bi vezali na ustvarjeno dodano vrednost in produktivnost, izni~eni. Tako bodo neposredno ogro`ena tudi vsa preostala delovna mesta v panogi. UO GZS-Zdru`enja lesarstva apelira na Ministrstvo za delo, dru`ino in socialne zadeve, da ~imprej pripravi nov zakon o stavki, ki bo jasno opredelil tudi polo`aj delodajalca in odgovornosti stavkajo~ih ter njihovih organizatorjev za nastalo {kodo. Sekretar Zdru`enja delodajalcev Slovenije (g. Vitko Ro{) je ob koncu seje poudaril,da UO Zdru`enja delodajalcev Slovenije stoodstotno podpira sprejete sklepe na tej izredni seji in podpira vodstvo Javor Pivka, d.d. Bilateralno sodelovanje Slovenija - Hrva{ka V mesecu maju bo organizirana okrogla miza v Splitu (24. do 25. maja 2001) o temi za{~ite okolja, kulture, izobra‘evanja, znanosti, turizma … Ta okrogla miza namerava med drugim obravnavati tudi tematiko lesne industrije in lesnih izdelkov. Kontaktna oseba za tak{no bilateralno sodelovanje v okviru Adriatic-Ionian Council je: Goran Duji} Hrvatska gospodarska komora tel.: +385 (1) 456-15-55 fax: +385 (1) 482-83-80 Razpis tenderja v Bosni in Hercegovini, Bjela{nica V Bosni in Hercegovini se je pri~ela privatizacija glavnih dr`avnih podjetij. “Bjela{nica, d.d.” je le eno izmed podjetij, ki se bo privatiziralo skozi mednarodni tender. Dovoljeni so tudi obiski podjetja v ~asu rapisa tenderja. ^e ‘elite kakr{nekoli informacije oziroma se dogovoriti za termin obiska, prosimo kontaktirajte: Canton Sarajevo Cantonal Agency for Privatization Mar{ala Tita Street 11, Sarajevo Contact: Azra Cori} tel.: +387 33 202 921 fax: + 387 33 202 955 E-mail: kapsa@bih.net.ba Web stran: www.apf.cpom.ba. Ponudbe in povpra{evanja Ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 12693 / 01 Slovensko podjetje nudi savne, vrtni program (sede‘ne garniture, ograje, vetrne stene, pergole), stavbno pohi{tvo ter pi-sarni{ki in kuhinjski interier. Podjetje ZIP CENTER D.O.O. Kontaktna oseba g. Jo‘ef Stres Ulica KORO[KA CESTA 14 Po{ta 2390 Kraj RAVNE NA KORO[KEM Dr‘ava SLOVENIJA Telefon +386 / 2 / 82 20 623 Telefaks +386 / 2 / 82 20 448 E-Mail zipcenter@siol.net [tevilka PP 12671 / 02 (10983) Slovensko trgovsko podjetje, ki se ukvarja z tr‘enjem mizarskih repromaterialov nudi masivne lepljene plo{~e iz finske smreke, bora, bukve ter hrasta, dobavljive v razli~-nih dimenzijah, za pohi{tveno industrijo Podjetje SLOVENIJALES GR. MATERIAL IN ST. POHI[TVO PE HO^E Kontaktna oseba g. Franc ^rnjavi~ Ulica MIKLAV[KA CESTA 55 Po{ta 2311 Kraj HO^E Dr‘ava SLOVENIJA Tel.:+386/2/6181 260, 6181 039 Faks +386/2/6181 669 E-Mail franci.crnjavic@slovenijales.si WWW slovenijales.si/trgovina [tevilka PP 12676 / 01 Slovensko podjetje nudi ‘agan les jel{e, debeline 25 mm. Podjetje PODGORJE D.O.O. Kontaktna oseba ga. Kristina Ivan~i~ Ulica TRUBARJEVA 24 Po{ta 8310 [ENTJERNEJ Dr‘ava SLOVENIJA Telefon +386 / 7 / 393 07 00 Telefaks +386 / 7 / 393 07 20 E-Mail kristina.ivan~i~@podgorje.si WWW www.podgorje.si [tevilka PP 12698 / 02 (11040) Slovensko proizvodno podjetje nudi po-hi{tvo, ogrodja za sede‘ne garniture, slepe in masivne podboje. Podjetje REBERLES D.O.O. Kontaktna oseba g. Filip [trajhar Ulica POREBER 11 Po{ta 1240 KAMNIK Dr‘ava SLOVENIJA Telefon +386 / 1 / 83 92 424 Telefaks +386 / 1 / 83 92 424 [tevilka PP 12686 / 02 (11012) Slovensko podjetje nudi drobljenje lesnih odpadkov ( kosovni odpad, zeleni odpad, lesena embala‘a, palete...) ter odkup in prodajo lesnih sekancev za ogrevanje. Podjetje ROKS & W, D.O.O. Kontaktna oseba g. Matja‘ Rus Ulica KAMNOGORI[KA 6 Po{ta 1117 LJUBLJANA Dr‘ava SLOVENIJA Telefon +386 / 1 / 519 1205 Telefaks +386 / 1 / 519 1205 E-Mail info@roks-w.si Les 53(2001) 3 ZS - Zdru`enje lesarstva PREGLEDNICA 1. Koli~inska proizvodnja CPA Naziv mer. enota 1995 1996 1997 1998 1999 20.10.10 Les, vzdol`no `agan ali rezan, debeline nad 6 mm; (brez 20.10.10.730 in .770) neimpregnirani `elezni{ki pragovi m3 560.506 618.150 616.725 554.731 506.401 20.10.10.730 De{~ice in lamele za parket iz tropskega + .770 in hrastovega lesa, debeline >6mm m2 - - - - 20.10.21(brez 20.10.21.550) Les, profiliran kg z z z 3.715.017 3.041.648 20.10.21.550 Ladijski pod, de{~ice, lamele in odrezki za parket iz lesa listavcev (razen hrastovega in tropskega) m2 z z z z 20.10.22 Lesna volna; lesna moka kg z z z z z 20.10.23 Lesni sekanci in iveri kg 59.081.000 40.599.185 41.549.132 47.409.886 40.186.241 20.10.31 Drogovi, impregnirani m3 z z z z 20.10.32 Pragovi, impregnirani m3 z z z z 20.10.40 @agovina, lesni ostanki kg 72.272.700 85.617.619 93.941.701 94.195.487 92.265.923 20.10.90 Impregnacija lesa tiso~ sit - z z z - 20.20.11 Vezane plo{~e iz furnirskih listov m3 12.412 17.119 19.702 23.130 26.792 20.20.12 Druge vezane plo{~e, furnirane plo{~e in podobne laminirane plo{~e m3 10.825 10.014 11.985 11.638 10.007 20.20.13 Iverne in podobne plo{~e iz lesa in drugih ligninskih materialov m3 317.077 330.796 351.427 388.521 355.399 20.20.14 Vlaknene plo{~e iz lesa ali drugih ligninskih materialov m2 z z z z 20.20.21.131 Listi furnirja, listi za vezane plo{~e, spojeni, obdelani, obru{eni, + .132 debeline <=6mm; iz lesa iglavcev in iz lesa listavcev m2 z z z 790.910 1.098.353 20.20.21.181 Drugi listi furnirja, listi za vezane plo{~e, debeline + .182 do 6 mm; iz lesa iglavcev in iz lesa listavcev m3 22.778 20.212 20.134 21.994 22.386 20.20.22 Zgo{~en les m3 7.196 9.240 13.557 11.815 9.572 20.30.11 Okna, vrata, podboji iz lesa kos 1.752.898 1.692.372 1.550.811 1.463.004 1.158.820 20.30.12.150 Parketne de{~ice, iz lesa, za mozai~ni parket + .190 in druge parketne de{~ice iz lesa m2 131.482 163.391 74.566 68.920 z 20.30.12.300 Leseni opa`i za betonska dela, skodle, `agane + .500 in klane iz lesa kg 26.622.850 25.358.231 28.829.309 28.098.016 28.087.949 20.30.13 Drugi izdelki stavbnega mizarstva in tesarstva iz lesa kg 13.075.619 10.331.208 9.128.072 12.493.915 11.949.170 20.30.20 Lesene monta`ne zgradbe kos 3.793 3.643 4.157 3.354 2.427 20.40.11 Palete, paletni zaboji kos 696.147 771.130 1.177.979 2.205.199 1.997.683 20.40.12 Druga lesena embala`a in njeni deli kg 1.511.466 1.264.979 758.130 275.840 z 20.51.11 Leseno orodje, dr`aji, {katle za orodje, ~evljarska kopita kg z 2.382.693 2.515.794 3.582.112 3.549.847 20.51.12 Lesena namizna posoda in pribor kg - - - - - 20.51.13 Lesene intarzije in vdelan les, leseni okraski kos - - - z z 20.51.14.100 Leseni okvirji za slike, fotografije, zrcala ipd. m z z z z z 20.51.14.550 Krste kos z z z z z 20.51.14.590 Drugi izdelki iz lesa, d.n. kg 7.134.792 4.412.500 4.570.422 2.309.950 1.578.364 20.52.11 Naravna pluta, zmleta ali grobo obdelana kg - - - - - 20.52.12 Izdelki iz naravne plute kg z z - - z 20.52.13 Bloki, valji, listi, plo{~e raznih oblik, iz aglomerirane plute kg z z z z - 20.52.14 Drugi izdelki iz aglomerirane plute kg - - - - - 20.52.15 Izdelki iz slame, ko{arski in pletarski izdelki kg - - - - - 36.11.11 Sede`i s kovinskim ogrodjem kos 49.668 922.442 39.562 55.499 51.003 36.11.12 Sede`i z lesenim ogrodjem kos 2.055.076 2.103.438 2.495.920 2.163.986 2.144.783 36.11.13 Drugi sede`i kos 211.260 56.826 48.016 57.075 70.602 36.11.14 Deli sede`nega pohi{tva kg 12.397.387 9.373.434 9.381.802 15.618.314 17.502.768 36.12.11 Kovinsko pisarni{ko pohi{tvo kos 42.154 78.917 77.924 71.618 35.753 36.12.12 Leseno pisarni{ko pohi{tvo kos 804.219 465.138 331.019 472.241 468.832 36.12.13 Leseno pohi{tvo za trgovine kos 4.497 3.858 2.946 2.193 3.632 36.13.10 Kuhinjsko pohi{tvo kos 1.009.499 1.096.931 1.452.733 476.544 453.417 36.14.11 Drugo kovinsko pohi{tvo kg 3.079.430 5.034.120 5.896.759 6.095.496 5.803.756 36.14.12 Leseno pohi{tvo za spalnice, jedilnice, dnevne sobe kos 1.200.914 1.140.986 1.160.434 1.212.335 1.032.015 36.14.13 Drugo leseno pohi{tvo kos 1.122.358 837.009 1.143.356 1.256.943 791.795 36.14.14 Pohi{tvo iz plasti~nih mas in drugih materialov, tudi protja, trstike, bambusa ipd. kos 35.559 9.881 11.155 16.057 z 36.14.15 Deli za pohi{tvo, razen sede`nega kg 13.336.387 15.017.226 15.614.027 16.066.258 20.867.905 revijaLes 53(2001) 3 GZS - Združenje lesarstv PREGLEDNICA 2. Vrednost prodane proizvodnje (v 000 SIT) CPA Naziv 1995 1996 1997 1998 1999 20.10.10 Les, vzdol`no `agan ali rezan, debeline nad 6 mm; neimpregnirani `elezni{ki pragovi 7.975.311 9.195.435 9.488.768 8.738.343 8.861.122 20.10.21 Les, profiliran 147.489 488.678 495.415 356.104 409.985 20.10.22 Lesna volna; lesna moka z z z z z 20.10.23 Lesni sekanci in iveri 89.794 131.403 157.057 150.048 160.011 20.10.31 Drogovi, impregnirani z z z z z 20.10.32 Pragovi, impregnirani z z z z z 20.10.40 •agovina, lesni ostanki 220.337 236.493 221.915 212.558 202.001 20.10.90 Impregnacija lesa - z z z - 20.20.11 Vezane plo{~e iz furnirskih listov 1.615.359 2.358.034 2.136.831 2.660.098 2.950.789 20.20.12 Druge vezane plo{~e, furnirane plo{~e in podobne laminirane plo{~e 1.226.104 940.989 1.113.451 1.030.709 891.689 20.20.13 Iverne in podobne plo{~e iz lesa in drugih ligninskih materialov 5.278.592 6.150.295 6.541.278 7.170.334 6.462.412 20.20.14 Vlaknene plo{~e iz lesa ali drugih ligninskih materialov z z z z z 20.20.21 Furnir, rezan ali lu{~en 1.723.445 1.695.421 1.766.059 2.062.382 2.097.719 20.20.22 Zgo{~en les 711.797 1.221.247 1.549.615 1.489.536 1.509.335 20.30.11 Okna, vrata, podboji iz lesa 23.304.052 23.917.050 22.792.411 23.415.77412.912.923 20.30.12 Parketne de{~ice, opa`i za betonska dela, skodle, iz lesa 3.092.734 2.826.202 3.270.276 3.662.278 z 20.30.13 Drugi izdelki stavbnega mizarstva in tesarstva iz lesa 1.950.126 2.320.941 1.899.886 2.699.799 2.714.479 20.30.20 Lesene monta`ne zgradbe 4.255.932 4.737.967 5.025.988 5.653.474 5.497.787 20.40.11 Palete, paletni zaboji 764.239 784.403 924.360 1.261.405 1.410.597 20.40.12 Druga lesena embala`a in njeni deli 136.251 174.680 74.523 61.289 z 20.51.11 Leseno orodje, dr`aji, {katle za orodje, ~evljarska kopita z 386.619 369.687 490.298 468.031 20.51.12 Lesena namizna posoda in pribor - - - - - 20.51.13 Lesene intarzije in vdelan les, leseni okraski - - - z z 20.51.14 Leseni okvirji za slike, drugi izdelki iz lesa 2.462.803 2.306.841 2.495.191 2.803.318 2.284.907 20.52.11 Naravna pluta, zmleta ali grobo obdelana - - - - - 20.52.12 Izdelki iz naravne plute z z z z - 20.52.13 Bloki, valji, listi, plo{~e raznih oblik, iz aglomerirane plute z z z z z 20.52.14 Drugi izdelki iz aglomerirane plute - - - - - 20.52.15 Izdelki iz slame, ko{arski in pletarski izdelki - - - - - 36.11.11 Sede`i s kovinskim ogrodjem 789.319 957.802 946.960 729.728 1.001.906 36.11.12 Sede`i z lesenim ogrodjem 11.676.882 13.790.952 15.305.885 15.582.256 16.910.508 36.11.13 Drugi sede`i 163.234 493.921 165.097 344.067 435.641 36.11.14 Deli sede`nega pohi{tva 7.376.244 9.187.675 12.651.028 17.419.885 15.882.571 36.12.11 Kovinsko pisarni{ko pohi{tvo 1.171.890 1.488.479 1.535.014 1.096.170 819.579 36.12.12 Leseno pisarni{ko pohi{tvo 4.042.659 3.544.611 4.711.355 4.837.845 4.188.104 36.12.13 Leseno pohi{tvo za trgovine 385.959 446.903 404.009 338.858 306.626 36.13.10 Kuhinjsko pohi{tvo 4.489.290 5.025.177 5.874.139 5.580.364 6.140.068 36.14.11 Drugo kovinsko pohi{tvo 1.289.371 1.743.164 2.113.150 2.556.748 3.254.333 36.14.12 Leseno pohi{tvo za spalnice, jedilnice, dnevne sobe 10.172.937 12.102.538 12.956.775 14.287.62130.300.342 36.14.13 Drugo leseno pohi{tvo 4.718.825 4.770.218 6.520.226 7.726.924 7.354.419 36.14.14 Pohi{tvo iz plasti~nih mas in drugih materialov, tudi protja, trstike, bambusa ipd. 173.823 36.857 68.725 26.269 z 36.14.15 Deli za pohi{tvo, razen sede`nega 2.295.507 2.842.800 3.243.479 5.185.912 5.378.403 z - podatek je zaupen v skladu z Zakonom o dr•avni statistiki (Ur. l. RS 45/95) Vir: Letno poro~ilo o industriji 1995 - 1999 iJ2Les 53(2001) 3 znanje za prakso • Žagan les moramo v toplih dneh čim hitreje letvičiti. Tveganje se močno poveča pri zadrževanju nenaletvičenega lesa več kot 12 ur. • Uporabljamo distančne letvice, osušene na vlažnost 8 do 10 %. • Široke letvice zmanjšujejo aktivno površino izhlapevanja, zato naj njihova širina ne bi presegala 38 mm. • Da bi zmanjšali stično površino, uporabljamo perforirane letvice (si. 2). Perforacija je lahko vzdolžna (utor po celotni dolžini letvic), prečna ali poševna. V uporabi se pojavljajo tudi lesene letvice v kombinaciji s plastičnimi masami, lamelirane letvice ali celo kovinske (najpogosteje aluminijske), ki jih pa ne smemo uporabljati za letvičenje lesnih vrst, ki vsebujejo tanine (temni črnilasti madeži!) • Učinkovito, vendar časovno in delovno potratno, je tudi ponovno letvičenje zložajev vsakih 7 do 10 dni z novimi suhimi distančnimi letvicami, postavljenimi na drugih mestih. • Pri vlažnostih lesa nad 20 % moramo preprečiti navlaževanja lesa zaradi meteornih padavin, še posebno pri visokih zunanjih temperaturah. • Na začetku sušenja svežega lesa moramo v sušilnih komorah zagotoviti dovolj visoko psihrometrsko razliko, ki zagotavlja sušenje pri relativni zračni vlažnosti pribl. 65 %. • Zložaje oblikujemo tako, da njihova širina ne preseže 5 m. • V sušilni komori moramo pri prehodu skozi zložaj zagotoviti hitrost zraka vsaj 2,5 m/s. m Pri sušenju svežega lesa napolnimo komoro z manjšo količino svežega lesa, če naprave ne zagotavljajo doseganja ustreznih prametrov sušenja -predvsem dovolj nizke relativne zračne vlažnosti. Po 12 do 36 urah komoro dopolnimo. • V komorah, ki imajo vgrajene reverzibilne ventilatorje, pogosteje spreminjamo smer vrtenja kot pri standardnih programih (vsaj na 2 uri). • Les, ki ga želimo sušiti na prostem, postavimo na odprt, zračen prostor, da zagotovimo čim boljše prevevanje zraka. • Nevarnost obarvanja je tudi mnogo manjša, če zamrznjen ali zasnežen les očistimo, kot da odmrzujemo v komori pri visokih relativnih zračnih vlažnostih. • Ker se lahko obarvanje pojavi tudi med izenačevanjem in kondicioniranjem (dodatno navlaževanjel), naj bosta obe fazi čim krajši, zato pa moramo zagotoviti izenačene pogoje že med samim sušilnim postopkom. • Temperature sušenja lahko presežejo 70 °C izjemoma le na koncu sušenja (pod lesno vlaž- Literatura Gori{ek, @. 1995. Problematika obarvanja lesa v procesu su{enja. Les, 4 7, 7/8 s. 228-230. Koch, G.; Bauch, J.; Puls, J.; Schwab, E.; Welling, J. 2000. Vorbeugung gegen Verfärbungen von Rotbuche. Holz-Zentralblatt, 126, 6, s. 1-6. Kreber, B.; Haslett, A. N. 1997. A study of some factors promoting kiln brown stain formation during the drying of radiata pine. Holz als- Roh- und Werkstoff, 55, 4, s. 215-220. Stra`e, A. 2000. Vpliv su{ilnih parametrov na hitrost in intenzivnost obarvanja jesenovine in bukovine. Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ha fakulteta, Univerza v Ljubljani. 74 str. Welling, J; Wöstheinrich, A. 1995. Reduzierung von Verfärbung durch Heissdampf-Vakuumtrocknung. HolzZentralblatt, 121, s. 145-150. Wengert, E. 1999. Causes and cures for stains in dried lumber. The school of natural resources. Department of forestry. Ontario. s.1-6 Slika 2. Perforirane distan~ne letvice, ki zmanj{ujejo tveganje nastanka letvi~ne obarvanosti nostjo U — 15 %) in pri izenačevanju in kondicioniranju. Pri sušenja svežega lesa temperatura ne sme preseči 25 do 30 °C. • Predhodno osušeni les na prostem ali v predsušilnih komorah moramo sušiti s programi z nizkimi temperaturami. • Pri sušenju barvno občutljivih lesnih vrst poostrimo kontrolo s povečanjem števila sledilnih vzorcev, ki pa jih moramo namestiti na ustrezna mesta. • Obarvanju se tudi izognemo z različnimi tehničnimi postopki sušenja, ki zagotavljajo hitro sušenje (visokofrekvenčno sušenje) ali sušenje ob zmanjšanem delnem tlaku kisika (vakuumsko sušenje) ali v inertni atmosferi (npr. dušikovi). Sklep Najučinkovitejši postopek preprečevanja obarvanja in s tem tudi letvične obarvanosti ni izključno vezan le na pravilno izvajanje sušilnega postopka ampak je potrebno izvajati ustrezne zaščitne postopke že od samega poseka lesa. Zelo jasen in kratek napotek preprečevanja napake pa je: hitro sušenje lesa pri nizkih temperaturah. Les 53(2001) 3 znanje za prakso Re{itev uganke Kot re{itev na uganko, zastavljeno v zadnji {tevilki, kaj so “ro`e” in “ro-`ice”, si preberite ~lanek Sledi vej na lubju na strani 72. Nova uganka Kaj je kri‘no polje v lesu in zakaj se tako imenuje? HARO kon~no (gotovo) obdelan parket BioTec Kratke vesti SVEA uspe{na v Skopju SVEA Lesna industrija d.d. iz Zagorja se je v teh zgodnjih pomladanskih dneh s svojimi kuhinjskimi programi predstavila na Mednarodnem sejmu pohi{tva MEBEL 2001 v Skopju. Na sejmu v Makedoniji so bili najmo~neje zastopani proizvajalci pohi{tva iz Italije, Slovenije, Makedonije, Gr~ije, Tur~ije in Nem~ije. Zagorska SVEA `e nekaj ~asa zelo uspe{no tr`i na tem tr`i{~u, pestro paleto programov pa je letos obogatila z novo kuhinjo IRIS, ki je s svojimi moderno oblikovanimi elementi, ekstravagantnimi kombinacijami skrbno izbranih vrhunskih obdelanih materialov iz akrilnega stekla in domiselnimi ergonomskimi re{itvami odpiranja o~arala in nav-du{ila {tevilne obiskovalce, {e posebej pa strokovno `irijo, ki je SVEI za IRIS podelila najvi{je priznanje skopskega sejma iz skupine proizvajalcev kuhinj - ZLATI MOST. Ta povsem tehnolo{ko novi kuhinjski program, ki je bil dele`en tudi najvi{jih priznanj ljubljanskega in zagreb{kega sejma je v teh dneh `e v ponudbi na trgu. Vonj naravnega olja avtor Marjan [arfer, PMD Golob d.o.o., vodja marketinga Podjetje PMD Golob iz Maribora se ‘e deseto leto ukvarja s prodajo in monta‘o visokokakovostnih kon~no obdelanih panelnih parketov HARO, ki je blagovna znamka enega vodilnih evropskih proizvajalcev kon~no obdelanih parketov, podjetja Hamberger iz Nem~ije. HARO je v evropskem prostoru ‘e prek petdeset let sinonim za visoko kakovost in presti‘nost. Njihov prodajni asortiment se nenehno prilagaja modnim trendom in ‘eljam tr‘i{~a. Vsi HARO parketi so iz izbranega, kakovostnega lesa, z ekolo{ko neopore~nim lakiranim slojem, odli~nimi spoji in dolgoletno garancijo. Ljudje pa ‘elijo {e ve~ - BioTec obdelani HARO parketi lahko ponudijo {e ve~ … Zakaj BioTec? 1. Tehnologija Naravna za{~ita vrhnjega sloja parketa iz rastlinskih olj in voskov ohranja naraven videz lesa, poudari vzorec in daje barvi lesa prijetno globino. Me{a-nica son~ni~nega in osatovega olja ter voskov prodira globoko v les in ga impregnira. Naneseni vosek obogati in za{~iti povr{ino lesa. Vse sestavine so nanesene na les brez uporabe red~il in z najsodobnej{o tehnologijo. 2. Lep videz Mno‘ica brusnih in gladilnih procesov ter kon~no poliranje dajejo parketu ‘ameten videz. Povr{ina je ~udovitega, naravnega videza in prijetna ter topla na dotik. 3. Trpe‘nost in vzdr‘evanje BioTec obdelana povr{ina parketa je antistati~na, kar ‘e samo po sebi prepre~uje hitro nabiranje prahu in ne~isto~. Povr{ina je prav tako odporna proti gospodinjskim kemikalijam. Nega in ~i{~enje sta enostavna. Pri-poro~ljivo je suho ~i{~enje. Podjetje PMD Golob pa vam ob tem lahko ponudi tudi {iroko izbiro naravnih sredstev za nego in ~i{~enje, ki dajejo parketu optimalen videz in mu {e podalj{ajo ‘ivljenjsko dobo. Pomembna prednost BioTec parketa je tudi parcialna obnova. [e tako kvaliteten parket je “nemo~en” proti te`jim mehanskim po{kodbam, ki nastanejo pri padcih raznih predmetov na tla, premikanju pohi{tva ipd. Ker BioTec obdelana povr{ina ni lakirana, temve~ oljena in voskana, pri po{kodbah ni potrebno obnavljati celotne povr{ine. Dovolj je le, da obnovimo dejansko po{kodovano to~ko, kar seveda znatno zmanj{a stro{ke in nev{e~nosti. BioTec kon~no obdelan parket so torej nekak{na “tla prihodnosti”, o ~emer pri~ajo tudi prodajne vrednosti zadnjih nekaj let na evropskem tr`i{~u. Vsi si `elimo imeti prijetne in naravne materiale v svojem bivalnem okolju – z BioTec podi si lahko to `eljo uresni~imo. iJ2LeS 53(2001) 3 intervju intervju Zaupati in biti vreden zaupanja avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. “Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., je s svojevrstnim stilom vodenja, z izku{-njami in ugledom dosegel, da je podjetje Brest Pohi{tvo d.o.o. danes naj-uspe{nej{e podjetje v slovenski lesni industriji, z izjemno tehnolo{ko ravnijo, z dolgoro~nimi dose`ki ter s stabilnim in uspe{nim poslovanjem.” Mislim, da vam je citat iz obrazlo`itve nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in pod-jetni{ke dose`ke v velikih in srednjih dru`bah prebudil dovolj radovednosti, kdo je mo`, ki prihaja iz Krpanove de`ele in se tokrat postavlja ob bok Zoranu Jankovi}u (Poslovni sistem Mer-cator d.d.), Du{anu ^ernigoju (Primorje d.d., Ajdov{~ina), Tatjani Fink (Trimo In`eniring in proizvodnja monta`nih objektov d.d., Trebnje), Jo`etu Kranjcu (Intereuropa d.d., Koper) in Ale{u Nemcu (Iskra Avtoelektrika d.d., [empeter pri Gorici). Imajo pri tem svoje prste vmes tudi slivni{ke ~arovnice?! G. Strohsack, najprej ~estitke za emi-nentno nagrado. V petek se vas je v Cankarjevem domu zbral {opek naj-bolj{ih, ki ste preteklo leto zaznamovali z izjemnimi gospodarskimi in podjet-ni{kimi dose`ki. Je bil to naporen dan? Ne, prav prijeten in koristen. Redkokdaj se ponudi prilo`nost na enem mestu sre~ati toliko uspe{nih ljudi. Po uradnem delu podelitve nagrad je bilo dovolj ~asa tudi za malo manj formalne pogovore. Dela in naloge s podro~ja vodenja proizvodnih podjetij znotraj Bresta opravljate od 1988. Ste pred tem delali tudi drugje? No, v Brestu sem bil `e na samem za~etku. Kot Brestov u~enec sem najprej v Cerknici obiskoval srednjo lesarsko {olo - to je bila takrat dislocirana enota ljubljanske srednje lesarske {ole. Po kon~ani pravni fakulteti sem se zaposlil najprej v Brestu, nato v Lesnini in se kasneje zopet vrnil v Brest. Leta 1995 smo od ste~ajnega upravitelja kupili eno od h~erinskih podjetij Brest Pohi{tvo d.o.o. in tako postopno postali mo-go~e res eno najbolj{ih lesnih podjetij v Sloveniji, ~eprav osebno menim, da je resni~no dober vsak, ki mu je uspelo pre`iveti ta leta. In danes je v pri nas kar nekaj dobrih lesarskih podjetij. Kak{no podjetje je bil Brest pred ste-~ajem? To je bila velika korporacija, ki je obsegala kar 14 h~erinskih podjetij in {e skupne slu`be; {e tik pred ste~ajem je zaposlovala okrog 1300 ljudi. Tu je bila tovarna kuhinj, pohi{tva, stolov, tapetni{tva, `aga … Zanimivo je, da so se po ste~aju lastninile vse proizvodnje razen Iverke, ki je popolnoma bankrotirala, tako da so prodali hale in tehnologijo – to celo nekam na Daljni vzhod. Vse drugo pa {e danes dela in to praviloma veliko bolj uspe{no kot v ~asih pred ste~ajem. Leta 1995 ste prevzeli vodenje najve~jega obrata, Brest Po-hi{tvo d.o.o. Kak{no je bilo va{e vodilo v zastavljeni strategiji, kaj vam je omogo~ilo zastavljene cilje? V ste~ajnih ~asih me je zelo skrbelo, kaj bo, ~e bo {la tovarna v ste~aj – takrat smo imeli namre~ okrog 510 zaposlenih. ^e bi takrat spravili tovarno toliko na kolena, da bi prenehala delati, sem prepri~an, da je ne bi bilo mogo~e ponovno zagnati. Ta k velik sistem je zelo ranljiv – neverjetno hitro se ga da podreti, veliko te`e pa ga je na novo zgraditi. Kot vodilni sem bil odgovoren za “h~er”, katere 100 % lastnik je bila “matica”. Ta je bila `e v ste~aju in je zato “h~er”, ki pa je {e vedno delala, prodajala po toliko vi{ji ceni. ^e bi takrat zaradi finan~nih ali kakih drugih te`av prekinili proizvodnjo, bi to po mojem prepri~anju najbr` pomenilo konec lesarstva v Cerknici. Potem ko Les 53(2001) 3 intervju smo se precej tvegano odlo~ili, da bomo poskusili za~eti na novo, smo prevzeli ~isto vse – podobno kot na avtomobilskem sejmu: videno, kupljeno. Prvi dve leti smo imeli {e veliko te`av, a s tendenco njihovega zmanj-{evanja smo dosegli, da so `e tretje leto zadeve stekle normalno. Leta 1999 smo bili `e kar dobri, v letu 2000 pa smo po vseh finan~nih in drugih kazalcih postali dejansko zelo dobro podjetje. Poleg nagrade GZS Slovenije smo ponosni tudi na nagrado bonitetne hi{e Dunn & Brad-street – Rating leta 2000, ki je ena pomembnej{ih nagrad, saj je njeno merilo medsebojno zaupanje poslovnih partnerjev. Tveganost najbr` ni bila povezana zgolj z ohranitvijo lesarstva v Cerknici, ampak predvsem s finan~nim zalogajem ob nakupu tovarne. Od kod ste vzeli sredstva? Finan~ni zalogaj ob nakupu te tovarne je bil zelo velik, saj so jo zaradi njenega neprekinjenega delovanja prodajali po toliko vi{ji ceni. Sam nikakor nisem imel toliko svojega denarja, tako da smo si morali pomagati s krediti. Najve~ denarja nam je posodila IKEA, s katero smo sklenili komercialni dogovor, da bomo delali zanje pod dolo~enimi pogoji in s precej velikim obsegom ter tako sposojeni denar vrnili, potem pa so bili tu {e ban~ni krediti. Tako smo za~eli. @e konec leta 1999 smo odpla~ali {e zadnji obrok kredita, uspe{no zaprli za~etni komercialni dogovor ter z na{imi partnerji sklenile nove. Na{ cilj je delati s partnerji dolgoro~no, zato {e vedno z vsemi sodelujemo. Ta k na~in dela bistveno olaj{a poslovanje - ko spoznamo drug drugega in si zaupamo, razvijamo odnos, v katerem posel nemoteno te~e. Le tako lahko vsako leto razvijamo nove izdelke, ki se na trgu dobro prodajajo, mi pa jih posku{amo narediti kvalitetno in jih prodajati po sprejemljivih cenah. Najbolj znani smo po tem, da smo to~ni pri dobavah. Va{ prvi cilj ob prevzemu tovarne Brest Pohi{tvo d.o.o. je bil ohranitev delovnih mest. Situacija, v kateri smo se zna{li, ni bila ni~ kaj ro`nata. Na moje vpra-{anje ste~ajnemu upravitelju, kak{na je sploh na{a perspektiva, mi je ta odgovoril: “Ali najdete kupca - ljudi tukaj poznate – ali pa sami kupite tovarno”. To je `al edina perspektiva, sicer bo {lo vse vragu na roge. Vse leto sem vzdr`eval stanje, da smo vsaj nekaj delali, tako da smo vsaj dobivali pla~e – kakr{ne so `e bile - zato sem moral nekaj ukreniti, ~e sem hotel te ljudi obdr`ati pri delu. Ker slu`b v Cerknici ni na pretek, bi bil namre~ velik problem zaposliti 510 relativno slabo kvalificiranih ljudi. To je bil eden od razlogov, da smo se odlo~ili za ta nakup. Zaupanje pa mi je vlivalo tudi dejstvo, da ima lesarstvo na na{em koncu zelo dolgo tradicijo. Vseskozi sem bil namre~ prepri~an, da imajo na{i ljudje dovolj delovnih navad, znanja in izku{enj, da sama proizvodnja oz. njeno izhodi{~e ne more biti tako slabo, da ne bi mogli pre`iveti. Danes imate zaposlenih okrog 380 ljudi – kaj se je zgodilo z preostalimi? Za~etno delovno silo smo s 510 racionalizirali na 380, s tem da nam je to uspelo narediti tako, da nismo odpustili niti enega delavca. Na sre~o je vse {lo kar nekako po naravni poti, ker je bil kolektiv relativno star. Sedaj smo postali prete`no mlad kolektiv; povpre~na starost zaposlenih je okrog 36 let. Z racionalizacijo delov- ne sile in nakupom novih tehnologij nam je uspelo bistveno pove~ati produktivnost. Tako smo npr. 1991 s 510 zaposlenimi naredili za 14 mio DEM proizvodnje, medtem ko nam je uspelo leta 2000 z nekaj manj kot 380 ljudmi ustvariti kar 42 mio DEM. Trikrat ve~ s pribli`no 100 ljudmi manj – to so dimenzije, ki so naredile podjetje dobro in solidno. Vsako leto namenjate v podjetju veliko sredstev za izobra`evanje – pribli`no 30 milijonov tolarjev. Pri nas je to res zelo pomembno, ne gre le za neko modno muho; tehnologija, organizacija, kadri, to so osnovne stvari. Kot dokaz, da je znanje res na prvem mestu, imamo trenutno okrog 48 {tipendistov vseh stopenj, medtem ko je {e pred petimi leti vse be`alo od tukaj. Ko smo leta 1996 za~eli delati na novo, smo takoj razpisali 15 {tipendij, zaradi slabega imid`a podjetja pa sta se javila samo 2 kandidata. Sedaj {e vedno razpisujemo toliko {tipendij, nanje pa se prijavlja bistveno ve~ interesentov, tako da se s kadri “zelo sve`imo”, po drugi strani pa sku{amo najti tudi motive za izobra`evanje in seminarje ob delu. Konec koncev to zahteva tudi nova tehnologija! Trdim, da so v vsakem podjetju dale~ najpomemb-nej{i ljudje z znanjem. Zato smo pri nas tudi pridobili oba standarda – ISO 9001 in ISO 14001, za katera je pomembna sodobna organizacija in primerno izobra`en kader. Katerim vrstam znanja dajete prednost? Na{a ambicija je predvsem obdr`ati in nadgrajevati lesarsko znanje, ki ima pri nas bogato tradicijo. Niti ne mislimo niti ne moremo delati tovarn brez ljudi, saj je treba znati les pravilno od`agati, pobrusiti ... V iJ2LeS 53(2001) 3 intervju kapacitetah znanja vidimo tudi svojo tr`no ni{o. ^e nima{ znanja, je vse drugo zastonj, ker bo{ za vekomaj obsojen zgolj na garanje. Zato posku-{amo znanje obdr`ati, ga nenehno nadgrajevati in ga obravnavati kot minimalno prednost pred ostalimi. Brest Pohi{tvo je prvi v Sloveniji vzpostavil elektronsko trgovino, tako da na va{ih spletnih straneh med drugim zasledimo tudi virtualni pohi{tveni salon. Kak{ne izku{nje imate s slednjim? Virtualni pohi{tveni salon je za~el delovati konec lanskega poletja. Nastal je z namenom, da ljudje vidijo, kaj in kako delamo. Ker imajo podatke o dimenzijah in cenah, lahko sami “sestavljajo in opremljajo” svoje prostore. ^e strnem sedaj `e ve~ kot polletne izku{nje, lahko re~em, da imamo ogromno {tevilo obiskov, kar pomeni, da si ljudje stvar najbr` velikokrat ogledajo, kon~ni nakup pa potem opravijo v najbli`jem klasi~-nem salonu pohi{tva. Ka`e, da elektronski medij zaenkrat {e ni najpri-mernej{i za prodajo pohi{tva, saj ho~ejo ljudje videti pravo barvo lesa, izdelek otipati, pregledati … Veliko je elementov, ki govorijo v prid klasi-~ni prodaji pohi{tva tudi v naslednjih letih. Imamo pa vsak mesec nekaj elektronskih nakupov - tako smo npr. prodali tudi `e spalnico. Veliko pozornosti namenjate razvoju na podro~ju novih trgov, kupcev in izdelkov. Leta 1998 ste tako za~eli proizvajati ve~ kot 170 novih artiklov, leta 2000 pa se ta {tevilka sukala okrog 200. Da, podatki so pravi. Pogoj, da ob-stane{ na trgu, je vedno ve~ja fleksibilnost, tudi proizvodnje. Velikih serij ni ve~, kar pomeni, da je uspeh odvisen od ~isto vseh zaposlenih, to pa zahteva izreden napor. Pri nas se na primer dnevno spreminja na tiso-revijaLes 53(2001) 3 ~e risb posameznih elementov. To obvladovati je izjemno te`ko. Da lahko pre`ve~imo vse novosti, mora dati sleherni dan vse od sebe vseh 400 zaposlenih. Pri nas ljudje garajo, predvsem v tehni~ni in operativni pripravi proizvodnje. Kar 95 % va{e proizvodnje je namenjenih zahtevnim tujim trgom. Po ~em pa ste najbolj prepoznavni na slovenskem trgu? Brest Pohi{tvo d.o.o. proda 60 % na evropskem in 30 – 40 % na ameri{-kem tr`i{~u. Na slovenskem trgu prodamo okrog 5 %. Po analizi ankete, ki smo jo opravili, nas Slovenci poznajo predvsem po spalnicah in dnevnih sobah, nekoliko manj pa po pisarni{kem pohi{tvu. Pri vseh programih pa nas poznajo predvsem po kvaliteti. Pri vpra{anjih v zvezi s cenami slednje nih~e od anketiranih ni posebej poudarjal. ^e so z izdelkom kasneje zadovoljni – kar pa vklju~uje tudi kasnej{i servis, jih nekoliko vi{ja cena ne moti. Zadovoljnega kupca namre~ niti pri-bli`no ve~ ne zagotavlja zgolj kvaliteta posameznega izdelka. Danes so kupci vedno bolj zahtevni in jih ni lahko zadovoljiti. Resni~no dr`i to, da kupca zadovolji{ {ele takrat, ko je dobil nekaj ve~, kot je pri~akoval. @e prej ste omenili, da ste eno redkih lesarskih podjetij, ki ima oba standarda, ISO 9001 in ISO 14001. Oko-ljevarstvenega ste prejeli lani. @ivimo in delamo na precej ob~ut-ljivem delu Slovenije – na Krasu. Lahko se pohvalim, da pri nas, v Cerknici, sedaj, ko smo {e nekoliko posodobili tehnologijo povr{inske obdelave in investirali v novo energetsko postajo, ne spu{~amo omembe vrednih strupov ne v zemljo, ne v vodo, ne v zrak. Sam sem prepri~an, da ima ekologija v sodobnem svetu zelo pomembno vlogo. Sr~no upam, da tako mislijo tudi drugi – ne samo na{i Notranjci, ampak vsi Slovenci. Mislim, da smo na pravi poti, da nam bo uspelo obdr`ati ~istej{e okolje od na{ih sosedov. Veliko sredstev investirate tako v ljudi kot v tehnologijo. Katero podro~je je bolj nenasitno? Vsako leto ogromno stavimo na tri vrste razvoja: na tehnologijo, kadre ter marketing. Vse to zahteva stalno kombinacijo. V tem trenutku se mi zdi, da imamo kljub najvi{jim vlo`kom v kader {e vedno premalo potencialov znanja. Zaradi tehnolo{kih vlo`kov smo pri{li v tehnolo{ko prednost, a je zaradi premajhnega znanja ne moremo maksimalno izkoristiti. Tudi na trgu smo razvili ogromno produktov. ^e zdru`uje{ te razvoje, ugotovi{, da ni znanja nikoli dovolj. Ljudi sku{am animirati v tem smislu, da za~nejo razmi{ljati o tem, kaj in kako delajo. Posku{am jim dopovedati, da njihovo delo ni samo sebi namen, da vsi delamo za kupca. Da bo le-ta na koncu zadovoljen, mora k temu prispevati vsak posameznik. To je v~asih zelo te`ko. ^eprav veliko manj, pa {e vedno velja, da Slovenec dela v Nem~iji popolnoma druga~e kot pa v Sloveniji. No, na sre~o je va{em podjetju zaposlenih veliko Slovenk – kar 55 % `ensk, za katere pa vemo, da podpirajo tri vogale pri hi{i. Res je, mi smo pravzaprav `enski kolektiv. Pa {e to lahko povem, da nisem {e nikoli – in tudi nikdar ne bom - nobene vpra{al, kdaj namerava imeti otroke. Zdi se mi, da gre ekonomsko optimiranje delodajalca v tem smislu malce prek roba normalnih ~love{kih odnosov. Lahko re~eva, da je to tudi moj posredni prispevek k prenehanju zmanj{evanja slovenske natalitete (smeh). 83 strokovne vesti sejmi in razstave Mednarodni pohi{tveni sejem Köln 2001 avtorica Majda Stra`i{ar, u.d.i.a. 286.000 kvadratnih metrov razstavnih povr{in, 1548 razstavljalcev, od tega 60 % tujih iz 47 dr`av - to so dimenzije leto{njega mednarodnega sejma pohi{tva - najve~jega na svetu. Zaradi termina - na samem za~etku leta - postane atraktiven in {e zanimi-vej{i za vse tiste, ki i{~ejo novitete in trende ter hkrati dobijo pregled ~ez ponudbo svetovnih znamk. Sejem spremlja pestra ponudba predavanj, seminarjev in dodatnih razstav. Trend leto{njega sejma je {e vedno svetlo pohi{tvo. Najpomembnej{e so vrste lesa listavcev, kot vedno moderna bukovina, ~e{njevina, jesenovina, javorovina in brezovina - to je paleta svetlih lesov od pe{~ene, prek rde~-kaste do svetlorjave barve. Pravo renesanso pa do`ivlja hrastovina -neko~ tako priljubljena (zlasti v Nem~iji ) vendar tokrat v naravni, svetli barvi (pogosto tudi beljena), s ~imer je izgubila rustikalni karakter in postala lahkotnej{a. Poleg omenjenih listavcev je bogata ponudba tudi smrekovine in borovine. Od temnih vrst lesa je opazna ore-hovina, nekaj temne hrastovine, vendar vse mo~no zaostaja za svetlimi lesovi. Od tropskih vrst se pojavlja wenge, ki je ~okoladno rjave barve z izrazitimi porami, za mahagonij bi lahko rekli, da izginja, pojavlja pa se palisander, vendar v komaj opaznih ko-li~inah. Trend - porast uporabe lesa listavcev daje nov zagon designu, moderni obdelovalni stroji pa omogo~ajo vedno bolj precizno izdelavo v serijski proizvodnji. Vsa pozornost je posve~ena kvaliteti. Izvirne tehni~ne re{itve je najti tako pri drobnih elementih kot pri kompletnih opremah prostorov. Slika 1. Mo`nosti izdelave, ki jih omogo~ajo MODERNI STROJI Sodobno pohi{tvo deluje lahkotno, linije so ~iste, enostavne, povr{ine so gladke. Novost so mo~no poudarjene horizontalne linije. Slika 2. Spalnica iz masivne bukovine z oljno NOTO MODERNIH POUDARJENIH HORIZONTAL Druga~e kot v prej{njih letih, ko so bila polnila pohi{tvenih vrat ali celi elementi ~esto iz razli~no dekoriranega aluminija (tudi plastike), so ta sedaj skoraj dosledno lesena in zna~ilno pomaknjena v linijo okvira. Senca {e poglablja poudarjeno fugo. Slika 3. Jedilnica, izdelana iz masivne bukovine,,, dobro so vidne poudarjene fuge Les v kombinaciji s kovino poznamo `e leta, pa vendar uporaba kovine {e ne zamira, nasprotno, celo nara{~a - predvsem povr{insko obdelavo. Polnilo na garderobni omari iz matiranega stekla vna{a elegantno iJ2LeS 53(2001) 3 trokovne vesti klo, kovina. Slika 6. Igrivo lahkotno deluje kombinacija stekla,,, kroma in lesa iitgžU uporaba aluminija, kroma in jekla. To so konstrukcijski elementi ali manj{i dekorativni dodatki. Kreativnost skoraj ne pozna meja ob uporabi materialov, kot so bambus, morska trava, vrba, v splo{nem rastlinsko pletivo, kar vna{a v prostor ugodje in malo eksotike. Slika 7. Eksoti~no podobo daje sede`na garnitura iz rastlinskega pletiva Ponudba oblazinjenega pohi{tva je ogromna. Tudi tukaj prevladujejo enostavne linije, z velikim poudarkom na funkcionalnosti in kvaliteti. Prav tako je velik tudi izbor tekstilov, ki so dosledno enobarvni, barve pa so iz tako imenovane palete naravnih barv, od pe{~ene do ~rne, sledijo rde~a ali vijoli~na. Novi trend je zelena barva. Tekstili se lo~ijo po strukturi tkanja in materialih, ki so pre-te`no naravni: volna, platno, bom-ba`. Zaradi lahkega vzdr`evanja in trpe`nosti {e vedno najdemo mikro-tkanine, ki delujejo na pogled zelo naravno. Kljub visoki ceni je ponudba usnjenih garnitur zelo velika. Slika 8. Sede`na garnitura je moderna in funkcionalna; sestavlja jo ve~ elementov, ki jih lahko kombiniramo po `elji. Vse pa povezuje prakti~en sistem za obe{anje udobnega vzglavnika, odlagalne poli~ke ali svetilke za branje Ponovno se pojavlja steklo, prozorno in peskano, tako na miznih plo{~ah kot omarah. Priljubljene so transpa-rentne fronte. Sliki 4 in 5. Hrastovina v novi podobi in kombinaciji s steklom in kovino Izredno priljubljene so kombinacije razli~nih materialov kot so les, ste- Les 53(2001) 3 strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 33 stalno prizadevanje za kakovost pa dokazujemo z uvajanjem standardov ISO 9000 in pridobitvijo certifikata v prvi polovici leta 2001. S poslovnim uspehom za leto 2000 smo lahko zadovoljni, kljub temu da se konkurenca predvsem na domačem trgu močno povečuje. Velike možnosti pa vidimo v izvozu na sosednje trge in trge držav OECD, kjer se zanimanje za prodajo našega pohištva povečuje. mag. Zvezdan @LEBNIK generalni direktor JELOVICA d.d. Leto 2000 za nas ni bilo najbolj prijazno, kljub temu pa nismo nezadovoljni z dose`ki. Sanacije JELOVICE smo se lotili nam-re~ na najte`ji na~in – z evolucijo prvin poslovanja ter z vsemi bremeni preteklosti. Pogumna, vendar zahtevna odlo~itev. Prenova poslovanja je potekala v vseh delih organizacije – po {irini in globini. Klju~ni vzvodi so bili strukturne spremembe proizvodnega programa, ofenzivno tr`enje (vklju~no s kadrovsko prenovo), racionalizacija poslovanja,dvig kakovosti dela in storitev, razvoj kooperacije, organizacijsko in kadrovsko prilagajanje novonastalim razmeram, pri~etek nalo`benega ciklusa… Ve~ina nalog je uspe{no za~e-tih. Rezultate pri~akujemo `e v le-to{njem letu ter v prihodnje. nadaljevanje na strani 39 ► ► ► [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severo– zahodno Nem~ijo, od 10. do 16.. 09... 2000 ( II. del) avtor Stojan Ul~ar Strokovni del Federacija evropskih zdru`enj proizvajalcev stavbnega pohi{tva iz lesa FEMIB v okviru svojih dejavnosti vsako leto organizira {tudijsko potovanje v eni a1i ve~ (zaenkrat {e evropskih) dr‘av. Lanskoletnega v severozahodni Nem~iji se je udele`ilo 25 predstavnikov iz 6 dr‘av, od tega 3 iz Slovenije. Strokovni del programa, ki ga je izjemoma organiziral generalni sekretariat FEMIB v Frankfurtu in ne kot obi~ajno nem{-ko nacionalno zdru`enje, je obsegal ogled 10 razli~nih proizvodnih firm in vzporednih institucij s podro~ja stavbnega pohi{tva. Program, ki je bil odli~no pripravljen in {e bolje izveden, je omogo~il dokaj temeljite oglede posameznih proiz-vodenj in {ir{e spoznavanje poslovnih posebnosti gostiteljev. Zgo{~enka zapisov z ogledov in pogovorov (po kronolo{kem vrstnem redu) naj kot mozaik klju~nih besed prenese bralcem pregleden vtis o stanju na pod-ro~ju stavbnega pohi{tva v tem delu Nem~ije in s tem morda omogo~i tudi kak{ne posredne sklepe ali splo{ne primerjave. Fa. SAUERLÄNDER SPANPLATTEN GmbH & Co., Arnsberg Proizvodnja in prodaja: okoli 400.000 m³ ekstrudiranih (perfo-riranih in polnih) iverokalnih plo{~ razli~nih kvalitet in dimenzij v vrednosti okoli 100 mil. DEM na leto (izvoz ok. 40 %) z ok. 260 zaposlenimi na dveh lokacijah: Arnsberg (od leta 1951) in Gotha (od leta 1991). Tr`na ni{a je omejena na proizvajalce vrat, zato je firma razvila in {e razvija primarne in sekundarne proizvodne postopke oziroma klasi~ne in tudi inovativne izdelke (materiale) z majhno specifi~no te`o, homogeno gostoto in visoko dimenzijsko stabilnostjo, ki kot polnilo ali kot element okvira dolo~ajo kvaliteto vratnih kril. S servisnim centrom si je firma organizirala lasten razvoj in dodatno ponudbo svojim kupcem, in sicer s skupnim razvijanjem, testiranjem in certificiranjem nekaterih izdelkov in njihovih lastnosti. Filozofija dru`inskega podjetja je relativno enostavna: s permanentnim optimiranjem (mo~no mehaniziranih in delno avtomatiziranih) postopkov ter inovativnim razvojem (pol)izdelkov postati in ostati zanesljiv dobavitelj in kompetenten partner industriji vrat. To realizira s kvali- iJ2Les 53(2001) 3 trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 33 Bojan KARNER, univ. dipl. in`. direktor BOHOR d.d. V družbi Bohor, d.d. iz Šentjurja, smo v lanskem letu nadaljevali s povečevanjem obsega proizvodnje v vseh treh naših nosilnih programih, in sicer žaganega lesa za 12 %, luščenega furnirja za 26 % in rezanega furnirja za 16 %. Prodaja se je povečala za 28 %, najbolj izvoz -za 60 % v primerjavi z letom 1999. Vendar vsa naša prizadevanja niso bila dovolj, da bi poslovno leto končali uspešno. Predvsem pri žaganem lesu listavcev se pozna zasičenost evropskega in azijskega trga, kar se odraža na nizkih cenah desk. Mila zima in vlažna jesen brez gibanja zraka ter pomanjkanje pokritih prostorov so negativno vplivali na zračno sušenje desk, kar je dodatno zniževalo njegovo kvaliteto. Odprodali smo tudi nekurantne zaloge, kar se pozna na rezultatu; s tem pa smo zmanjšali stroške obratnega kapitala in povečali obrat zalog. Italijanski izvajalec nove luščilne linije z avtomatsko zlagalno napravo, ki je ena najsodobnejših v tem delu Evrope in od katere si veliko obetamo, je zamujal z dobavo krmilnih programov in smo zato namesto v juliju začeli poskusno obratovati šele v novembru, kar se nam pozna predvsem na finančnem področju in tudi pri izpadu proizvodnje. nadaljevanje na strani 39 ► ► ► Les 53(2001) 3 ficiranimi sodelavci in (tudi okolje-varstvenim) anga‘iranim manage-mentom. Ob~utek je, da so vsi postopki (tudi zunaj proizvodnje) dobro organizirani, vodeni in izvajani ter da se vodstvo tega zaveda, ~eprav eksplicitno tega ne ka`e. Fa. WESTAG & GETALIT AG, Rhe-da-Wiedenbruck Proizvodnja z ok. 1 400 zaposlenimi na dveh lokacijah (Rheda - Wie-denbruck in Wadersloh); prodaja: notranja vrata (krila in podboji), vezan les in opa`ne plo{~e ter zaste-klitvene stene in lamelirani elementi v skupni vrednosti ok. 375 mil. DEM (od tega ok. 180 mil. DEM za vratna krila in podboje) na leto in dele‘em izvoza ok. 12.5 %. V okviru programa smo si ogledali tovarno v Rheda - Wiedebruck, ki je leta 1901 pri~ela z izdelavo pohi{tva, in sicer s proizvodnjo foliranih notranjih vratnih kril in podbojev. To je povsem specifi~na proizvodnja z zares markantnimi podatki: dnevna kapaciteta ok. 4.000 vratnih kril in ok. 2.000 suhomonta`nih podbojev v ok. 400 razli~nih desenih, DEKOR folije s preto~nimi ~asi 3 dni za na-ro~ilo pri ok. 99 % zanesljivosti dobav (za naro~ila po prodajnem programu). Osnovni koncept obvladovanja proizvodnje in odpreme: tako za vratna krila kot za suhomonta‘ne podboje imajo po dve proizvodni liniji, in sicer za standardne (serijske) izdelke ter za posebne izvedbe (od velikosti naro~ila 1 kos dalje). Tehnologija je prilagojena folirane-mu programu in podrejena prodaj-no-proizvodni strategiji te ene ve~jih nem{kih tovarn vrat, strojna oprema oziroma predelovalni stroji in proizvodne linije so relativno stari, ne pa {e zastareli. Delovni nalogi so planirani po strukturi (standardni izdelki: posebne izvedbe) in po koli~ini naro~enih izdelkov tako, da so zagotovljeni potrjeni dobavni roki naro-~enih komisionov. Zato je proizvodnja nadgrajena tudi z mo~no skladi{~no oziroma odpremno logistiko, ki zahteva veliko povr{ine, specialno opremo in ustrezno ra~u-nalni{ko podporo. V skladu z aktualno strategijo (direktna prodaja oziroma pravo~asna odprema individualnih naro~il, reda velikosti od enega izdelka do kompletnih komi-sionov) so vse zadnje investicije {le v logisti~no opremo. Fa. BLOMBERGER HOLZINDUSTRIE B. HAUSMANN & Co. KG, Blomberg Koli~inskih in vrednostnih podatkov za to specifi~no proizvodnjo specialnih tehni~nih (ne finalnih) plo{~ iz vezanega, v glavnem bukovega lesa ni bilo na razpolago. Vezan les debeline od 0,4 do 32 mm, {irine od 1,3 do 2,6 m ter dol`ine od 1,3 do 7,5 m (vendar ne za vse {irine) je namenjen za strelno varna vrata in okna ter za predelne stene (oklopni les DE-LIGMT), za notranjo stanovanjsko opremo (npr. stopni{~a in monta‘ni podi) ter za razne druge specialne izdelke (telovadna orodja, glasbila, vozila itd.). V tovarni delajo prete`no starej{i, to je izku{enej{i delavci, pri ~emer je praksa potrebna za obvladovanje tako materiala in postopkov kot tudi relativno zelo stare strojne opreme (na primer linije za lu{~enje furnirja iz leta 1951). Poleg prakti~nega je v izdelke vlo`enega tudi precej teh-ni~nega znanja, saj imajo vse ustrezne ateste in certifikate tudi za kon~ne izdelke, ki jih sami ne proizvajajo. To seveda pomeni tudi zelo aktiven marketing oziroma kreativno prilagajanje zahtevam trga, kjer bo ta dokaj strokovne vesti klasi~na tovarna {e dolgo ~asa postavljala merila za kvaliteto. Fa. FRANZ BISPING GmbH & Co., Münster Proizvodnja in prodaja: okna in elementi fasad iz lesa, aluminija, keramike in stekla v skupni vrednosti ok. 24 mil. DEM na leto z ok. 90 zaposlenimi. Tovarna BISPING je precej moderen objekt, ki je nastajal okrog dru`inske hi{e oziroma okrog prve delavnice iz leta 1932, z moderno strojno opremo in z dobro organizacijo dela. Polizdelke nabavlja firma po lastnih na~r-tih in kvalitetnih kriterijih ter jih precizno in kvalitetno obdela do kon~nih izdelkov. Lastniki in management so se o~itno prebili v elitno plast nem{ke dru`be in tam uspe{no poslujejo. Ob~utek je, da s konkurenco opravijo tudi zunaj pravil igre oziroma zakona ponudbe in povpra{evanja, saj so pri{li do re-feren~nih objektov, kot so npr. restavracija nem{ke zvezne vlade, nova poslovna zgradba DAIMLERCHRYSLER v Berlinu in {e nekaterih. Seveda je vse to podprto z veliko tehni~nega znanja, s funkcionalnimi izvedbami in kvaliteto izdelkov ter z dobro organizacijo proizvodnje in preciznim strojnim in ro~-nim delom. Fa. G. STÖCKEL GmbH, Vechtel Proizvodnja in prodaja: plasti~ni profili, vhodna vrata iz lesa in plastike, okna iz lesa, plastike in aluminija ter izolacijska stekla v skupni vrednosti ok. 60 mil. DEM na leto z ok. 350 zaposlenimi. Tovarna, ki je bila ustanovljena leta 1957, je moderno zasnovana in opremljena, na primer s CNC krmiljenimi linijami za obdelavo plasti~nih elementov in z eno najve~jih lakirnic 88 po sitemu polivanja in brizganja lesenih oken in vrat. Pri izdelavi elementov iz lesa je poudarjena velika vloga izku{enih delavcev, predvsem pri sortiranju oziroma pripravi lesa in nadzoru obdelave ter seveda pri sestavi in monta`i kon~nih izdelkov. Fa. G. STÖCKEL je mo~na dru‘in-ska firma, ki razmeroma moderen proizvodni program obvladuje na precej tradicionalen na~in z ne prevelikim rizikom tako na nabavnem trgu (malo razli~nih, vendar stalnih dobaviteljev) kot na prodajnem trgu (do 30 km direktna prodaja, zunaj tega prek specializiranih trgovcev). S hi{no filozofijo, da mora biti kupce pri njih ali z njimi ve~ kot zadovoljen, si je firma ustvarila stabilno poslovno okolje, v katerem se zdi, da bo {e dolgo dobro prosperirala. Zadnji del ~lanka bomo objavili v naslednji {tevilki. ► ► ► nadaljevanje s strani 38 V letošnjem letu pričakujemo nadaljnjo rast proizvodnje in prodaje predvsem luščenega in rezanega furnirja, zmanjšali pa bomo proizvodnjo žaganega lesa zaradi nizkih cen na tržišču. Delež izvoza naj bi letos presegel 50 %. Pričeli smo tudi z uvajanjem japonske metode 20 ključev, ki zagotavlja dvig učinkovitosti, kvalitete in uvaja sistem stalnih izboljšav. Marjan DOBROVC, in`. direktor GLIN K&M d.d. Družba GLIN K&M Nazarje z 200 zaposlenimi je poznan proizvajalec oplemenitenih ivernih plošč pod imenom LIGNO-PAL in bivalnega pohištva. Več kot polovico prodaje pohištva zajemajo lastni programi, drugo pa programi, razviti za znane kupce. Prav v slednjem je posebnost naše poslovne filozofije. Organizacija je prilagojena hitrim odzivom trgovcev pri sprejemanju njihovih modelov v proizvodni program. To sicer pomeni zelo široko paleto izdelkov, ne pogojuje pa velikih zalog, saj takšni kupci praviloma naročeno blago takoj prevzamejo. V letu 2000 je družba končala investicijo v tehnološko opremo skupne vrednosti 500 milijonov SIT. Oprema je najsodobnejša in omogoča poleg vrhunske kakovosti tudi proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov ploskov- nadaljevanje na strani 42 ► ► ► Les 53(2001) 3 trokovne vesti predstavitev Novosti iz programa LESNINE IN@ENIRING d.d. V tej {tevilki nadaljujemo s predstavitvijo novosti iz bogatega zastopni{kega programa Lesnine in‘eniring, d.d. iz Ljubljane. Tokrat smo izbrali proizvajalca CNC `agalnih strojev za krojenje plo{~ HOLZMA Plattenaufteiltechnik GmbH iz Calw-Holzbronna, Nem~ija. Logotip HOLZMA Nova generacija CNC strojev za krojenje plo{~ OPTIMAT HPP 82 Holzma je z novim letom dala na trg nov stroj za krojenje plo{~ Optimat HPP 82. SLIKA HPP 82 CNC stroj za krojenje plo{~ Holzma Optimat HPP 82 Glavne zna~ilnosti tega stroja 1. Absolutno najmodernej{a tehnologija Delovni voz z brezdoti~nim magnetnim merilnim sistemom, neob-~utljivim za obrabo in umazanijo, hitrost pomika 80 m/min; dvoprstne vpenjalne kle{~e zagotavljajo natan~nost `aga tudi pri manj{ih in ozkih obdelovancih. 2. Mono-rail sistem Delovni voz z glavnim `aginim listom in predrezilom ter pogonom prek zobate letve, pomik 5 do 130 m/min s hitrovpenjalnim sistemom, ki zagotavlja do 2,5-krat ve~jo vpenjalno silo kot klasi~ni sistem vpenjanja, mo`na pa je tudi uporaba razli~nih debelin ‚aginih listov. 3. Krmiljenje CAD-matic Krmiljenje stroja CAD-matic za okolje Windows s 17” monitorjem, s programom za optimiranje, sprem-ljajo~o grafiko in tiskanjem etiket ter mo`nostjo povezave s ~rtno kodo z drugimi CNC stroji. 4. Dvostranska naprava za kotno poravnavanje proti togemu jeklenemu kotnemu prislonu. 1. 3. 2. 4. Poleg navedenega stroj odlikuje elektronsko nastavljanje predrezila prek krmilnega pulta. Zadnji del stroja je po CE predpisih za{~iten s pomi~nim senzorjem, zaradi ~esar ograjevanje stroja z dodatno var- nostno ograjo ni potrebno. S tem je izraba prostora okoli stroja bolj{a, zaradi la‚jega dostopa pa je olaj{ano vzdr`evanje in ~i{~enje. Holzma Plattenaufteiltechnik GmbH Holzmastraße 3 D-75365 CALW-HOLZBRONN telefon: +49 7053 69-0 telefax: +49 7053 61-74 Generalni zastopnik: Lesnina in`eniring d.d. Ljubljana, telefon: 01/4720-631, telefax: 01/436-2191 Les 53(2001) 3 strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 33 nega pohištva. V podkrepitev strojne opreme sta bila v poslovanje računalniški uvedena program SAP in lokalna računalniška podpora tehnično - tehnološkemu področju. Pomemben poudarek je bil dan izobraževanju zaposlenih, kar je omogočilo obvladati novo tehnologijo in povečati proizvodnjo pohištva za 17 % pri enakem številu zaposlenih. Celotna prodaja je dosegla 3 milijarde tolarjev, od tega 1,2 milijardi tolarjev v izvozu. Kljub tako povečani realizaciji in produktivnosti so bili doseženi bilančni rezultati poslovanja na ravni leta 1999. Ugotavljamo, da so vse pozitivne ekonomske pridobitve produktivnejšega dela bile prelite na dobavitelja v obliki višjih cen materialov in drugih stroškov, povezanih z delom. Pričakujemo, da se bodo ti trendi v letu 2001 zaustavili, sicer bo naša konkurenčnost močno oslabela in kapital v pohištvu ne bo dovolj oplemeniten. Jakob REPE, univ. dipl. in`. predsednik uprave LIP BLED d.d. Razmere in gospodarska gibanja v dr`avah EU, s katerimi najve~ trgujemo, kjer ponudba znatno presega povpra{evanje in kjer se sre~ujemo z mo~no konkurenco, za na{e prodajne programe niso bila nadaljevanje na strani 39 ► ► ► COST E18 “High Performance Wood Coating” avtor doc. dr. Marko Petri~ Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo Ro`na dolina, Cesta VIII/34, Ljubljana Dne 6.2.2001 smo na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete v Ljubljani pripravili predstavitev evropskega projekta COST E18 “High performance wood coating” ter laboratorijev za povr{insko obdelavo lesa in za presku{anje pohi{tva. Na sre~anje smo povabili strokovnjake z univerze in z in{titutov, iz industrije premaznih sredstev za les ter seveda iz razli~nih lesarskih podjetij. Razveselili smo se velikega odziva na na{e vabilo, saj smo gostili kar okrog 60 udele`encev. Vabljeni so z zanimanjem prisluhnili na{i predstavitvi, saj se je ob koncu sre~anja razvila kar pestra razprava. Skupaj smo ugotovili, da so dobre in hitre informacije klju~nega pomena in ena od mo`nosti za ~im bolj{e obve{~anje so tudi objave v slovenskih strokovnih lesarskih revijah. Zato smo se odlo-~ili, da pripravimo pri~ujo~i prispevek, s katerim v pisni obliki ponavljamo osnovne podatke o projektu COST E18. Kaj je program COST? Program COST (European Cooperation in the Field of Scientific and Technical Research) je bil ustanovljen na ministrski konferenci novembra leta 1971 v Bruslju in je tako najstarej{i povezovalni program s podro~ja znanosti v Evropski uniji. Ustanovitvenih ~lanic programa COST je bilo 19 (vse tedanje ~lanice Evropske unije, dve dr`avi EFTA ter Tur~ija in SFRJ). Trenutno pa program COST zdru‘uje 32 dr‘av - 15 dr`av ~lanic Evropske unije ter Islandijo, Norve{ko, [vico, ^e{ko, Slova{ko, Mad`arsko, Poljsko, Tur~ijo, Slovenijo, Hrva{ko, Malto, Estonijo, Romunijo, Bolgarijo, Ciper, Latvijo in Litvo. Administrativno omenjeni program vodi in koordinira Evropska unija, ki zagotavlja tudi ve~ino sredstev za delovanje programa iz sredstev za mednarodno sodelovanje 5. okvirnega programa za obdobje 1998 - 2002. Poudariti velja, da v okviru programa COST ni direktnega financiranja raziskav, ki morajo biti pokrite iz virov dr`av ~lanic. Program COST pa poravna stro{ke koordinacije v okviru projektov (znanstveni sekretarji, publikacije, organizacija konferenc in znanstvenih sestankov, posamezne {tudije v okviru projektov, stro{ki vabljenih predavateljev, kraj-{i znanstveni obiski itd.). Na ta na~in naj bi bil dose`en osnovni namen programa COST, to je usklajevanje nacionalnih raziskav in predvsem izmenjevanje razli~nih informacij in poglabljanje vezi med evropskimi raziskovalci. Iz svojih izku{enj lahko iJ2Les 53(2001) 3 trokovne vesti povem, da je to resni~no tako. Pred leti sva se s prof. Pohlevnom vklju~ila v projekt COST E2 s podro~ja za{~ite lesa in lahko bi rekli, da so se nama odprla vrata v mednarodno skupnost strokovnjakov s tega podro~ja. Slovenija je ena od aktivnej{ih ~lanic COST, saj od trenutno 172 teko~ih projektov sodeluje kar pri 74 projektih Vsak projekt administrativno vodi Upravni odbor, v katerem so predstavniki dr‘av ~lanic. Podrobnej{e splo{ne informacije o programu COST so na voljo na raz-li~nih spletnih straneh kot npr. http:/ /www.netmaniacs.com/cost ali pa http://www.mzt.si/mzt/med/cost/ index.html. COST E18 – High performance wood coating Poglejmo sedaj podrobneje enega od 74 COST projektov, pri katerih sodeluje na{a dr`ava, to je program COST E18 “High performance wood coating”, po slovensko bi ga morda lahko imenovali Visoko zmoglji-vostni povr{inski premaz. Projekt, v katerem sodeluje 15 dr`av, se je uradno pri~el 1.4.1999, kon~an pa bo 1.4.2004. Slovenska ~lana Upravnega odbora COST E18 sva doc.dr. Marko Petri~ in prof.dr. Franc Pohleven, oba z Oddelka za lesarstvo. Glavni cilj projekta je, tako kot je navedeno v tim. memorandumu, naslednji: izbolj{ati lastnosti, trajnost in okoljski profil premazanega lesa in lesnih izdelkov in sicer s poglabljanjem, koordinacijo in zdru‘e-vanjem znanja o premazih za les za zunanjo in notranjo uporabo. Ta cilj naj bi dosegli z aktivnostmi treh delovnih skupin (tim. “working groups”, WG), s pripravo pregleda trenutnega stanja na podro~ju premazov za les, z vzpodbujanjem revijaLes 53(2001) 3 Doc. dr. Marko Petri~: predstavitev COST E18 na BF, Oddelku za lesarstvo 6. februarja 2001 usklajenega razvojno-raziskovalnega dela, s širjenjem novega znanja ter z organiziranjem izmenjave mladih raziskovalcev. Vse skupaj se sliši zelo formalno, napisano v pisarniškem jeziku, ampak na birokratski stil Evropske zveze oz. pisarn v Bruslju smo se že navadili. No, v praksi, v življenju, zadeva deluje in ena izmed prvih stvari, ki smo jih naredili v okviru projekta COST E18, je bila postavitev domače spletne strani, kjer naj bi našli vse najpomembnejše informacije: http://www.vtt.fi/rte/ wmt/costel8/costl8.html. Tri delovne skupine Poglejmo sedaj, kako je organizirano delo COST E18. Kot že omenjeno, projekt vodi Upravni odbor, katerega predsednica je prof. dr. Pirjo Ahola, ki prihaja z velikega inštituta VTT na Finskem. Večina dela poteka v okviru treh delovnih skupin: • WG1: interakcije med lesom in premazom (vodja je dr. Marie de Meijer), • WG2: lesni premazi za zunanjo uporabo (vodja je prof.dr.John Graystone), • WG3: lesni premazi za notranjo uporabo (vodja je dr. Marie-Lise Roux). Na dosedanjih sre~anjih smo opravili `e kar nekaj dela. Natan~neje smo definirali podro~ja posameznih delovnih skupin ter identificirali probleme, ki so trenutno najbolj pere~i in zahtevajo poglobljeno obravnavo. V teku je tudi zbiranje podatkov o dogajanju na podro~ju povr{inskih premazov v posameznih dr‘avah ~lanicah. V za ta namen posebej pripravljeni obrazec, “Contact Pro-forma”, naj bi vsi zainteresirani vnesli podatke o posebni opremi, ki je na voljo v sodelujo~ih ustanovah, o ve~jih projektih, ki trenutno potekajo v posameznih dr`avah, o po-membnej{ih referencah, o pri~ako-vanih rezultatih projekta ter o problematiki, ki po mnenju udele`encev {e ni dovolj raziskana. Predvsem definiranje prioritetnih podro~ij raziskav je po mojem mnenju in izku{njah velikega pomena za razvoj povr{inske obdelave lesa tako v Evropi kot po svetu. Ne bom presene~en, ~e se bodo `e ~ez leto ali dve na mednarodnih konferencah ter v znanstvenih in strokovnih revijah pri~eli pojavljati prispevki o tematiki, ki smo jo v ospredje postavili prav pri projektu COST E18. Prav tako lahko usmeritve za prihodnost iz programa COST E18 razberejo proizvajalci premaznih sredstev in uporabniki, to je proizvajalci lesnih izdelkov. WG1 - interakcije med premazi in lesom in WG2 – premazi za zunanjo uporabo Naj omenim, da je bila prvotna zamisel pripraviti projekt COST, ki bi se ukvarjal le s problematiko lesnih premazov za zunanjo uporabo. V ta namen sta bili zasnovani delovni skupini WG1 in WG2. Ker se delo obeh skupin tesno prepleta, ju v tem strokovne vesti sestavku obravnavam v skupnem poglavju. Kasneje pa smo ugotovili, da je tudi na področju premazov za notranjo uporabo še veliko nerešenih vprašanj in osnovali smo še tretjo skupino WG3 za premaze za notranjo uporabo. Program delovanja skupine WG1 obsega področja, kot so: • vpliv vrste, lastnosti in kvalitete lesa na tvorbo utrjenega filma premaza, • mehanizmi fotokemijske degradacije lesa pod premazom, • razlivanje, penetracija in oprijemnost premazov, • vpliv sestave pripravka na napake, ki se pojavljajo med uporabo, • vpliv impregnacije, toplotne ali kemične modifikacije lesnega substrata na lastnosti površinskih premazov, • nove tehnike nanašanja in utrjevanja (praškasti premazi, različna sevanja). Poglejmo še tematiko delovne skupine WG2: • napovedovanje trajnosti premazov glede na klimatske razmere, • analiza vzrokov najpogostejših napak, • testne metode in njihova povezava z realnimi pogoji izpostavitve, • vlažnostna dinamika v površinsko obdelanem lesu, • problematika mikrobiološkega razkroja površinsko zaščitenega lesa, • priprava površin ter tehnike nanašanja, • vzdrževanje premazov, • vplivi površinskih premazov za les na okolje. Na skupnem sestanku WG1 in WG2 1. in 2. decembra 2000 v Bruslju so udeleženci posebej omenili 10 ožjih raziskovalnih področij, ki jim velja v prihodnosti nameniti več pozornosti. Zaradi omejenega prostora teh tem ne bom našteval, si jih pa lahko vsakdo ogleda v zapisniku sestanka, ki je objavljen na spletnem naslovu http://www.vtt.fi/rte/wmt/ costel8/ wgl&2minutesdec00.pdf. Po daljši razpravi pa sta se izkristalizirali dve področji, ki ju bomo podrobneje obravnavali že v letošnjem letu. To je študij fotodegradacije in trajnosti transparentnih premazov za zunanjo uporabo ter možnosti napovedovanja trajnosti premazov (npr. iz analize lastnosti premazov med uporabo). WG3 - premazi za notranjo uporabo Iz programa tretje delovne skupine lahko vidimo, da je na področju lesnih premazov za notranjo uporabo najbolj pereča okoljevarstvena problematika: • izbira najprimernejših premazov z nizko vsebnostjo hlapnih organskih komponent (VOC), m zmanjšanje emisij lahko hlapnih organskih substanc z vpeljavo primerne tehnologije (tehnike nanašanja in sušenja), • raziskave vplivov površinskih premazov na okolje, • identifikacija najprimernejših analitskih metod za spremljanje emisij hlapnih organskih snovi v okolje, • identifikacija odpadkov, ki nastajajo pri površinski obdelavi lesa ter preučevanje recikliranja teh odpadkov. Prav enako, kot smo to storili v skupinah WG1 in WG2, smo tudi za področje površinskih premazov za ► ► ► nadaljevanje s strani 33 ugodna. Iz držav EU tudi veliko uvažamo in s te strani smo bili pod stalnim pritiskom zviševanja nabavnih cen ter na drugi strani pod stalnim pritiskom zniževanja prodajnih cen. V državah bivše YU je bilo povpraševanje po naših proizvodih ugodno, vendar tega zaradi plačilnih rizikov nismo izkoristili, na domačem tržišču pa je kupna moč že nekaj časa v upadanju. Nerevidirani rezultati poslovanja leta 2000 potrjujejo nadaljevanje izboljševanja rezultatov poslovanja zadnjih štirih let. V primerjavi z letom 1999 smo realno povečali prihodke prodaje za 7 % in so znašali 8,05 mio SIT, odhodke za 4 %. Iz izgube na poslovnem delu v letu 1999 v višini 87 mio SIT smo preskočiti v pozitivno poslovanje v višini 117 mio SIT. Ob upoštevanju finančnega in izrednega dela smo povečali čisti dobiček iz preteklega leta iz 113 mio SIT na 155 mio SIT. Omenjeni poslovni leti nista povsem primerljivi, ker smo v letu 1999 dokončno izkoristili dolgoročno rezervacijo iz naslova precenjene vrednosti sredstev pri lastninjenju v višini 187 mio SIT, v letu 2000 pa opravili prevrednotenje zalog R-6 z efektom 145 mio SIT, torej v obeh primerih tako izboljšali rezultate poslovanja. Ob upoštevanju teh dveh postavk še vedno drži trditev, da je bilo poslovanje v letu 2000 uspešnejše od prejšnjega leta. S doseženimi rezultati poslovanja nismo in ne moremo biti zadovoljni, ker smo pri vseh glavnih ciljih zaostali za načrtovanimi, še najbliže smo z doseganjem proizvodnje, ki je bila 10 % večja od leta 1999 in je le za 1 % zaostala za gospo- nadaljevanje na strani 39 ► ► ► Les 53(2001) 3 trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 33 darskim načrtom leta 2000. Rezultati poslovanja so najboljši pri notranjih vratih s 50 % deležem skupne prodajne vrednosti, sledijo opazne plošče z 28 %, pohištvo s 7,5 % in najslabši pri programu vhodnih in garažnih vrat z 8 % deležem. Regionalna struktura prodaje kaže, da je naše najpomembnejše tržišče še vedno Nemčija s 33 % deležem, sledijo države bivše YU z 22 %, Slovenija z 19 %, Italija s 13 % in preostali s 13 % deležem. Na koncu tega kratkega poročila o rezultatih poslovanja za leto 2000 moramo poudariti, da z doseženim nismo zadovoljni, vendar v danih razmerah in ob tekočih nepredvidljivih problemih kljub prizadevanju nismo uspeli doseči več. Zvone NOVINA, univ. dipl. in`. generalni direktor NOVOLES d.d. Skupina NOVOLES je leto 2000 končala z nadpriča-kovanimi rezultati. Nekonsolidirani prihodki so bili realizirani v višini je 7.270 mio SIT. V primerjavi s preteklim letom so višji za 12 %, v primerjavi s načrtovanim pa za 4,7 %. Še hitrejšo rast beležimo pri doseženem dobičku, ki je v višini 91,6 mio SIT kar za 52 % višji kot predhodno leto in za 37 % nad načrtovanim. Vsekakor pa bi bil le-ta še višji, če ne bi predhodno oblikovali kratkoročne nadaljevanje na strani 39 ► ► ► Les 53(2001) 3 notranjo uporabo na sestanku dne 16.2.2001 v Bruslju izoblikovali prioritetna podro~ja raziskav. Odlo~ili smo se za raziskave pretvorb {kod-ljivih snovi v ne{kodljive, mo`nosti recikliranja odpadkov ter preiskave mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti premazov, ki v primerjavi s klasi~nimi okolje manj obremenjujejo. Mo`nosti Slovenije za sodelovanje pri projektih COST E18 Glede na `e omenjeno dejstvo, da Evropska unija direktno ne sofinancira raziskav, so mo`nosti sodelovanja ter pri~akovane koristi za podjetja in ustanove iz Slovenije predvsem posredne. Tako priporo~am, da zainteresirani razmislijo o razvojnem in raziskovalnem delu, ki bi se skladalo s smernicami, opisanimi v tem sestavku. Tu mislim predvsem na neformalno in formalno sodelovanje z Oddelkom za lesarstvo, ki koordinira aktivnosti COST E18 v Sloveniji. Mo‘nosti so razli~ne, od priprave diplomskih nalog, razvojnega dela, do priprave novih slovenskih in morda tudi mednarodnih projektov. Opozoril bi, da je priprava novih projektov na v tem sestavku opisanih podro~jih pravzaprav eden izmed temeljnih ciljev COST E18. Trenutno najve~jo korist za slovenska podjetja in raziskovalne ustanove vidim predvsem v dostopu do informacij o najnovej{ih smernicah s podro~ja povr{inske obdelave lesa. Sodelavci z Oddelka za lesarstvo, M. Petri~, F. Pohleven, ^. Tavzes in M. Pavli~ ter Silvester Zdovc iz Belinke, ki smo slovenski predstavniki v COST E18, smo vedno na voljo z dodatnimi informacijami. Veliko koristnih podatkov o COST E18 je mo~ najti na `e omenjeni spletni strani (http://www.vtt.fi/rte/wmt/coste18/ cost18.html) ter v prihodnosti tudi na spletni strani Oddelka za lesarstvo (http://www.bf.uni-lj.si/cgi-bin/slo/ les/ bf.htm?language=slo). Po svojih mo~eh pa se bom potrudil tudi za sprotno obve{~anje v slovenskih strokovnih revijah (Les, Lesarski utrip). Obstaja pa tudi nekaj bolj neposrednih oblik sodelovanja pri opisanem projektu s podro~ja povr{inske obdelave lesa. Upravni odbor toplo priporo~a, da bi naslov doma~e spletne strani COST E18 kot povezavo dodali na spletne strani podjetij in raziskovalnih institucij, ki se kakorkoli ukvarjajo s povr{inskimi premazi za les. Prav tako obstaja tudi obratna mo`nost – dodajanje povezav slovenskih ustanov na spletno stran COST E18. V okviru COST E18 bodo organizirani tudi seminarji in delavnice, kamor bo povabljen {ir{i krog udele`encev. Ne nazadnje pa ne smemo pozabiti na mo‘nost kraj{ih raziskovalnih obiskov raziskovalcev iz razli~nih slovenskih ustanov (STSM – Short term scientific missions) v dr`avah udele`en-kah. Sklep S sodelovanjem pri evropskem programu COST E18 “High performance wood coating” tudi Slovenija sledi najnovej{im dogajanjem na podro~ju povr{inske obdelave lesa. @e sproten dotok informacij o novostih pri povr{inskih premazih za les je za slovensko industrijo velikega pomena. ^e pa se bomo na osnovi programa COST E18 uspeli kakorkoli aktivno vklju~iti v skupna evropska prizadevanja za razvoj sodobnih, kvalitetnih in okolju prijaznih povr{inskih premazov za les, bo temeljni namen na{ega sodelovanja v celoti izpolnjen ali celo prese`en. ars les Ko v~asih negodujemo, da so zamrle mnoge stoletja stare obrti in da so tudi pozabljene ve{~ine starih mojstrov, njihova ro~na spretnost, poznavanje gradiva in tiso~ majhnih skrivnosti, do`ivimo kdaj pa kdaj tudi presene~enje. Eno takih – prijetnih – so stru`eni leseni izdelki, predvsem sklede iz razli~nih vrst lesa, razli~nih oblik in dimenzij, dalje sve~niki, stojala za lu~i, stoli in drugi pohi{tveni elementi, ki jih je izdelal Janez Golob, dipl. in`. les. in univ. dipl. arh. Stru`enje je delovni postopek, ki fa-scinira naklju~nega opazovalca: iz brezobli~nega, celo neuglednega kosa lesa ostri no`i odvzemajo plast za plastjo to, kar je odve~. Postopoma se ka`ejo oblike, presenetljive v svoji na novo nastali lepoti. Arhai~ne forme, zaradi narave dela vezane na krog, se znova pojavljajo v razli~icah, ki jih je sposobna zamisliti mojstrova glava in uresni~iti njegova roka. Ne samo opazovalec – tudi oblikovalec, o~itno u`iva pri te vrste delu, da sam, z lastnimi rokami stru`i in izvablja iz kosov lesa izdelke, ki niso samo uporabni, ampak obenem nudijo estetski u`itek. Kako bi si sicer druga~e lahko razlo`ili zavzetost, s katero se arhitekt Janez Golob `e vrsto let ukvarja s stru`enjem v lesu? To , kar je bilo sprva videti kot hobi, imenitna sprostitev po obveznostih v Neskon~nost kroga avtor France Zupan, univ. dipl. um. zgod. slu`bi, je postajalo z leti vedno pomembneje, `elja po ustvarjanju vedno nujnej{a in mo`nosti, ki so se odpirale in jih je bilo treba raziskati in uresni~iti, vedno bolj vabljive. Stroga, v~asih kar asketska forma skriva senzualnost, ki jo ob~utimo ob ogledovanju in otipu. Njegovi stru-`eni izdelki – predvsem naravnost zapeljive sklede – so vendar namenjeni temu, da jih vzamemo v roke, otipamo in uporabljamo. Po rokodelski plati so brezhibni, kajti Janez Golob je po svojem osnovnem {o-lanju izu~en lesostrugar, ki se je u~il v Celju pri mojstru Lov{inu {e v tistih ~asih, ko je uk v delavnici pomenil `ivo vez s stoletja starim, dobrim rokodelskim izro~ilom. Za nas to danes pomeni po{ten odnos do dela in vrhunsko kvaliteto izdelka, ki sta ji podlaga poznavanje tehnologije in materiala. Seveda je tu les, ki je `e sam po sebi privla~no gradivo, predvsem danes, v ~asu plastike in umetnih mas. Les je zagotovilo, da smo se odlo~ili “za tisto pravo”, za kvaliteto, eleganco in odli~nost, pa tudi za toplino in doma~nost. Golob ga uporablja kot sladokusec – od barjanske vrbe in jel{e do smreke, hru{ke in drugih, v~asih presenetljivih vrst lesa. Lak, v~asih tudi {elak politura, je kon~na povr{inska obdelava, v~asih je to vosek, lahko pa tudi surov les. Te stvari mojstrsko obvlada – to je dobra stara {ola, ki jo je kasneje dopolnil na fakulteti pri znanem oblikovalcu arh. Niku Kralju. ^e `e i{~emo sporo~ilo v njegovih preciznih, z izrednim ob~utkom za sorazmerje in formo zasnovanih in izdelanih unikatov, potem je to misel o nekem lep{em, pametnej{em vsakdanjiku, ki ga bogatijo predmeti (in dejanja), katerih podlaga je ta, ki jo nevsiljivo posreduje Golobovo oblikovanje: kreativnost, znanje, kvaliteta. Dodatne informacije: Janez Golob, in`. lesarstva, univ. dipl. in` arh. Hudourni{ka pot 42 1000 Ljubljana tel.: 01/427-53-99 GSM: 041/918-061 Les 53(2001) 3 trokovne vesti strokovna sre~anja Obisk Kitajskega in{tituta lesne industrije v Pekingu avtorica prof. dr. Vesna Ti{ler Kitajski in{titut lesne industrije deluje v glavnem mestu Pekingu v okviru Kitajske akademije za gozdarstvo, ki je bila ustanovljena 27. oktobra 1958. Njena predhodnica je bila gozdna postaja Ministrstva za agronomijo in gozdarstvo, ki jo je l. 1912 ustanovila Severna vlada dinastije Qing. Kitajska akademija za gozdarstvo je bila na za~etku v okrilju Kitajske akademije za agronomijo, vendar se je kasneje od nje odcepila in si aprila 1978 pridobila samostojni status. Akademijo sestavlja 16 raziskovalnih in{titutov oz. centrov, ki so razporejeni po 10 provincah, ob~inah in avtonomnih pokrajinah, ter ima 3.700 sodelavcev, od tega 1.700 raziskovalcev. Vsem raziskovalnim in{titutom je na razpolago skupna knji‘nica, ki ima ve~ kot 380.000 knji‘ni~nih enot in razpolaga s 1.200 vrstami kitajskih in tujih ~a-sopisov. Akademija izdaja 17 znanstvenih in tehnolo{kih revij, kjer svoje dose‘ke redno objavljajo njihovi in{tituti. Za svoje delo je akademija prejela {tevilne doma~e in tuje nagrade. Akademija prek svojih in{titutov sodeluje z znanstveniki iz ve~ kot 50 dr‘av in mednarodnih organizacij. Vsako leto po{ljejo na izobra`evanje v tujino ok. 150 raziskovalcev. Teko~ih mednarodnih projektov je pribli‘no 30. Kitajski in{titut lesne industrije je v glavni stavbi Kitajske akademije za gozdarstvo, postavljeni v prijetnem zelenem okolju severozahodnega obrobja Pekinga. Ustanovljen je bil `e leta 1957 in je najve~ji raziskovalni center lesne industrije na Kitajskem, ki vodi temeljne raziskave, pospe{e-valno in raziskovalno delo. Med njihove najpomembnej{e naloge spada razvoj tehnologij, s katerimi je mogo-~e lesno surovino ~im bolj racionalno, ekonomsko in celovito izkoristiti. Zaposlenih je 256 oseb, od tega 214 raziskovalcev in tehnikov. Direktor Kitajskega in{tituta lesne industrije je trenutno prof. Kelin Ye. V decembru 2000 mi je uspelo obiskati ta pomemben kitajski in{titut in si ogledati njihove {tevilne laboratorije. Presenetila me je sodobna oprema, kar so obrazlo`ili s stalnim sodelovanjem s Fraunhofer-Institutom für Holzforshung-Wilhelm-Klau-ditz-Institut, Braunschweig iz Nem-~ije. Tako npr. razpolagajo z vsemi, tudi nam dobro poznanimi aparati za do-lo~anje prostega formaldehida v lesnih tvorivih, od perforator aparata do enokubi~ne in dvajsetkubi~ne komore. V laboratorijih za preizku-{anje lesov in lesnih tvoriv je mogo~e videti vrsto standardnih aparatov za ugotavljanje mehansko-fizikalnih lastnosti. Ve~ina je opremljena z ra~unal-niki. Tako kot pri nas, je tudi njihovo delo na tem podro~ju v veliki meri testiranje industrijskih proizvodov iz doma~ih in tujih pro-izvodenj in izdaja ustreznih certifikatov. Laboratoriji za povr{insko obdelavo lesa in za{~ito lesa so opremljeni tako kot so na{i. Poleg enostavnih pripo-mo~kov {e z lab-kolorimetrom, zelo natan~nim aparatom za ksenotest in ob~utljivim termoanalizatorjem. [e posebej zanimive so bile diferencialne termi~ne analize lesov, drugih lignoceluloznih materialov, premaz-nih sredstev, za{~itnih sredstev itd. Lepila preu~ujejo tako, da so pri ugotavljanju njihove sestave uvedli poleg osnovnih instrumentov, kot sta tehtnica in pH-meter, uporabo vakuumskega su{ilnika, polielektrolitske-ga titratorja in novej{e teste za ugotavljanje sestave lepil. Mogo~no deluje njihova zbirka 20.000 vzorcev lesa, ki so skrbno razvr{~eni v mnogih omarah in na- ijaLes 53(2001) 3 strokovne vesti tan~no ozna~eni. Zbirko ves ~as pregledujejo, urejajo in dopolnjujejo. Organizacijsko je trenutno in{titut razdeljen na {est raziskovalnih divizij; to so: Lastnosti lesa, Plo{~e, Tehnologije, Lepila in povr{inska obdelava, Za{~ita lesa, Strojni{tvo z avtomatizacijo. Dodatno obstajata {e dva oddelka, in sicer Oddelek za stroje in Nacionalni monitoring kvalitete s testirnim centrom za lesna tvoriva. Kitajski in{ti-tut lesne industrije sodeluje z Nacionalnim tehni~nim komitejem za standardizacijo lesnih tvoriv pri Kitajskem zdru`enju lesne industrije. @e drugo leto dobiva Kitajski in{ti-tut lesne industrije izdatno japonsko pomo~. To se ka‘e v opremljenosti njihovih laboratorijev z najsodob-nej{imi aparati. Ve~inoma rabijo za temeljne raziskave lesa, tako da so in {e bodo laboratoriji za npr. kemijo lesa izredno moderno in drago opremljeni. Za nabavo tovrstne opreme, postavitev laboratorijev in uvedbo modernih raziskovalnih metod je trenutno odgovoren svetovno znani japonski kemik dr. Kazumase Shimizu. Zato kitajski znanstveniki `e uspe{no ugotavljajo npr. povpre~-ne molske mase lesnih polimerov z gelsko kromatografijo, sestavo lesnih polioz z ionsko izmenjalno kro-matogrofijo, nekatere lastnosti z UV-VIS spektrometrijo itd. Presenetilo me je, da je eden njihovih projektov s podro~ja kemi~ne predelave lesa uteko~injen les, s ~emer se ukvarjamo tudi pri nas. Po besedah direktorja prof. Yeja bo Kitajski in{titut lesne industrije v Pekingu v nekaj letih eden najsodob-nej{ih in{titutov za lesarstvo na svetu. Glede na njihov hiter razvoj in velike ambicije bo verjetno v prihodnje res tako. Katedro za patologijo in za{~ito lesa je obiskal prof... dr. Holger Militz z Univerze v Göttingenu avtor prof. dr. Franc Pohleven, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, Ljubljana P ro f. dr. Holger M ilitz s sodelavc i K atedre za patologijo in za{~ito lesa ob impregnacijski komori ((( nabavo je financiralo M inistrstvo za znanost, { olstvo in {port), ki jo na katedri ` e uspe{no uporabljamo prii raziskavah modiifiikaciije lesa. .. Od konca februarja do 4. marca 2001 je bil na Katedri za patologijo in za{~ito lesa Oddelka za lesarstvo na obisku prof. dr. Holger Militz iz Göttingena. Prof. Militz je po osnovni izobrazbi in`enir lesarstva, saj je kon~al dodiplomski {tudij na Univerzi v Hamburgu. Leta 1990 je doktoriral na Univerzi v Wageningenu s podro~ja biotehnologije in za{~ite lesa. Od leta 1987 do 1991 je bil vodja raziskovalne skupine za tehnologijo lesa na TNO for Timber Resaerch v Delftu na Nizozemskem. Nato je bil direktor in{tituta SHR Timber Research v Wageningenu na Nizozemskem in profesor na Univerzi v Wageningenu. Sredi lanskega leta pa se je vrnil v Nem~ijo in sedaj predava na Univerzi v Göttingenu biologijo lesa in tehnologijo lesa ter delno tudi {e naprej sodeluje z In{titutom SHR in Univerzo na Nizozemskem. Na Institutu for Wood biology and Wood Technology je ustanovil svojo raziskovalno skupino, ki se ukvarja z modifikacijo lesa kot eno od metod za{~ite lesa. Prof. Militz je eden vodilnih strokovnjakov na podro~ju za{~ite in modifikacije lesa ter avtor {tevilnih odmevnih znanstvenih ~lankov. S Katedro za patologijo in za{~ito lesa `e vrsto let odli~no sodeluje pri nekaterih evropskih projektih (COST E22 – Environmental Optimisation of Wood Protection, Thematic Network for Wood Modification) in izmenjavi {tudentov. V ~etrtek, 1.3.2001, je imel na Oddelku za lesarstvo predavanje z naslovom “Wood modification: scientific background and practical application”. Zanimivega predavanja se je udele`ilo poleg {tevilnih {tudentov in sodelavcev tudi sorazmerno veliko strokovnjakov iz industrije. Tematika predavanja je bila zelo aktualna, saj je modifikacija lesa pomembna usmeritev novej{ih raziskav na podro~ju za{~ite lesa. V primerjavi s klasi~no za{~ito je predvsem okolju prijaznej{a. Z njo je mogo~e, poleg odpornosti proti {kodljivcem, izbolj{ati tudi druge pomembne lastnosti lesa (kot na primer zmanj{ati higroskopnost, pove~ati dimenzijsko stabilnost, UV stabilnost, trdnost itd.). Posebej zanimiva je bila predstavitev postopkov kemi~ne in termi~ne modifikacije lesa, ki so v nekaterih evropskih dr`avah `e uvedeni v prakso. iJ2Les 53(2001) 3 trokovne vesti {tudent naj bo ... Dru{tvo {tudentov lesarstva avtor Bla` Primo`i~, Dru{tvo {tudentov lesarstva Dru{tvo {tudentov lesarstva (D[L) deluje na Biotehni{ki fakulteti, Oddelku za lesarstvo, ‘e ~etrto leto .Ustanovljeno je bilo leta 1997, z namenom zbli‘evanja in izbolj{anja sodelovanja {tudentov lesarstva med seboj, prav tako pa tudi sodelovanja s profesorji, asistenti, in‘enirji lesarstva iz prakse in {tudenti tujih fakultet, s katerimi nas ve‘ejo spomini in osebni kontakti z mednarodnih taborov ali gostovanj. V preteklih letih smo gostili {tudente Hrva{ke, Avstrije, ^e{ke, Nem~ije, letos pa bo v poletnih mesecih potekala izmenjava {tudentov Mad‘arske in Slovenije. Lansko leto smo se ude-le‘ili sre~anja INTERFOB, ki je organizirano z namenom izmenjavanja in primerjanja idej, {tudijskih programov in povezovanju evropskih {tudentov na{e panoge. Potekalo je v Franciji, sodelovalo je 205 {tudentov iz dvanajstih dr‘av. Na sre~anjih tak{-ne vrste se ves teden vrstijo razli~na predavanja uglednej{ih profesorjev in ogledi lesnopredelovalnih podjetij. Poskrbljeno je tudi za predstavitev dr‘av, univerz in sponzorjev gostu-jo~ih {tudentov. Zaradi novih spoznanj iz Francije se letos, novembra nameravamo ude-le‘iti INTERFOB-a na Finskem na Mikkeli Polytechnic School of Forestry v Pietsamaku. Finska lesna industrija je po razvitosti med bolj-{imi na svetu, zato si {tudenti ‘elimo obiskati to de‘elo, kjer bomo imeli prilo‘nost spoznati njihov na~in {tudija, dela in mi{ljenja, prek ogledov pohi{tvene in stavbarske industrije pa tudi organiziranost podjetij. Na predavanjih pa bomo spoznavali {e teoreti~ne plati njihove zgodbe o uspehu.Vse to bomo predstavili na-{im sponzorjem in {tudentom na fakulteti. Hkrati ‘elimo vzpostaviti tudi mo~nej{e stike z danes ‘e “evropskimi” {tudenti, jutri tehnologi, komercialisti, oblikovalci … Prepri-~ani smo, da nam vezi s tak{nimi ljudmi ne koristijo le sedaj, temve~ nam bodo pomagale tudi v prihodnje, ko bomo ‘eleli z njimi sodelovati z gospodarskim, raziskovalnim, osebnim … interesom. D[L izdaja ‘e omenjeno revijo LibErtaS ,v kateri {tudenti objavljajo intervjuje, ankete, poglede na {tudij, svoje dogodiv{~ine, profesorji opisujejo katedre …, seveda pa je v glasilu tudi prostor za va{e poglede ali reklamne oglase, ki nam bodo pomagali kriti materialne stro{ke izdaje revije ter drugih projektov.Vsak ve~ji oglas pomeni tudi ogla{evanje na na{ih spletnih straneh www.lesarji-drustvo.si. Ker v okviru fakultetnih terenskih dni niso organizirani ogledi sejmov, jih organizira D[L; lani smo bili na Milanskem pohi{tvenem sejmu, kjer bomo tudi letos. V leto{njem aprilu, kakor tudi v minulih, D[L organizira v avli Oddelka za lesarstvo banket, to je stanovsko sre~anje lesarjev, na katerem se ob ne‘nih zvokih glasbe in primerni pogostitvi [tudentsko dru-{tvo lesarjev predstavi {ir{i javnosti. Ta dogodek je namenjen predvsem dru‘enju {tudentov, zaposlenih na oddelku, ter tistim, ki ste ‘e kon~ali {tudijski program lesarstva in vas spomini ve‘ejo na oddelek. To je za vas lepa prilo‘nost, da sre~ate stare kolege in zaupate svoje {tudentske zgodbe dana{njim {tudentom. Ker smo {tudenti lesarstva prepoznavni med kolegi na{e univerze, imamo stike s tujimi {tudenti, je skrajni ~as, da pri~nemo bolje sodelovali s slovenskimi podjetji. Zdi se nam premalo, da nas le poznate, zato ‘elimo z vami tesneje sodelovati, npr. na podro~ju ogla{evanja va{ih izdelkov, izvajanja raznih anket ... Prepri~ani smo, da bi povezovanje bilo v obojestransko korist, {tudenti bi spoznali prakti~no delo, za~utili utrip in na~in dela v podjetjih, vi pa na~in razmi{-ljanja bodo~ih in‘enirjev in pa kon~ni rezultat dela. Hkrati boste imeli tudi bolj{i pregled nad bodo~imi kadri, ki se bodo s svojim delom kar se da dobro dokazali. Na vas je, da se odlo-~ite in izkoristite znanje in voljo {tudentov, ki so ambiciozni in pripravljeni storiti kaj ve~, kot le opravljati {tudijske obveznosti. Les 53(2001) 3 strokovne vesti Nate~aj na SL[ Nova Gorica avtorica Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. V {oli se ve~krat sre~ujemo z vpra-{anji, kako motivirati dijake, da bi sprostili svojo ustvarjalnost in domi{-ljijo. Ponuditi nate~aj dijakom je mo-go~e izziv, vendar so potrebne {e dodatne vzpodbude. Razpisali smo nate~aj za najbolj duhovit, vesel, zabaven, “od{tekan” izdelek in izdelek, pri katerem naj bi s pravo mero kombinirali razli~ne materiale. Obljubljene so bile tudi sim-boli~ne nagrade. Na nate~aj se je odzvalo trideset dijakov. Tri~lanska komisija, v kateri je bil tudi arhitekt, je od ponujenih skic izbrala tri, po njeni oceni najbolj{e izdelke. Odlo~ila se je tudi, da so vse tri izbrane idejne skice enakovredne. Bilo pa je {e nekaj zanimivih idej, vendar je bila komisija mnenja, da so izbrani izdelki najbolj dodelani. P eter L uin, dijak ~ etrtega letnika ( lesarski tehnik) je bil o~aran nad stoli Janeza Suhadolca,,, njegova idejna skica pa se spogleduje s stoli iz preteklosti... N ejc K odermac, dijak tretjega letnika ( mizar), se je predstavil s stolom “ARTIS”. Njegov stol je po svoji obliki zagledan v prihodnost... Andrej @gur, dijak tretjega letnika (mizar) pa je ustvaril stabilen in varen stol za dana{nji ~as... Sledila je razglasitev najbolj{ih ob zvokih glasbe “v `ivo”. Nastopili so trije strokovni u~itelji na SL[, ki so tudi glasbeniki. Dijaki so bili nav-du{eni. Stoli so sedaj v izdelavi in bodo razstavljeni ob koncu {olskega leta. Nagrajencem ~estitamo in `elimo {e veliko dobrih idej! ► ► ► nadaljevanje s strani 33 rezervacije za investicijsko vzdrževanje in če ne bi izkazovali, zaradi uskladitve knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev z tržnimi cenitvami, negativni revalorizacijski primanjkljaj v višini 137 mio SIT. Kapital družbe v višini 4.388 mio SIT je v primerjavi s preteklim letom višji za 11,2 % in v strukturi vseh virov pomeni 60 %. V preteklem letu smo realizirali tudi večino ciljev iz poslovnega načrta. Tako je največji trend rasti dosežen pri izvozu (16 % rast), ki že presega tri četrtine prodaje. Uspeli smo povečati prodajo prek lastnih blagovnih znamk in zadržati svoje največje trge. Najpomembnejši trg še vedno ostaja Nemčija, kamor izvozimo 26 %, sledijo ZDA z 18 %, Italija s 16 % in Velika Britanija s 15 % celotnega izvoza. Najbolj (za 63 %) smo povečali izvoz v Ameriko, pospešeno pa osvajamo vzhodnoevropski trg, kamor smo izvozili 5,1 % vrednosti izvoza. Zadovoljni smo, da smo uspeli zajeziti vhodno rast cen, saj so se lete v celotnem letu povečale le za odstotek. Zaradi naravnega odliva je zaposlenost upadla za 4 %, vendar še vedno zaposlujemo 867 delavcev. V posodobitev tehnološke opreme smo investirali 332 mio SIT in povečali produktivnost za 16 %. Novoles iz leta v leto izboljšuje svoj poslovni rezultat. Tako je v štirih letih (merjeno v realnih kategorijah) skoraj potrojil dobiček in povečal kapital za slabo četrtino. Kljub temu da je v petih letih investiral v novo tehnologijo in v vzdrževanje osnovnih sredstev kar 28,7 mio DEM, je vseskozi realno zniževal nadaljevanje na strani 39 ► ► ► Les 53(2001) 3 trokovne vesti obvestilo DIT lesarstva Ljubljana tudi letos organizira strokovno ekskurzijo v Salzburg na BWS - mednarodni sejem opreme in tvoriv za lesno obdelavo in predelavo, okovje, orodje ter mizarske in tesarske potreb{~ine Program poti bo naslednji: Sreda, 25. aprila 2001 5:45 Zbirališče udeležencev na Kongresnem trgu v Ljubljani (ob Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo, Vegova 4) 6:00 Odhod avtobusa po gorenjski avtocesti na mejni prehod Karavanke 7:00 Krajši postanek za carinske formalnosti, nato pa nadaljevanje udobne vožnje mimo Beljaka ter po slikoviti turški avtocesti mimo GmDnda, Werfna, Gollinga do Salzburga. Vmes krajši okrepčilni postanek s sendvičem in kozarcem soka ali vina. 10:30 Prihod na sejmišče, ureditev formalnosti in prosto za ogled sejma BWS 17:00 Povratek po isti poti 20:30 Prihod v Ljubljano na Kongresni trg CENA: Za člane DIT lesarstva Ljubljana, ki so poravnali članarino za leto 2001, 6.000,00 SIT, za druge udeležence 7.500,00 SIT. V ceno je v{teto: avtobusni prevozi na omenjenih relacijah, cestnine in mitnine na poti, vstopnica za ogled obrtnega sejma, malica in pijača med vožnjo, vodstvo in organizacija potovanja. Stroške strokovne ekskurzije poravnajte na ŽR 50100-678-45559 s pripisom BWS. Prijave zbira do zasedbe prostih mest: DIT lesarstva Ljubljana, Karlov{ka c. 3, Ljubljana, tel.: 01/421-46-60 ali fax.: 01/421-46-64. Podrobnej{e informacije o strokovnem ekskurziji in prijavi dobijo kandidati tudi po e-mailu: zoran.trostŽuni-lj.si ali GSM 041/653- 808 (Zoran Tro{t). Na ogled sejma BWS vabimo tudi dijake zadnjih letnikov srednjih lesarskih {ol, ki jim ponujamo enak program (avtobusni prevozi na omenjenih relacijah, cestnine in mitnine na poti, vstopnica za ogled obrtnega sejma, malica in pija~a med vo`njo, vodstvo in organizacija potovanja) za naslednje relacije: Ljubljana in [kofja Loka 6.100,00 SIT/dijak pri 40 udele‘encih, Novo mesto in Maribor 6.800,00 SIT/dijak pri 40 udele‘encih, Postojna 6.600,00 SIT/dijak pri 40 udele‘encih, Nova Gorica 6.900,00 SIT/dijak pri 40 udele‘encih. Po do Podrobnej{e informacije o organizaciji strokovne ekskurzije za srednje {ole in prijavi dobijo vodstva {ol in zainteresirani kandidati pri Alojzu Novaku, GSM 040/389-795. nadaljevanje s strani 33 (merjeno v realnih kategorijah) skoraj potrojil dobi~ek in pove~al kapital za slabo ~etrtino. Kljub temu da je v petih letih investiral v novo tehnologijo in v vzdr`evanje osnovnih sredstev kar 28,7 mio DEM, je vseskozi realno zni`eval neto dolg in stro{ke financiranja. Za naslednje leto smo si zadali {e smelej{e cilje, in sicer: pove~anje produktivnosti za 16 % in prodaje za 22 % (od tega 28 % izvoz); intenzivno izobra`evanje zaposlenih z 217 DEM stro{kov na zaposlenega in organizacijsko prestrukturiranje v smislu povezovanja in prevzemov podjetij iz lesne dejavnosti. Glede na to, da smo, kot eden redkih velikih sistemov v Sloveniji, izbrali te`jo pot sanacije -brez ste~ajev in odpu{~anj delavcev -in z njo uspeli, smo prepri~ani, da bomo te strate{ke cilje tudi dosegli. Opravi~ilo V prvi leto{nji {tevilki revije Les je pri{lo do nekaterih neljubih napak. Ker se je sedaj prepozno in nesmiselno spra{evati, ali nam jo je zagodel tiskarski {krat ali pust ali pa je bila temu kriva zgolj obilica dela ob prenavljanju revijinega videza, se vsem prizadetim zaradi na{ih spodrsljajev opravi~ujemo. Slednje {e posebej velja prof. dr. @eljku Gori{ku, prodekanu za podro~je lesarstva na Biotehni{ki fakulteti, ter Stojanu Ul~arju, dipl. in`. lesarstva. Pri objavi ~lanka Za{~ita lesa pred vremenskimi vplivi, avtorjev Matja`a Pavli~a in Vekoslava Mihevca je pri{lo do napak, ki vplivajo na vsebino: 1. Pod sliko 4 smo pomotoma objavili tekst slike 3. Tako bi moralo namesto “Slika 3. Lu`enje lak emajla zaradi akumulacije vlage v lesu pod povr{ino premaza (Foto: M. Pavli~)” pisati “Slika 4. Lu{~enje in pokanje transparentnega premaza po dveh letih izpostavitve (Williams in sod. 1996)”. 3.1.3.1. Impregnacijske lazure ... tvorijo le do 10 mikrometrov ... (in ne mm) 2.3.1.3.2. Tankoslojne lazure ... dose`emo od 30 do 40 mikrometrov ... (in ne mm) 2.3.1.3.3. Debeloslojne lazure ... suhega filma od 60 do 75 mikrometrov (in ne mm) ... filma tudi do 120 mikrometrov (in ne mm) Ti) Uredništvo Les 53(2001) 3 strokovne vesti Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Področje: žagarstvo zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko avtomátska robílna napráva -e -e -e ‘ za robljenje žaganic (velike zmogljivosti) automatische Besäumanlage, f automatic edger avtomátski ostrílni strDj -ega -ega - ôja m (brusílni) stroj za ostrenje žaginih listov automatische Sägenschärfmaschine, f saw-sharpening machine avtomátski verižni žagálni strDj -ega -ega -ega - ôja m stroj za prečno razžagovanje automatische Kettenablängmaschine, f automatic cross cut chain saw bélo lúpljenje -ega -a s odstranjevanje lubja in ličja za celulozo Entrindung, f debarking brez skórje izraz v povezavi z merskim izrazom natančneje označuje da mera ne vključuje skorje ohne Rinde without bark brikét -a m stisnjeni delci lesa ali skorje brez dodatka smol (za kurjavo) Sägespäne, m; Brikett, n sawdust briquette briketírni strDj -ega -ôja m stroj za stiskanje žagovine v brikete ( za kurjavo) Brikettierpresse, f briketting (press) büla -e ` neravnina na površini tračnega žaginega lista Buckel, m bump büls -a m neobrobljene deske ali plohi dragocenejšega lesa po žaganju zloženi v obliki debla Einzelblockstapel, m (?) “Boules” bole (?) celoštevílska méra -e -e ` izmerjena vrednost s celim številom brez upoštevanja decimalk (npr. v celih centimetrih) ganzzahlige Maßangabe, f full dimension centríranje -a s postavljanje simetrale hloda v simetralo stroja Blockzentriervorrichtung, f centering centrírna napráva e e ` naprava ki potiska hlod v center stroja Blockzentrierungseinrichtung ,f cépan lés -ega -á m (kálan) les cepljen s klini da dobimo na površini nepoškodovana vlakna (za pokrivanje streh, obloge glasbene instrumente ...) cepílni króžni žagálni strDj -ega -ega -ega -ôja m stroj s podajalnimi valji za razpolavljanje in cepljenje Trennkreissägemaschine mit Walzenvorschub, f resawing machine with roller feed cepílni tandémski tračni žagálni strDj -ega - ega -ega -ega -ôja m stroj sestavljen iz stabilnega in pomičnega stroja na vodilih, po katerih ga pomikamo v levo ali desno za približno 120 mm Doppeltrennbandsäge, f double band resaw (ing) machine cepílni tračni žagálni strDj -ega - ega -ega - ôja m stroj za razžagovanje delov hloda (krajniki, prizme, večkratniki desk), ki jih cepimo v tanjše Sortimente Trennbandsäge, f, Schwartentrennbandsäge, f band resawing machine, siding band resaw ciklón -a m naprava za ločevanje zraka in delcev lesa na silosu Zyklon, m cyclone čelílna línija e -e ` eno- in dvostránska transportna linija ima na eni ali obeh straneh čelilni stroj, ki deske avtomatično obžaga na enem ali obeh čelih Durchlaufkappanlage, f trimmer one saw or two saws čelílni agregát -ega ega -a m pretočni agregat, ki v pretoku obžaga čelno ploskev Durchlaufkappsäge, f continuous end-trimmer, docking saw čelílni króžni žagálni strDj, -ega -ega -ega -ôja m, nadmlzni stroj za prečno prežagovanje žaganic ki ima žagin list nad delovno mizo Obertischkappkreissäge, f trimmer over arbor čelílni strDj -ega -ôja m, prevózni, pakétn avtomatski verižni žagalni stroj za prečno prežagovanje fahrbare Schwenkkettensäge, f trimming saw chain čelílnik -a m, eno- dvo- večlistni krožni žagalni stroj za prečno prežagovanje žaganic Durchlaufkappkreissäge, f trimm saw, multiple saw čDliti -im gladko prižagati, napraviti ravno čelo Ablängen, n; Endschnitten, n cross-cutting čDljenje -a s desk obdelava žaganic po čelnih ploskvah Kappen, n (to) buck, trim čelna razpóka -e e ` skladiščna poškodba hlodovine Hirnriß, m Endriss, m end shake, split četrták -a m žagan les kvadratičnega prereza po merah debelejši od letve in drobnejši od grede Kantel, f Kantholz, n square (timber assortment) čistílnik -a m, vôdn naprava za odstranjevanje umazanije s površine hloda (vodni obroč) Waschanlage, Waschring, m washer, washing machine čistílnik -a m, `agovíne nizava za ~i{-&ije 'eginih listaš Spanabstreifer, m chip remover debelínsko zažágana déska napaka - na kratki razdalji (25 cm) se pojavljajo manjše razlike v debelini deske Dickenverschnitt, m (?) dDblo -a s nadzemni del drevesa brez vej; uporabni del debla določen z najmanjšim premerom na tanjšem koncu Stamm, m ; Schaft, m stem; trunk delovánje lesä -a - s (kr~enje in nabrekanje) publ. pojav, da pod vplivom higroskopične vlage les spreminja obliko, mere in lastnosti; nasprotno je mirovanje lesa les je stabilen Arbeiten, n von Holz (infolge Quellung und Schwellung) movement, working of wood (due to swelling and shrinkage) déska -e ` (`áganica) kos žaganega lesa prizmatične oblike, ki je v surovem stanju najmanj 10 mm debel , širok 80 mm in več robljen ali nerobljen, dolžina: kratka deska , normalna Brett, n board distánčni obróč -ega -a m obroč med dvema krožnima žaginima listoma na gredi stroja za želeno debelino elementa Zwischenring, m distance ring dölgi okrógli les -ega -ega - á m okrogli les, ki še ni prežagan Langholz, n long pole dolžína -e ` najkrajša razdalja med koncema kosa lesa Länge, f length dolžínska merílna léstvica -e -e -e ` lestvica pri avtomatskem vpenjalniku Längenanschlag, m lenght stop ijaLes 53(2001) 3