D a je bilo srečanje res delavno in tudi uspešno, najbolje pričajo zaključki in sklepi o nadaljnjem dölu, ki se ne tičejo le bodoče organizacije teh srečanj, ampak zadevajo celotno jugoslovansko krasoslovje, gospodarstvo na krasu, predvsem vod­ no, terjajo pa tudi ukrepe in konkretne ter takojšnje akcije. Andrej Kranjc Mednarodni krasoslovni dnevi (v spomin J. Corbela), Metz (Francija), 23.—25. maj 1985 Srečanje so pod pokroviteljstvom M ednarodne speleološke (Komisija za kraško denudacijo) in Francoske speleološke zveze pripravili Francoska krasoslovna zveza, raziskovalna skupina U A 903 (Razvoj alpskega in mediteranskega krasa) pri CNRS ter C enter za geografske študije Univerze v Metzu, ki je poskrbel za odlično tehni­ čno izvedbo. Srečanje je bilo posvečeno obletnici smrti znanega krasoslovca Jeana Č o r b e - 1 a , ki je poleg drugega raziskoval in opisal tudi naš kras ter je precej pripomogel k razcvetu m odernega slovenskega krasoslovja. V krajevnem okviru je imelo srečanje velik pom en, saj so o njem pisali lokalni časopisi, udeležence pa sta sprejela tudi mestni župan in rektor univerze. Po pozdravnih nagovorih sekretarja M ednarodne speleološke zveze H. T r i m- m 1 a z D unaja in vodje U A 903 J. N i c o d a iz Aixa, se je srečanje pričelo z dve­ ma daljšima prispevkoma o življenju in delu J. Corbela. Prvi je o Corbelu in njego­ vem vplivu na razvoj krasoslovne misli v letih 1955— 1965 spregovoril Ph. R e- n a u 11, za njim pa M. S w e e t i n g o v a o Corbelovih raziskavah in dosežkih na krasu v Veliki Britaniji. Prvega dne so bile na sporedu še štiri teme: kraška denudacija, odlaganje sige, nastanek krasa in kraška porečja. O tej tematiki je govorilo 19 poročevalcev. V okviru prve tem e so se zvrstila predavanja o kraški denudaciji in rasti kapnikov v ja­ mi Choranche (Vercors), o rezultatih merjenja denudacije s pomočjo standardnih ploščic, o koroziji karbonatnih prodnikov v Babji jami ob Soči, o globinski eroziji, o stanju preučevanja korozije v Italiji ter o topnosti najpogostejših kamnin na Tržaš­ kem Krasu. V okviru druge tem e so bila predavanja o merjenju rasti kapnikov in korozije, o ugotavljanju prerazporeditve 45 Ca s pomočjo mikroorganizmov, o od­ laganju sige v pirenejskem jamskem sklopu Niaux-Lombrives, o biogenih karbonat­ nih konkrecijah v M aroku, o podzemeljski klimi opuščenih rudnikov ter o kraških pokrajinah in jam ah, ki jih je preučeval J. Corbel (poročilo o pripravi Corbelove bi­ bliografije). Pod skupnim naslovom Nastanek krasa so bila podana poročila o poli- faznem zakrasevanju horsta v Južni Italiji, o vrtačah in kraških poljih v Veronskem gričevju, o kraškem pretakanju vode v kredi Pariškega bazena, o krasu Alpes d ’Huez v Centralnih A lpah ter o zakrasevanju v umbrijskih Apeninih. V okviru zadnje teme je bilo dvoje predavanj, o kraškem povodju Delme v zaledju Metza in zadnje, zato pa toliko pomembnejše, o kraškem raztapljanju, izraženem v volumnu kraškega vo- donosnika (na prim eru poizkusnega -vodonosnika pri Montpellieru). Nekaj prispevkov, navezanih na kras v Loreni in Šampanji, to je v okolici me­ sta, kjer je bilo srečanje, so avtorji predstavili drugi oziroma tretji dan na terenu, kar je bilo še posebej zanimivo, ker si je bilo mogoče ogledati tudi merilne priprave, pokrajino ter kraške oblike, o katerih je bilo govora. Ekskurziji sta sicer v dveh dnevih seznanili udeležence s pokritim krasom v Loreni, poseben poudarek je bil nam enjen hidrologiji in kraški pirateriji, ter kras v kredi. Med 50— 60 udeleženci tega srečanja so bili predstavniki desetih držav: Avstri­ je, Belgije, Francije, Italije, Nizozemske, Španije, Turčije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Kljub temu, da so bili ti dnevi pravzaprav uradno srečanje Komisije za kraško denudacijo pri M ednarodni speleološki zvezi, je imelo bolj zahodni ozirom a srednjeevropski značaj. To je še bolj opazno pri pregledu obravnavane tem atike: 10 prispevkov je obravnavalo francoski kras, 5 italijanskega, po en prispevek jugoslovanski in maroški kras, dvoje prispevkov pa je bilo splošne­ ga značaja, teoretičnih. Vsekakor je bilo čutiti odsotnost ameriških in vzhodno­ evropskih kolegov, še bolj pa razprav o tropskem in polarnem krasu, saj srednje in južnoevropski kras že tako najbolje poznamo. Vprašujemo se, ali so vzroki res eko­ nom ske narave in relativne nepomembnosti srečanja, ali pa je zašla kraška denuda- cija v zagatno ozirom a slepo dolino. Andrej Kranjc