leto xli, št. 8 Ptuj, 25. februarja 1988 cena 300 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE; Težav z mlekom še ni konec (stran 2) Boj vinogradnikov za staro pravdo (stran 2) Kandidati za odgovorne funkcije (stran 3) Pust 88 (stran 4) Knjiga postaja prijateljica (stran 5) Turizem se predstavi Letos naj bi ptujski turizem prejel odločilno injekcijo. Tak- šna ugotovitev je zrasla na osno- vi pripravljenih razvojnih usme- ritev turizma in gostinstva, ki so z žegnom občinskega izvršnega sveta šle v javno razpravo. V od- boru za razvoj turizma prii izvrš- nem svetu je razprava ostala na pol poti, saj zaradi takšne in dru- gačne prizadetosti ni bilo moč iz- luščiti usmeritev. Nasploh pa lahko ugotovimo, da še zdaj ni jasno, kdo bo nosilec te dejavno- sti (zato je javna razprava več kot potrebna). Poleg tega pa ne moremo biti zadovoljni s samo- zadovoljstvom nekaterih, ki pra- vijo: »Zapisano je, torej iz tega nekaj bo!« Usmeritev je veliko, kaj bomo lahko od tega uresničili, pa je ve- liko vprašanje. Kdo bo dal de- nar? Na novinarski konferenci 5. februarja, ko naj bi slovenski in del hrvaških novinarjev zvedel nekaj o naši največji folklorno- turistični prireditvi, so bodoči načrti turizma prevladali. Marsi- kdo si je že takrat postavil vpra- šanje, kako bomo v naslednjih letih lahko prišli do številke tisoč postelj, saj že več kot desetletna intenzivna razmišljanja o novem ptujskem hotelu niso prišla dalj kot na papir. Kaj pomeni kon- zorcij, v katerem naj bi združila svoje interese zasebni in družbe- ni kapital? Razvojne usmeritve turizma in gostinstva bodo v naslednjih dneh doživele veliko popravkov: pričakujemo, da vsebinskih in organizacijskih. Škoda bi bilo, da bi zdrave misli bodočega raz- voja uničil nekdo, ki mu že zdaj ni bilo mar za to dejavnost, saj je poleg proizvodnje hrane to naša razvojna priložnost. Vzeti jo mo- ramo resno, saj je to ena izmed dejavnosti, ki nas lahko izvleče iz krize. MG TUDI LETOS CEPUENJE a ^ BREZ VABIL ■ Doslej slab odziv v otroškem dispanzerju na Potrčevi ulici v Ptuju so v sredo, 17. februarja, pričeli redno cepljenje otrok, rojenih leta 1984. Končali ga bodo petega marca. Proti davici, tetanusu, oslov- skemu kašlju in otroški paralizi bodo cepili okrog 920 otrok. Posebnega va- bila staršem tudi letos niso poslali; že lani so namreč prvič cepili brez vabil. Starši poznajo točen datum in uro ce- pljenja, z njim so se seznanili že lani — ob sistematskem pregledu. Žal prvi odzivi niso najboljši. Starši so pozabili pogledati v knjižice. Zalo jih pozivajo, da pogledajo v zdrav- stvene izkaznice svojih otrok in upo- števajo zapisani datum in uro ceplje- nja. MG Nove odkupne cene živine Predstavniki kmetijskih organizacij in predstavniki mesne industrije so se v ponedeljek dogovorili o novih odkupnih cenah živine; cene veljajo od 15. fe- bruarja dalje. Cena mladega pitanega goveda: Ekstra kakovost — meso 3.000 din. živa teža 1.680 din za kilogram; 1. kakovost — meso 2.800 din, živa teža 1.568 din za kilogram; 2. kakovost -- meso 2.600 din, živa teža 1.456 din za kilogram. Tem cenam je potrebno dodati premije, ki znašajo za živino z nižinskega območja za meso 170,18 dinarja za kilogram, za živo težo pa 94 dinarjev za kilo- gram. Premije za pitano govedo s hribovitega območja znašajo za meso .140,36 dinarja, za živo težo pa 187 dinarjev za kilogram. Nova, višja cena je tudi za vsak kilogram prireje mesa v storitvenem pita- nju in znaša za mlado pitano govedo 1.500 din. Krave odkupujejo po ceni od 1.900 do 2.600 dinarjev za kilogram mesa, cena za kilogram žive teže pa znaša od 950 do 1.350 dinarjev Nova odkupna cena za teleta bo veljala od 29. februarja dalje, in sicer za bikce 3.000 dinarjev, za teličke pa 2.700 dinarjev za kilogram. Naj omenimo še odkupno ceno prašičev: za kilogram bodo prodajalci pre- jeli od 1.100 do 1.500 dinarjev. JB O USTAVNIH SPREMEMBAH V ponedeljek, 29. februarja, popoldan bo v srednješolskem centru v Ptuju zanimivo in aktualno predavanje o ustavnih spremembah ter seveda pogovor o tem trenutno zelo pomembnem področju. Predavatelj in gost bo priznani strokovnjak dr. Ciril Ribičič. Organizatorji vabijo delovne ljudi in občane, da pridejo in sodelujejo v pogovoru. I.k. Deset državnih odlikovanj Predsednik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc je minuli če- trtek, 18. februarja, pripravil sprejem za deset zaslužnih obča- nov, ki jih je odlikovalo predsed- stvo SFRJ. Medaljo dela sta pre- jela Lovro Kurnik za izredno Dobitniki odlikovanj pri predsedniku SO Ptuj Gorazdu Žmavcu. (Foto: M. Ozmec) uspešno in požrtvovalno delo kot blagovni manipulant ter Ivan Završnik za požrtvovalno delo v I^imnikarskem podjetju Ptuj in za krepitev požarne preventive, Tiedaljo zaslug za narod Vida ^ajič za uspehe pri opravljanju računovodskih poslov v Lesu ter Marijana Olstrak za izredno akti- vno in uspešno delo v družbeno- političnih organizacijah in kot ^odja planskega sektorja v Mi- pu. , Odlikovanje red dela s srebr- nim vencem so prejeli: Anton Korez za izredne uspehe, ki jih je dosegel kot poslovodja vtrgovini Les Kidričevo, Franc Sirec za uspešno družbenopolitično delo v KS Majšperk in TGA Kidriče- vo in Janez Kostanjevec za izred- no uspešno družbenopolitično delo v KS Vitomarci. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je predsedstvo SFRJ na- menilo: Slavi Šare za izredno uspešno in požrtvovalno delo v OS Toneta Žnidariča, v občini Ptuj in v širšem prostoru, Francu Lukmanu za izredno strokovno in uspešno delo na področju ekonomije, za rezultate, ki jih je dosegel kot finančni direktor v TGA Kidričevo in sedaj kot vod- ja ptujske poslovne enote Kredit- ne banke Maribor, za aktivno de- lo v društvu računovodskih in fi- nančnih delavcev občine Ptuj ter pri družbenopolitičnem delu v občini in širšem slovenskem pro- storu, ter Martinu Berdenu za iz- redno uspešno družbenopoliti- čno delo ter za uspehe, ki jih je dosegel pri opravljanju najodgo- vornejših funkcij v občini Ptuj in v širšem slovenskem prostoru, še posebej pa za uspehe, ki jih je dosegel kot član K PO v Perutni- ni Ptuj. Vsem dobitnikom odli- kovanj tudi naše iskrene čestitke! -OM Kaj bodo pokazali zaključni računi v vseh okoljih te dni končujejo obračune dela za prejšnje leto. Posle- dica bo zaključni račun, ki ga bo do 29. februarja potrebno oddati v služ- bo družbenega knjigovodstva ~ po- družnico Ptuj. Ta pričakuje 88 zaklju- čnih računov uporabnikov družbenih sredstev, negospodarstvo bo dalo 49 teh računov, samoupravne interesne skupnosti 18, družbenopolitične orga- nizacije in organi družbenopolitične skupnosti 18, hranilno-kreditne služ- be in sklad skupnih rezerv občine 3, proračun I in krajevne skupnosti 35. K tem številkam pa je potrebno doda- ti še podatke iz ormoške občine. Od lani do letos se je število obvez- nikov za sestavo zaključnega računa zmanjšalo. To velja za društva, ki po spremembi drugega člena zakona o službi družbenega knjigovodstva niso več uvrščena med uporabnike družbe- nih sredstev, razen tista, ki uporablja- jo splošno družbeno premoženje, na primer: lovci, ribiči in gasilci. MG Dve ekipi na državno prvenstvo Uspeh namiznoteniških igralcev in igralk Petovie je bil že, ko so se dve ekipi pionirk in pionirska ekipa Radelj, za katero nastopata Ptujčana Blaž Brodnjak in Petja Jan- žekovič, uvrstili na republiško ekipno prvenstvo. Minulo soboto in nedeljo sta se pionirski ekipi deklet borili za najvišja mesta na turnirju v Hrastniku, fantje pa v Izoli. Prva ekipa pionirk je bila druga in se je uvrstila na drža- vno ekipno prvenstvo, druga ekipa se je tudi izkazala. V njej nastopajo namreč mlajše pionirke in uspeh je že to, da nobenega dvoboja niso izgubile brez doseženih točk. Blaž Brodnjak in Petja Janžekovič pa sta ekipi Radelj prav tako pomagala, da se je uvrstila na državno prven- stvo, na turnirju pa dosegla drugo mesto. V soboto se ljubiteljem namiznega tenisa obeta ogled iger najboljših pionirjev in pionirk severovzhodne regije. Na njem bo nastopilo pet pionirk in trije pionirji iz ptuj- skega namiznoteniškega kluba. Turnir bo v soboto od pol devete ure naprej v športni dvorani Mladika. d. 1. UVODNIK Štafeta?Ne, hvala, četudi bi mladi iz različnih krajev v Jugoslaviji še kdaj na sta- dionu v Beogradu pripravili prireditev, ki smo jo lahko leta in leta gledali v televizijskih prenosih oh dnevu mladosti, in četudi bi bila ne vem kako razkošna in bi gibi nastopajočih bili brezhibni, bi v očeh gledalcev, predvsem mladih, izgledala kot pravljica iz starih dobrih časov. Razprav, prerekanj in obtožb je bilo okrog dneva mladosti in prenašanja štafete po državi toliko, da najbrž ni človeka, ki se ni vprašal, čemu prireditev, čemu štafeta, čemu toliko odpora in jeze, celo medsebojnega obtoževanja v mladinski organizaciji. Ljudje so najbrž ob vsem tem razmišljah o smiselnosti omenjenih dveh obre- dij, in če ne drugega, so vsaj iz praktičnega razloga lahko prišli do sklepa, da je vse skupaj velik požeruh denarja, ki bi ga bilo korist- neje uporabiti za razvoj na področjih, kjer smo šibki — v šolstvu in znanosti najbrž. Tisti, ki premorejo nekaj več domoljubnih čustev, so morda pomislili, kako v svetu vidijo našo prireditev, in opazili »zlobne« pripombe o preživelosti štafete in telovadbe na stadionu. Ene in druge, kot kaže pa najbolj mlade, je v nekaj zadnjih letih streznilo veliko dogodkov, ki kažejo vsaj to, da moramo čas in de- nar pametneje trositi, predvsem pa prenehati verjeti v nekatere stvari, zaradi katerih smo leta in leta sladko dremali. Mladi, ki so bili leta in leta v svojem mesecu glavne medijske zvezde predvsem kot nosilci štafet ali nepregledna množica sodelu- jočih na prireditvi na stadionu, ki so bih gledani in ocenjevani s strani starejših in odgovornejših, so se sedaj, kot kaže, dokončno uprli od drugih predpisani vlogi. Ne želijo biti gledani in tisti, ki gle- dajo velikane naše revolucije in jim je dovoljeno, da jih pridno ubo- gajo. Želijo govoriti, želijo imeti svoje ure v vseh jugoslovanskih medijih, želijo spraševati, polemizirati, predlagati. . . skratka: želi- jo povedati kaj menijo o krizi, koga dolžijo za napake in zahtevati hitrejše korake iz sedanjega stanja. Toda najprej so morali to dose- či v svoji organizaciji. Kar neverjetno je. kako trdo in nedemokrati- čno so na prve pobude o spremembi mladinskega obredja reagirali mladinski funkcionarji. Razkrilo se je. kar so mladi čutih že prej. Nekdo si je lahko z mladinskim obredjem, ki je moralo izkazovati brezhibno in z dvomom neomadeževano navdušenost, zagotovil po- ložaj, vpliv na ogromne vsote denarja, prav gotovo pa tudi odprl pot politične kariere. Skozi štafetno obredje se je dalo dobiti denarce, kijih sicer za druge stvari ni bilo; če so se mladinski funkcionarji v svojih poročilih imeli pohvaliti s čim ali ne, vedno je bilo pri roki po- ročilo o dobro izpeljani štafeti - pa je zadostovalo. Počasi, a vztrajno so se slovenskim mladinskim predstavnikom v nasprotovanju omenjenemu pridružili vojvodinski in verjetno pri- dobili simpatije pri večini mladih. Tako je brez večjih nasprotovanj letos odpadlo potovanje štafetne palice po domovini. Predlogi za štafetni festival in okrogle mize o položaju kulture v Sloveniji, javne tribune o izvorih krize, pobuda za ustanovitev Titovega sklada za mlade strokovnjake, projekti za 21. stoletje, kijih predlagajo iz No- vega Sada. predlogi za kulturni večmedijski dogodek zunaj stadio- na v Beogradu, za mladinski televizijski kanal v času od 21. do 24. maja s posebnih nočnim programom v času o d 24. do 26. maja — vse to zelo očitno kaže. da mladi ne želijo samo gledati in poslušati drugih aH pa pustiti, da jih drugi samo gledajo, in ocenjujejo, tem- več želijo vsem Jugoslovanom pokazati, kako sami vidijo današnji čas. kaj menijo o vzrokih in izhodih iz krize — skratka želijo, da so mediji vsaj v maju njihovi, da jim ljudje prisluhnejo in poskušajo razumeti, da mladi vidijo in gledajo drugače, ker so to šele pričeli, m bi radi imeli bodočnost. Upati pa je, da teden v mesecu maju ne bo kot samoupravni dan v šolah, ko je mladim dovoljeno, kar jim sicer v vseh ostalih dneh v letu ni. Darja Lukman Čebelarska slovesnost v Ptuju v soboto je bilo v Ptuju srečanje predstavnikov Zveze čebelar- skih društev občine Ptuj in Pčelarskega društva Varaždin, drugo po vrsti, ki sodi v pobratenje obeh čebelarskih organizacij. Listino o po- bratenju so namreč podpisali v Varaždinu 14. novembra lani. Kot je dejal v pozdravnem govoru predsednik Zveze čebelarskih društev Ftuj Vlado Kaučič, je namen pobratenja, da si slovenski in hrvatski čebelarji skupaj prizadevajo reševati sedanjo krizo čebelarstva in go- spodarstva v celoti. Čebelarstvo je namreč postalo pomembna sestavi- na našega gospodarstva. Sobotne slovesnosti so se poleg čebelarjev udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja občine, pa predsednik zveze čebelar- skih društev Slovenije Andrej Petelin in predsednik republiškega ko- miteja za kmetijstvo Milan Kneževič. JB Sobotna slovesnost v domu Franca Krambergerja med govorom predsed- nika ptujskih čebelarjev Vlada Kavčiča. Foto: LALRA 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. februar 1988 — TEŽAV Z MLEKOM ŠE Ni KONEC Iz prireje v predelavo v Mlekarni, temeljni organizaciji Kmetijskega kombinata Ptuj, so lani odkupili 19 milijonov 940 tisoč litrov mleka. Na videz je to velika ko- ličina, pa je vendarle za skoraj 3 odstotke manjša od tiste v letu 1986, od načrtovanega odkupa mleka v letu 1987pa kar za 7,3 odstotka manjša. Prirejo mleka je v lanskem letu spremljala cela vrsta težav; med njimi je bila največja in stalna težava nerealna (prenizka) odkupna ce- na. Predstavniki kmetijstva so dolgo napovedovali, da se bodo neure- jene razmere stopnjevale v padanje prireje. Pa teh besed nihče ni je- mal dovolj resno, dokler se niso pričele uresničevati. Padec prireje mleka je očiten že, če primerjamo lanske količine s predlanskimi in načrtovanimi. Še bolj pa moramo biti zaskrbljeni, če primerjamo te količine s planiranimi v srednjeročnem načrtu. Po tem dokumentu bi morali že letos odkupiti 24 milijonov litrov mleka. V mlekarni pravijo, da bodo srečni, če bodo uspeli odkupiti 20 milijo- nov litrov. Cenovna neskladja so torej vse dogajanje v živinoreji po- tisnila za nekaj let nazaj. Po podražitvi mleka v začetku januarja so z novo ceno zadovolj- ni neposredni proizvajalci, torej kmetje, nikakor pa ne mlekarna, saj so cene mlečnih izdelkov nerealno nizke. Plačevanje mleka po novih cenah vzame mlekarni vsak dan 6 milijonov dinarjev dohodka. Janu- arja so za mleko odšteli kar 150 milijonov dinarjev več kot decembra, čeprav nova cena še ni veljala ves mesec. Če bo šlo tako naprej, bodo rdeče številke neizbežne ... V mlekarni seveda ne sedijo križem rok. Z vsakodnevnimi prera- čunavanji poskušajo rešiti, kar se rešiti da, in se prilagajati razmeram na tržišču. Pred dnevi so dali na trg nov proizvod — homogenizirano Oprema za novo proizvodnjo poltrdc^a sira je v glavnem že montirana. pasterizirano mleko. Gre seveda za mleko višje kakovosti, bolj polne- ga in prijetnega okusa in lažje prebavljivo. Pri kuhanju se maščoba ne izloča na površino, prav tako ne ostaja v vrečkah. Svetla točka je v tem času le investicija, ki bo končana aprila, sre- di leta pa bo na tržišču že tudi nov proizvod. Prvotno je bilo predvide- no, da bodo pričeli investicijo v razširitev proizvodnje na poltrde sire šele sredi letošnjega leta. S pomočjo združenih sredstev Kmetijskega kombinata v višini 430 milijonov in s pomočjo kreditov so se je lotili že lansko jesen. Kmalu bo na tržišču torej nov izdelek, poltrdi sir Li- vada. Zanj upajo, da bo našel številne kupce na slovenskem in jugo- slovanskem tržišču. Od ponedeljka dalje potfpšniki plačujejo za mlečne izdelke, ra- zen za sire, višjo ceno. Tako je 12. februarja odločila skupščina Samo- upravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za- gotavljanje osnovne preskrbe Slovenije. Omenjena skupščina je tako dokazala, da razume položaj mlekarjev bolje kot zvezna vlada, ki po- skuša probleme reševati z enostranskimi ukrepi.Ob novici o višjih ce- nah mlečnih izdelkov je povdarjeno, da ne gre za podražitev, saj so cene zamrznjene, temveč za poseben prispevek, ki ga plačujejo po- trošniki. Potrošnikom torej svetujemo, da razliko med prejšnjo in se- danjo ceno sladke smetane, kisle smetane, surovega masla ali jogurta plačajo iz drugega (rezervnega) žepa. V ptujski mlekarni smo izvedeli, da ta prispevek pomeni zanje le za nekaj odstotkov manjšo izgubo, ki jo ugotavljajo sleherni dan od dneva, ko je zvezni izvršni svet določil nove odkupne cene mleka. Ptujski mlekarji namreč precej svojih izdelkov prodajo kot surovino za nadaljno predelavo, prispevek pa bodo plačevali le potrošniki iz- delkov v maloprodaji. JB V obrtnih delavnicah vzgajajo pripravnike že od leta 1985 v obrtnih delavnicah vzgajajo pripravni- ke. V obdobju treh let je v njih pripravništvo končalo okrog sto učencev iz srednjega usmerjenega izobraževanja. Kot je povedal tajnik ptujskega obrtnega združenja Janez Rižnar so prvi pripravniški izpiti bili zelo pomanjkljivi — sčasoma so dobili pravo obliko in vsebino. V obrtne delavnice prihajajo učenci s premalo praktične- ga znanja. Prejšnji izobraževalni sistem je dajal obrti boljše kadre, saj je bilo tudi prakse več. Praktično znanje morajo se- dajučenci dobiti oziroma dopolniti v obrtni delavnici. Ko ga je dovolj, se pripravnik prijavi za izpit, soglašati pa mora obr- tnik. Pri obrtnem združenju so imenovali predsednike izpitnih komisij po obrtnih dejavnosti. Izpitna komisija ima tri člane: obrtnika, delavca pri obrtniku, ki je mentor pripravniku, eden od članov komisije je lahko tudi tajnik združenja, sicer pa so tretji člani običajno iz vrst izvršilnega odbora. V začetku pripravništva je potrebno sestaviti plan — vse- binski in časovni. Predstavnik združenja mora med pripravni- štvom pripravnika vsaj dva- do trikrat obiskati. Izpit je zato bolj ali manj formalnega značaja. Obsega teoretični in prakti- čni del. V obrtnem združenju ugotavljajo, da obrtniki ob spreje- mu pripravnika tega ne sporočajo pravočasno. Zato so včasih težave. Prvi napotek o tem, da mora obrtnik združenje sezna- niti, da je sprejel pripravnika, bi moral le-ta dobiti v referatu za obrt. MG OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIŠKEGA KOMITEJA ZA ZDRAVSTVO M SOCIALNO VARSTVO SLOVENIJE V ORMOŽU Letos manj težav v zdravstvu imajo letos po- dobno kot v drugih družbenih dejavnostih velike finančne teža- ve. Lani smo za zdravstveno var- stvo porabili okrog štiristo mili- jard dinarjev. Letos bo v zdrav- stvenih skupnostih najmanj de- set odstotkov manj denarja. Omenjena vsota je zadostovala za dvanajst milijonov splošnih zdravstvenih pregledov, 2,3 mili- jona specialističnih pregledov, 330 tisoč zdravljenj v bolnišni- cah, trinajst milijonov receptov za zdravila; v tej številki pa so tudi osebni dohodki 35 tisoč zdravstvenih delavcev. Čeprav je varčevalni program — pripravili so ga v strokovnih službah zdravstvene skupnosti Slovenije — v prejšnjem mesecu padel na izpitu, bodo varčevalni ukrepi nujni. Finančne zagate so vse hujše. Kot je poudaril pred- sednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo Slovenije dr. Dinko Leskovšek, bodo storili vse, da zdravstvene delovne organizacije ne bodo poslovale z izgubo. Pri tem pa bo primanjkovalo denarja zdrav- stvenim skupnostim. Letos naj bi tudi omilili težave pri preskrbi z zdravili. Zdravstvo naj bi tudi dobilo potrebno opremo iz uvo- za: samo lani so za to porabili okrog trideset milijonov dolar- jev. Pri nakupu zdravstvene opreme naj bi ravnali racionalno in upoštevali dogovorjeno deli- tev dela: bolje je kupiti dva ena- ka aparata kot enega večjega. Čeprav v tem srednjeročnem obdobju v zdravstvu naj ne bi na novo zaposlovali, bo še vedno mogoče ob strokovni podpori najti ustrezno mesto za nove pro- grame in s tem tudi za nove za- poslitve. V težavnem finančnem stanju je vedno pogostejše tudi vprašanje, ali so občinske zdrav- stvene skupnosti še sploh dovolj velike rizične skupnosti za vedno večje račune. To še posebej ob- čutijo v občinah z izrazito slabim gospodarskim položajem, v kate- rih pa so občinske zdravstvene skupnosti v veliki negotovosti, ali bodo sploh lahko poravnale račune za zdravljenje svojih bol- nikov. Eden zadnjih primerov to nazorno kaže: tako so v Ormožu pred kratkim porabili za zdra- vljenje enega pacienta v klini- čnem centru v Ljubljani kar tri odstotke zneska, ki ga mesečno zberejo za zdravstvo v občini. Zato so vedno glasnejše pobu- de, da bi v Sloveniji dobili veliko Dr. Dinko Leskovšek med pogovorom v ormoški psihiatriji. (Foto: M. Ozmec.) nacionalno zdravstveno skup- nost, v kateri bi zbirali zdravstve- ni dinar po eriotni prispevni stopnji. Dr. Dinko Leskovšek je po- hvalil prizadevanja ptujsko-or- moškega zdravstvenega centra za razvoj dejavnosti osnovnega zdravstvenega varstva in s tem ambulant zunaj mestnih središč. Razveseljivo je, da je Zdravstve- ni center imel lani 11 milijard di- narjev prihodkov m bo poslovno leto končal s pozitivnim rezulta- tom. Kljub temu da varčevalni pro- gram ni bil sprejet, še ne pomeni, da zdravstvo ne bo varčevalo, vendar ne na račun kakovosti in obsega zdravstvenih storitev. V bolnišnici že ugotavljajo, da po uvedbi deseturnega dežurstva ni mogoče več govoriti o tem, da se obseg dela in kakovost ne zmanj- šujeta. Pri tem pa obstaja boja- zen, da bodo pacienti, če v Ptuju ne bodo dobili ustreznih zdrav- stvenih storitev, odhajali dru gam. Pomeni, da se bo s tem odliv iz občine še povečeval na- mesto zmanjševal. Kljub temu da si je bolnišnica v zadnjem ča- sii zelo prizadevala in odprla ne- kaj specialističnih ambulant, je za plačila zdravstvenih storitev v drugih občinah potrebno vedno več denarja. Pravijo, da tudi za- to, ker na primer mariborska bol- nišnica ne upošteva skupnega števila bolnikov. Poleg tega pa jim Mariborčani očitajo, da jim pošiljajo le najtežje bolnike. Po drugi strani jih pri zmanjšanju teh stroškov omejuje sporazum o delitvi dela. Tako naj bi se v bol- nišnico v kratkem vrnil otolog, ki sedaj dela v Varaždinu. S tem bomo zmanjšali plačila za zdrav- stvene storitve zunaj republike. Vprašanje pa je, kako bodo to ptujsko odločitev sprejeli Mari- borčani. Predstavniki zdravstvenega centra so predsednika republi- škega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo seznanili tudi z načrtovanimi investicijami do le- ta 1990. V kratkem bodo končali gradnjo toplotnih objektov. V tem trenutku pa največjo pozor- nost posvečajo pripravam na po- sodobitev porodnišnice in pro- storov za dispanzerje. Pogovor s predsednikom repu- bliškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo dr. Dinkom Le- skovškom je potekal v ormoški psihiatriji, zato ga je vodstvo tamkajšnje bolnišnice seznanilo z nekaterimi podatki sedanjega in bodočega razvoja. Ormoško bolnišnico je v letu 1983 ustanovil križniški red. V začetku je delovala kot splošna bolnišnica, pozneje so v njej zdravili tuberkulozne bolnike, od leta 1966 pa sodi med psihia- trične ustanove. V njej se zdravi- jo ptujski in ormoški bolniki ter pacienti pomurskih občin. Or- moška psihiatrija ima 160 po- stelj, po delitvi dela ji pripada 180. Do leta 1990 bodo pridobili še 350 kvadratnih metrov prosto- ra, saj jim sedanja prostorska sti- ska onemogoča uveljavitev neka- terih nujnih dejavnosti. Čeprav je bil pogovor v ormo- ški psihiatriji dobrodošel že zara- di tega, ker je znova odprl neka- tere dileme; ni pa dal odgovora na to, kako bi lahko z manj ad- ministriranja dosegli boljše re- zultate. MG Boj vinogradnikov za staro pravdo Nič novega ni trditev, da živimo v državi s silno zakompliciranim pravnim redom, da se kljub vse pogostejšim napadom na birokrat- sko obnašanje in uveljavljanje samovolje eno in drugo še vedno dogaja in celo krepi. V splošni zmedi je mali človek mnogokrat izko- riščan in razen godrnjanja, izražanja nezado- voljstva in jeznega škripanja z zobmi skoraj- da ne more doseči ničesar. Neposredni kme- tijski proizvajalec tudi nima časa. da bi se ukvarjal z zakoni pa z ustavnostjo zakonov. Po zdravi kmečki logiki pa čuti, da to in ono ni prav, da ga tuintam prepeljejo žejnega pre- ko vode. Pa se najdejo, recimo tudi med zasebnimi in neorganiziranimi vinogradniki, mački, ki so sposobni sprožiti postopek in-dokazati, da se nekdo na vrhovih moti. Društvo vinograd- nikov »Jeruzalem« je dokazalo, da se je vod- stvo republiškega komiteja za kmetijstvo gro- bo motilo tudi pri razdelitvi solidarnostnih sredstev med vinogradnike, ki so v katastro- falni zimi 1984/85 izgubili precejšnje število trsov v svojih vinogradih. Na osnovi navodi- la komiteja za kmetijstvo so namreč solidar- nostna sredstva, namenjena obnovi poškodo- vanih vinogradov, prejeli le družbeni in druž- beno organizirani vinogradniki. Škodo pa so ocenili tudi pri neorganiziranih vinogradnik kih in občine so prejele sredstva tudi za nji-j hov delež škode. Delitev pa je v skladu z na- vodili potekala po že omenjenem načinu. Na zboru članov društva vinogradnikov »Jeruzalem« je bilo v nedeljo slišati celo ta- ko težke obsodbe, da je družbeno vinograd- ništvo prejelo toliko solidarnostnih sredstev, da niso vedeli kam z njimi. Ker pa so bila sredstva namenjena za obnovo vinogradov in ker jih je bilo seveda potrebno izkoristiti, so posekali kar nekaj povsem nepoškodovanih trsov. Vinogradniki z ormoškega in ljutomer- skega območja so pred tremi leti ustanovili svoje društvo. V začetku jih je bilo v društvu le 73, danes imajo že 203 člane. Za delovanje društva je javnost izvedela ob njihovi pobudi, da ustavno sodišče razso- di o pravilnosti oziroma nepravilnosti odloči- tve republiškega komiteja za kmetijstvo o de- litvi solidarnostnih sredstev. In ustavno so- dišče je razsodilo v njihovo korist. Zakon o solidarnosti je neustaven in so ga morali po- praviti, odločitev republiškega kmetijskega vrha torej nepravilna in jo je potrebno prav tako popraviti. Vse iepo in prav. Zadoščeno je pravici, denarja pa vse do danes še ni bilo, saj ga je nekdo neupravičeno zapravil. Vino- gradniki pa ga terjajo in ga bodo izterjali, zahtevajo tudi revalorizacijo, kar je za naše inflacijske čase povsem logična in primerna zahteva. V iskanju svoje pravice pa gredo še dalje. Zahtevajo tudi pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo pod enakimi pogoji, kot jih imajo družbeno organizirani vino- gradniki. Tudi to pravico nameravajo, če ne bo šlo drugače, poiskati s pomočjo ustavnega sodišča. Člani društva so na nedeljskem zboru gla- sno zahtevali, da se ob razčiščevanju tako po- membnih zadev brez dlake na jeziku pove, kdo je kriv za manipuliranje s pravicami ne- organiziranih vinogradnikov. Sklenili so, da vse to opišejo v pismu, ki ga bodo prek infor- mativnih sredstev namenili Javnosti. Sicer pa se društvo vinogradnikov ukvarja tudi s povsem običajnimi problemi. Skrbijo za izobraževanje članov, skrbijo, da njihovi člani s svojimi vinskimi vzorci sodelujejo na vinskih in kmetijskih sejmih in lokalnih oce- njevanjih. Namen te aktivnosti je seveda iz- boljševanje kakovosti vina. Zelo resno razmišljajo o svoji polnilni lini- ji, vse več članov društva namreč svoja vina ustekleniči, slišali smo razmišljanja o ustano- vitvi vinarske zadruge. Aktivnost društva bo še naprej veljala pridobivanju novih članov, saj je na območju delovanja društva nad pet- sto vinogradnikov. J. Bračič Za novo vlogo dimnikarjev Slovenski posvet dimnikarjev o ekologiji, varčevanju z energijo in požarni preventivi, ki so ga minulo soboto in nedeljo pripra- vili dimnikarji ptujskega podje- tja in Inštitut za regionalno eko- nomiko in socialni razvoj iz Lju- bljane, je bil priložnost, da dim- nikarji začrtajo svoj nadaljnji razvoj in dokažejo, da so njihovo znanje in izkušnje še kako po- trebne v družbi, ki bi morala var- čevati z energijo in skrbeti za či- stejši zrak. Jugoslavija je namreč med de- želami, ki so podpisale medna- rodni sporazum za zmanjšanje onesnaženosti ozračja do konca tega tisočletja za 30 %. Hkrati je tudi dežela, ki se razsipniško ob- naša glede porabe različnih vrst goriv, ki kuri s premogi, ki imajo daleč previsoko stopnjo žvepla. jalovine . . ., ki je znana potem, da polovica kotlov, ki jih upora- bljajo v industriji, dela z zelo sla- bimi izkoristki, v kateri je večina področij brez katastrov virov onesnaženja ozračja . .. Skratka dežela, v kateri imajo dimnikarji še veliko opraviti, če želijo posta- ti cenjena služba, kot so cenjene dimnikarske službe v večini za- hodnoevropskih dežel. Posvet so pripravili v ptujskem Dimnikarskem podjetju, katere- ga delavci so pred letom pričeli raziskovalno nalogo o bodočno- sti dimnikarstva na Slovenskem. Ob posvetu so slovenska dimni- karska podjetja prikazala tudi opremo za meritve in čiščenje, ki je vrhunska in bi se jo dalo s pri- dom uporabiti. Najdlje so z me- ritvami in obdelavo podatkov o onesnaževalcih v beltinškem in ravenskem dimnikarskem podje- tju, sledijo pa jim ptujski, ki se bodo, ko bodo dobili ui!)ravno dovolienie, tudi lotili izdelave katastra onesnaževalcev ozračja. Na področju dimnikarske službe je namreč še veliko pravne nedo- rečenosti in tudi o tem so na po- svetu veliko povedali. Za naloge, ki so si jih na po- svetu zadal', pa bo predvsem po- trebno ustreznejše šolanje dimni- karjev in sprotno strokovno usposabljanje. Odziv na posvet v ormoškem hotelu je bil velik in kaže, da se dimnikarji zavedajo svoje odgo- vornosti za varčevanje z energijo in čistejši zrak. Pa ne samo dim- nikarji, na posvet so prišli prav- niki, strokovnjaki s področja strojništva, fizike, ekonomije tef predstavniki inšpekcijskih služb — torej vsi, ki lahko pomagajo dimnikarski službi k njenemu razvoju in dvigu strokovnosti. d. I- TEDNIK - 25. februar 1988 SESTAVKE IN KOMENTARJI — 3 OCENA PROGRAMSKO-VOULNIH KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV OBČINE ORMOŽ Ni čas, da bi se prepustili malodušju NA PROGRAMSKO-VOLILNIH KONFERENCAH AKTUALNE RAZPRAVE • VZROKOV ZA TEŽAVE NE GRE ISKATI LE ZU- NAJ ZVEZE KOMUNISTOV • KRITIKA NAJ BO PREDVSEM USTVARJALNA Minuli četrtek so se sestali čla- ni komiteja ZKS Ormož. Osred- nja točka dnevnega reda je bila ocena programsko-volilnih kon- ferenc v osnovnih organizacijah, Ici so bile od novembra lani do prvih dni februarja. Splošna oce- na je, kot je dejal sekretar pred- sedstva OK ZKS Ormož Mirko Novak v uvodni besedi, da so bi- le konference dobre, razprave aktualne. Za težave sedanjega trenutka ne gre venomer iskati vzrokov zunaj Zveze komunistov ali se celo prepustiti malodušju, da je Zveza komunistov nemo- čna. Razprave so bile kritične ta- ko do- razmer v lastnem okolju kot v družbi nasploh. Seveda pa bi si morali še bolj prizadevati za ustvarjalno kritiko, kritiko z ar- gumenti. V razpravi je bilo slišati o zaskrbljenosti komunistov v Primatovi temeljni organizaciji v Ormožu. Delovna organizacija Primat pripravlja reorganizacijo. v kateri pa je usoda ormoške te- meljne organizacije precej neja- sna, pa tudi do pravih informacij težko pridejo, je opozoril delegat te temeljne organizacije na seji komiteja. V vzgojnovarstveni or- ganizaciji kritično razmišljajo o krčenju sredstev za družbpne de- javnosti in skozi to o pripravi otrok za vstop v šolo, o sodelova- nju učiteljev pri teh pripravah in ne nazadnje tudi staršev. Zelo glasna so bila tudi razmišljanja o tem, da bo prej ali slej potrebno udejaniti ustanavljanje majhnih delovnih organizacij, še posebej tam, kjer delovne organizacije iz- ven občine ukinjajo temeljne or- ganizacije. Vse preveč je v zad- njem času procesov združevanja pod eno streho, vendar bo treba čimprej ugrizniti v to kislo jabol- ko in se osamosvojiti. Problem postaja v zadnjem času vse bolj aktualen, je v svoji razpravi pou- daril medobčinski sekretar Mati- ja Gjerkeš. Programsko-volilna konferen- ca občinske organizacije Zveze komunistov Ormož bo marca, na njej pa naj bi se komunisti opre- delili predvsem do kadrovske politike v občini, razvoja posa- meznih dejavnosti v združenem delu, do inovativne dejavnosti, razvoja zasebnega dela in druž- benih dejavnosti. ______._...NaV Evidentirani možni kandidati za nosilce najodgovornejših funkcij v občini Ptuj Skupščina občine Ptuj Predsednik skupščine Gorazd ŽMAUC, roj. 28. 2. 1947 v Krškem, Ul. Stanka Brenčiča 5, pravnik, Skupščina občine Ptuj Podpredsednik skupščine Janez VREČER, roj. 20. 5. 1945, Arbajterjeva 9, dipl. ing. agronomije, Kmetij- ska zadruga Ptuj Predsednik zbora krajevnih skupnosti Franc FIDERŠEK, roj. 4. 11. 1924 v Nadolah, Ziherlova pl. 6, upokojenec Podpredsednik zbora krajevnih skupnosti Janko ŠALAMUN, roj. 2. 11. 1947 v Gabrniku, Pacinje 16, kmetovalec Predsednik zbora združenega dela Branko JOHA, roj. 7. 7. 1951 v Ljutomeru. Tiha pot 4, ekonomist, DO Agis Ptuj Podpredsednik zbora združenega dela Anton PIŠEK, roj. 31. 5. 1942 v Apačah. Apače 299. inženir kemije. Perutnina Ptuj Predsednik družbenopolitičnega zbora Stanko MEŠKO. roj 15. 9. 1938 v Mihovcih pri Veliki Nedelji, Tovarniška c. 2, Kidričevo, ekonomist. TGA Podpredsednik družbenopolitičnega zbora Dr. Mihael LEDINEK, roj. 11.9. 1934 v Slovenj Gradcu, Langusova 20, Ptuj, dr. veterine, Emona — KK. DSSS Ptuj SEZNAM MOŽNIH FUNKCIONARJEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ v MANDATNEM OBDOBJU 1988-1990 Obrazložitev predloga možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v skupščini občine Ptuj in skupščinah družbenih dejavnosti občine Ptuj Predsedstvo občinske konference SZDL Ptuj je "a 2. redni seji v ponedeljek. 8. februarja, skladno z določili volilnega pravilnika ter usmeritvami o po- teku kandidacijskih postopkov sprejelo sklep, da se pričnejo v občini temeljne kandidacijske konferen- ce. Oblikovalo je tudi predlog možnih kandidatov za te dolžnosti. Na skupni seji predsedstev občinskega sveta ZSS Ptuj in občinske konference Socialistične zveze Ptuj I' ponedeljek. 22. februarja, pa smo dokončno obli- kovali in sprejeli kandidatno listo in sklep za javno razpravo v temeljnih kandidacijskih konferencah. Pri oblikovanju predloga možnih kandidatov za no- ^"ce vodilnih funkcij v občini smo upoštevali oceno aela sedanjih nosilcev funkcij, ki so jih sprejela de- lovna telesa teh skupščin. O vseh možnih kandida- tih je pred skupno sejo P OK SZDL in P OS ZSS Ptuj razpravljal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL in opravil še dodatna evidentiranja. Koordinacijski odbor za ka- drovska vprašanja pri predsedstvu občinske konfe- rence SZDL Ptuj je na seji 22. februarja letos obrav- naval vse evidentirane kandidate skladno z določili volilnega pravilnika ter usmeritvami o poteku kan- didacijskega postopka za izvolitev nosilcev vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS, ki jim letos poteče mandat. Ugotovil je, da so organi v okviru skupščin pozitivno ocenili njihovo delo, zato ni zadržkov, da sedanji nosilci odgovornih funkcij ponovno kandidirajo. Upoštevane so bile omejitve ponovne izvolitve oziroma to, da posameznik ni več pripravljen ponovno kandidirati. Spremembe so predlagane na naslednjih področ- jih: v DPZ SO Ptuj. skupnosti za zaposlovanje, skupnosti socialnega varstva, telesnokulturni skup- nosti, kulturni skupnosti, raziskovalni skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva v občini Ptuj. Delovni ljudje in občani imajo na temeljnih kan- didacijskih konferencah, ki morajo biti v občini Ptuj končane do 14. marca, pravico in dolžnost, da predlagajo nove kandidate za posamezna področja, če ne soglašajo s predlagano kandidatno listo. Predsednik občinske konference SZDL Ptuj: Janez BELŠAK V slovo Andreju Mršku Tako nenadoma, nepričakova- no je zahrbtna bolezen za vedno ustavila srce Andreju Mršku iz Mariborske ceste 12 v Ptuju. Ta nenadna smrt je toliko bolj priza- dela vse nas, ki smo tovariša An- dreja poznali in ga spoštovali. V ponedeljek. 22. februarja, smo ga pospremili na zadnji poti in se od njega poslednjič poslovili na haj- dinskem pokopališču. Malo je še živečih med nami ta- kih, kot je bil Andrej Mršek. vojak revolucije, aktivist OF in SZDL, iskren borec za uresničitev velikih idealov socialistične revolucije. Če- prav večkrat razočaran nad vsem tistim, kar se je v naši družbi do- gajalo, kar je metalo temne sence na svetle ideale revolucije, je ohra- nil globoko vero v izročilo NOB, vera^ v človeka, ki si lahko le sam, s svojim delom in znanjem ustvar- ja srečo, si utira pot v resnično lep- šo prihodnost. Življenjska pot Andreja Mrška se je začela 9. oktobra 1922 v Un- cu pri Rakeku. Oče je bil kovač, mati gospodinja, imel je še 5 bra- tov in 2 sestri. Po končani šoli je bil nekaj časa doma, potem je od- šel v Kranj pomagat bratu v ste- klarski obrti. Prišla je vojna, vrnil se je domov, postal simpatizer OF in od 6. junija 1942 je bil aktiven partizan vse do osvoboditve v ope- rativnih enotah. Že v NOB si je v raznih tečajih pridobival politično znanje, voja- ške veščine pa v nenehnih spopa- dih s sovražnikom. Bil je tudi ra- njen. Oktobra 1942 je bil sprejet v KPJ in je uspešno opravljal dolž- nosti sekretarja — od I. bataljona Šercerjeve brigade do sekretarja prometne brigade. Imel je čin re- zervnega majorja. Decembra 1945 je bil demobiliziran iz JLA in kma- lu zatem izvoljen za organizacij- skega sekretarja OK KPS Kranj. To dolžnost je opravljal tri leta. potem je bil še nekaj časa tajnik OLO Kranj. Kadrovske potrebe tistega časa so bile neizprosne. Treba je bilo. brez ugovora, oditi tja. kamor je bil kdo premeščen. Tako je v začet- ku petdesetih let tudi Andrej Mr- šek dobil dekret o premestitvi na Ptuj. Z ženo Magdo in malimi otroki se je preselil v Ptuj, v njemu do tedaj povsem neznano okolje. Vendar se je z družino hitro vživel v novo okolje in Ptuj je postal nji- hov drugi dom. Najprej je bil direktor Mlinov v Ptuju, potem je odšel dopolnjevat znanje na ESS v Maribor, nato pa bil izvoljen za sekretarja občinske- ga odbora SZDL Ptuj. To dolž- nost je uspešno opravljal do leta 1963 in s svojim delom veliko pri- speval k širši uveljavitvi SZDL. k njenemu prispevku za razvoj ptuj- ske občine. Potem je bil do upoko- jitve direktor Stanovanjskega sklada oz. Stanovanjske skupnosti občine Ptuj. Ves čas je aktivno deloval in opravljal odgovorne funkcije v ZKS. ZZB NOV. ZRVS. v orga- nih oblasti in na drugih področjih. Že samo podatek, da je bil med drugim član treh republiških odbo- rov (SZDL. ZZB NOV in ZRVS Slovenije), dovolj zgovorno potrju- je njegovo široko politično aktiv- -nost. Tudi v zasluženem pokoju ni miroval, ostal je zaveden komu- nist, delaven član SZDL in ZZB NOV. Prejel je več pomembnih družbe- nih priznanj in bil odlikovan: z re- dom za hrabrost, redom zasluge za narod, redom bratstva in enot- nosti, redom za vojne zasluge s srebrnimi meči in redom dela s srebrnim vencem. Delo tovariša Andreja, njegova zavzetost in poštenost, zaupanje v človeka bodo os t ah za vedno zapi- sani v naši zgodovini, ostali vsem v najlepšem spominu. Njegov vzgled nam je vsem skupaj še ka- ko potreben danes, v času družbe- ne in tudi moralne krize, ki jo bo- mo lahko premagali le z zaupa- njem v svoje delo in sposobnost, z zaupanjem v človeka in sodelavca. Slava njegovemu spominu! FF DELAVSKA UNIVERZA PTUJ razpisuje v marcu 1988: 1. Tečaj, namenjen delavcem, ki so odgovorni za izvajanje požarnovar- nostnih ukrepov v OZD — 58 ur. 2. Tečaj za upravljalce viličarjev — 70 ur. 3. Tečaj za varnostnike — 4dur. 4. Tečaj za strojnike gradbene mehanizacije — 150 ur. 5. Tečaje iz varstva pred požarom in varstva pri delu, namenjene delavcem v obrti — 12 ur. 6. Tečaj avtogenega treninga (v aprilu). Prijave in informacije: Delavska univerza Ptuj, Trg MDB 2; tel.: 771-539. Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Ptuj v skladu s programom dela za leto 1988 razpisuje 8. proizvodno delovno srečanje delavcev kovinske in elektroindustrije občine ptuj in podravskih občin, ki bo v petek, 15. aprila 1988. Delovno srečanje delavcev razpisujemo za naslednje poklice: — strugar — rezkalec — brusilec — orodjar — strojni kovač — konstrukcijski ključavničar — plamenski varilec — varilec MAG — varilec TIG — varilec REO — avtomehanik OTTO — obratni elektrikar Delovno srečanje delavcev je .estavljeno iz: 1, teoretičnega preizkusa znanja iz — osnov poklica — poznavanja samoupravljanja in — poznavanja varstva pri delu 2. praktičnega dela. Kandidati naj se za proizvodno delovno srečanje prijavijo pri predsedniku izvršnega odbora osnovne organizacije ZSS v svoji organizaciji združenega dela. Rok za prijavo je 11. marec 1988. Prvouvrščeni v regiji pri posameznih poklicih bodo sodelovali na memorialu Franca Leskoška-Luke — 12. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije, ki bo v Mariboru 16., 17. in 18. junija 1988. Občinski odbor sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Ptuj 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 25, februar 1988 - TEDNIK unial tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič f>.o. Kidričevo UNIAL, Tovarna glinice in aluminija -Boris Kidrič«, p o. Kidričevo objavlja prosta dela oz naloge; I. V DE VZDRŽEVANJE 1 OBDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACUE ZA VZDRŽEVANJE CEVOVODOV IN ČRPALK - št 591 02 10 Ponovna objava Pogoji: inženir strojništva 3 leta delovnih izkušenj pasivno znanje tujega jezika tečaj za dela z napravami na zemeljski plin Zaželene so delovne izkušnje s področja vzdrževanja hidravlike. 2 VZDRŽEVANJE PL KRMILNIKOV - št. 521 01 03 Ponovna objava Pogoji: inženir elektrotehnike ~ smpr industrijska avtomatika 3 leta delovnih izkušenj znanje angleškega in francoskega jezika Področje dela: Delo obsega spremljanje delovanja programskih^avtomatav TSX TELEMECHA- NIGUE,programiranje avtomatov ter nadzorovanje krmilnih elementov in pretvorni- kov. Naprave so nove in zanimive. 3 SNEMANJE IN RISANJE ZAHTEVNEJŠIH ELEMENTOV NAPRAV št. 491 02 22 Pogoji: strojni tehnik 3 leta delovnih izkušenj pasivno znanje nemškega jezika 4. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL SKUPINE ZA VZDRŽEVANJE ROTACIJSKIH STROJEV - št. 521 11 01 Ponovna objava Pogoji: elektrodelovodja — obratovni elektrikar — V. stop. strok. 2 leti delovnih izkušenj izpit za privezovanje bremen 5 IZVAJANJE ZAHTEVNIH DEL PRI VZDRŽEVANJU ELEKTRONAPRAV V PREDELAVI - št. 521 13 02 Ponovna objava Pogoji: vkv obratovni elektrikar 2 leti delovnih izkušenj izpit za privezovanje bremen izpit za elektrovoziček izpit za viličar 6 IZVAJANJE DEL PNEVMATSKE REGUUCIJE GLINICE - RDEČI DEL - št 541 13 03 Ponovna objava Pogoja: kv finomehanik 1 leto delovnih izkušenj 7 IZVAJANJE DEL PRI POSTAVLJANJU ODROV IN PODFSTOV - št. 531 23 02 Pogoja: ikv tesar ali ključavničarski monter 1 leto delovnih izkušenj 8. IZVAJANJE POMOŽNIH DEL BRUŠENJA GRADBENEGA MATERIALA IN ŠAMOTI- RANJE - št. 531 12 04 Ponovna objava ZASEDBA: 2 delavca Pogoja: pkv gradbeni delavec 3 mesece delovnih izkušenj 9. IZVAJANJE POMOŽNIH GRADBENIH DEL NA OBNOVI EL. PEČI - št. 531 13 03 Ponovna objava ZASEDBA: 2 delavca Pogoja: pkv gradbeni delavec 3 mesece delovnih izkušenj !l. V SLUŽBI ZA ORGANIZACIJO IN AOP 1. OPERATERSKA DELA NA RAČUNALNIKU - št 952 30 15 Pogoji: srednja šola tehnične smeri — V. stop. strok. 2 leti delovnih izkušenj pasivno znanje angleškega jezika 2 PRIPRAVNIŠKA DELA SREDNJE STROKOVNOSTI - TEHNIK - št. 961 41 06 ZA DOLOČEN ČAS, DO KONČANJA PRIPRAVNIŠTVA Pogoji: končana srednja šola elektrotehniške in računalniške smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba delovne organiza- cije 8 dni po objavi. Prosilci bodo dobili odgovore v 15 dneh po izvršeni izbiri. Pust '88 Za nami je eno najbolj zgodnjih in tudi eno najbolj sončnih pustovanj. Kot da zime ne bi bilo. In prav to je najprej začelo prebujati naravo, zatem pa še človeka. Takoj po svečnici je po vaseh zaživelo, obudili so sta- re predpustne običaje. Ob večerih so bile vaške in mestne dvorane prizorišča takšnih in drugačnih pustnih zabav. Najbolj luštno pa je bilo pravgotovo na »fašenkovo« nede- ljo, ko je vse pridrvelo v stari Ptuj, ki se je za pol dneva spremenil v živopisano mravljišče mask in drugih Zemlja- nov; da o pustnem torku ne govorimo ... Ra/tegni, godec, kvišku meh, zaplešite, saj to ni greh ... Plesači iz Po- brežja pri Vidmu so dali kurentovanju pravo domače vzdušje. Koranti iz Markovec na »suhem« treningu ob robu svoje vasi. S svojim demonskim plesom preganjajo zimo in vabijo pomlad. Izvirne maske pustnih plesačev iz Beltinec so bile za obiskovalce nekaj posebnega, saj so bile iz žgane gline. Orači iz Lancove vasi na obhodu od hiše do hiše. Haloški korant je od gospodinje pravkar dobil klobaso na ježevko. Večina gostinskih lokalov je bila odprtih. Namesto tistih, ki so v nedeljo raje počivali, pa so tržili iznajdljivi ulični prodajalci mesnih dobrot. Pust mora biti masten okrog ust! V nedeljo pa vsi v mesto. Kakih 45 tisoč src je bilo ta dan močneje, od tega slaba desetina pod krinko. Za spremembo pa smo ta dan v Ptuju lahko videli tudi ta prave gusarje, ki jih ni bilo sram razkazovati svoje identitete. Fotografije: I. Ciani, S. Kosi in M. Ozmec BOGOMIR KOSTANJEVEC_ DNEVNIK PARTIZANA HABKA 2. nadaljevanje 22. 9. 1944. Prihod na predvideno mesto. Spoznam se z našimi novimi nalogami. Naša postojanka se imenuje »2. obveščevalna točka sektorja II«. Šef točke je tov. Maska. Njemu smo dodeljeni tov. Dore, Peter, Vid, Marjan in jaz. Naša naloga je vojaškoobveščevalna služba. 23. 9. 1944. Prve obveščevalne zveze so že vzpostavljene. Tudi pr- va poročila so že odposlana. V skupini so sami »fejst« fantje. Maska, Dore in jaz smo jugoslovanski rezervni oficirji, Peter je jugoslovanski rezervni narednik, Vid in Marjan sta ubežnika iz nemške vojske. Ma- ska je po poklicu učitelj, Peter trgovec, Dore prometnik, Vid diplomi- rani pravnik, Marjan delavec. Dore, Peter in jaz smo novinci, ostali tovariši so že starejši partizani. Posebno zanimive epizode iz partizan- skega življenja nam pripoveduje tov. Vid. Danes sem tudi jaz opravil prvo tako imenovano »partizansko akcijo«. Prisilno sem mobiliziral dva novinca. Stvar je bila vnaprej dogovorjena. S tov. Doretom sva se prikradla tik F.'' Počakala sva v gozdu. Po cesti je pridrdral koleselj, ki ga je vozil bel konjiček. Na vozu sta sedela dva mlada fanta in kake 3 leta stara punčka. Iz gozda se zadere tov. Dore: »Stoj!« V tem mo- mentu sem na cesto planil jaz, ustavil konja in pozval fanta, naj mi sledita. Voz, konja in dekletce smo spravili do bližnje gostilne. Akcijo smo izvršili pri belem dnevu. S tov. Doretom sva bila neoborožena. Da bi organiziral obveščevalno službo in pritegnil nove sodelavce, je tov. Peter odšel v dolino. Nesel je pismo za tov. B., tov. Lava" in tov. Sabino. V ponedeljek se namerava vrniti. Naša skupina je dobila tudi žensko. Tov. Dore je privedel iz F. neko mlado tovarišico. Ta bo naša kurirka. 24. 9. 1944. Zjutraj me je prebudil tov. Marjan s sporočilom: »Preplah!« Švabi so v Framu. Pričakuje se hajka. Zapustili smo vini- čarijo, kjer smo do sedaj bivali, in si poiskali zavetje v gozdu. Tov. Dore in eden včerajšnjih mobilizirancev sta navsezgodaj odšla v Fram. Ni ju nazaj. Tov. Maska, Vid, Marjan, drugi včerajšnji rekrut in jaz ležimo v gošči. Okoli nas, v nedoločljivih krajih in razdaljah, se čujejo streli. Puške in brzostrelke. Kmet nam prinaša vznemirljive ve- sti. V Framu daje dosti policije, izvršene so številne aretacije, dva po- licijska avtobusa sta krenila v smeri Kopivnika in Planice. Čez nekaj časa pride vest, da Planica gori in da je položaj zelo nevaren. Nepre- mično ležimo v grmovju in tesno mi je pri srcu. Le tov. Maska ima pi- štolo, drugi smo brez orožja. Misel, da bi moral tako poceni dati ži- vljenje, me mrzi. Zadnje noči sem imel zaporedoma tako hude sanje. Sanjal sem o svojih rajnih starših, o trohlih zobeh itd. Proti večeru iz- vemo, da so švabi odpeljali tudi ženo tov. Maske in mater tov. Vida. V mraku zapustimo goščo in se prikrademo do viničarije. Tam najdemo tov. Doreta in še nekega tovariša. Danes sta za las ušla smrti. V Fra- mu sta trčila na policijsko stražo. Ta ju je opazila in z raketo opozori- la tudi ostale policaje. Začelo seje zasledovanje. Tovariša sta smukni- la v neko hišo. Gospodinja ju je skrila pod posteljo. Policija je sicer preiskala hišo. Tudi v sobi, kjer sta se skrila, je bil »dični brat Ukraji- nec«, vendar policija tovarišev ni izsledila. Gospodinja seje obnašala zelo junaško in odločno zatrjevala, da v njeni hiši ni nikogar. Čast ta- kim slovenskim ženskam! Tovariša sta od 6. ure zjutraj do pol štirih ležala pod posteljo. Ko sta dobila vest, da je policija zapustila Fram, sta šele prilezla na svetlo. Noč smo prespali v viničariji. 25. 9. 1944. Zaradi lažjega skrivanja in preskrbe s prehrano smo se razdelili v 3 skupinice. Še v mraku smo odšli na svoje »položaje« v goščo. Jaz in tov. Dore sva skupaj. Začelo je deževati. S tovarišem sva zlezla pod najgostejše grmičevje. Dežne kaplje padajo na listje in po- sebna melodija se čuje po gozdu. Ker pričenja vse močneje liti, se za- tečeva k najbližnjemu kmetu s prošnjo, da naju pusti na seno. S stra- hom je ustregel najini želji. Na senu preleživa oziroma prespiva ves dan. Proti večeru pride kmet z novico, da so v Framu zopet Švabi. Mahneva jo v goščo. Vse je mokro in mene je strah pred jesenskim dežjem. Moj išias je naletel na »ugodne razmere« ter njegovo močnej- še delovanje že čutim. Ponoči sva zlezla na seno. 26. 9. 1944. Zopet je zasijalo sonce in k nam je prišla dobra volja. Z delom danes še nismo začeli. Treba bo še počakati, da se stvar kon- solidira in se zopet vzpostavijo zveze. Še vedno bivamo ločeni, vendar se obiskujemo. V gozdu živimo kot zajčki. Prisluhnemo, če kaj poči, skrijemo se v grm, če kdo gre. Danes seje vrnil tov. Peter. Prinesel mi je pismo od tov. Sabine in me informiral o položaju doma in po sve- tu. Ker je njemu vrnitev domov še mogoča, je odpotoval. Delal bo kot legalec za našo stvar. V mraku sva se spustila s tov. Doretom v vas Morje. On je odšel k hiši, kjer je moral nekaj urediti, jaz pa sem ga ča- kal pod brajdami. V četrt ure bi se moral Dore vrniti. Toda minevale so ure in njega ni bilo. Kaj neki se mu je moralo pripetiti? Čakanje mi je postalo mučno. Začelo me [e zebsti. Poti do nameravanega preno- čišča nisem zagotovo poznal. Sele proti polnoči prileze tov. Dore, to- da iz popolnoma druge smeri, kot bi moral priti. Pojasni mi situacijo. Na cesti pred hišo je naletel na ljudi. Misleč, daje švabska patrulja, je čepel skrit ob plotu, nato pa po velikih ovinkih obšel hišo. Tudi tov. Maska in ostali so nocoj naleteli na »sovražnika«. Šli so po klancu navzdol. Kar naenkrat začujejo korakom podoben šum, ki prihaja vedno bližje in bližje. Buljijo v temo, toda ničesar ne opazijo. Na po- ziv Stoj! šum ne preneha. Razporedijo se v strelsko vrsto in se pripra- vijo za streljanje. Da bi opazili cilj, posveti tov. Marjan z žepno bate- rijsko svetilko. Čudno, šuma ni več in tudi cilja ni. Pač pa opazijo v travi debelo jabolko, ki se je pravkar prikotalilo po bregu. 27. 9. 1944. Naš oddelek se je zopet združil. Pisarno imamo kar v gozdu. Posebnega dela nimamo. Dan nam mine ob pripovedovanju osebnih doživljajev, ob debati o sodobnih problemih in ob medseboj- nem zafrkavanju. Tudi o partizanski organizaciji, posebej o razmerah na Pohorju, izvem predvsem od tov. Vida dosti novega in poučnega. Polagoma uvidevam, da resnične razmere niso take kot moje idealne predstave. Z marsičim se jaz ne bi mogel nikdar strinjati. Toda kot pravi tov. Vid, je včasih tudi stvarna in objektivna kritika nevarna. Upam, da se bodo razmere tudi tu konsolidirale in da prava demo- kratska načela ne bodo postavljena v kot. Naš oddelek se hoče orga- nizacijsko izpopolniti in dokazati, da je uspeh enote ob pravilni raz- delitvi funkcij zagotovljen. Ponoči smo uvedli stražarsko službo. 28. 9. 1944. Dan prebijemo v gozdu. Vreme je vetrovno in hlau- no. Vse nas prešinja misel: Kaj bomo počeli pozimi? Proti mraku se premaknemo v viničarijo. Tudi tovariši iz sosednjih skupin pridejo tja. Noči so hladne in mene, ki sem ribje krvi, je nocoj že mrazilo. Tu- di na straži sem stal. (Nadaljevanje prihodnjič.) Opombe: št. 12 F. - Fram 13 Lav — partizansko ime tov. L. Košenine, profesorja na srednji kmetij- ski šoli v Mariboru. Imel je tudi partizansko ime Železni. Ze umrl. TEDNIK — 25. februar 1988 IZ NAŠIH KRAJEV — 5 LANI JE KNJIŽNICO V ORMOŽU OBISKALO 5.335 BRALCEV Knjiga postaja resnična prijateljica lako ugotavljajo v ormoški knjižnici, ki jo je lani obiskalo 5 335 bralcev, kar 3.075 je bilo mladih. Izposodili so si 14.790 knjig- V čitalnici za odrasle je prebiralo periodični tisk 240 bralcev, več kot 300 pa jih je bilo v čitalnici mladinskega oddelka. Tudi ormoška knjižnica ni izje- nia: primanjkuje ji denarja za nakup novih knjig, saj so jih lani lahko kupili le 1864, iahko pa se pohvalijo, da so v dar dobili kar 263 knjig. Poleg izposoje je knjižnica imela v preteklem letu vrsto dru- gih dejavnosti. Tako so pripravili osem razstav, na katerih so pred- stavili od slovenskega leposlovja do novejših mladinskih knjig, enciklopedij in priročnikov za mladino, knjižnih novitet, pri- pravili pa so tudi razstavo o ži- vljenju in delu Vuka Stefanoviča Karadžiča. Knjižnica skrbi tudi za likovni utrip Ormoža. Lani so organizi- rali šest razstav: olja in gvaše (M. Ozmec): Knjižničarki Branka in Željka v delovnem okolju Tatjane Hojnik iz Ormoža foto- grafije domačinov Mirana Sariča in Dragana Grašiča, akvarele Al- bina Lugariča iz Ptuja in nekaj del Ignaca Premoša. Seveda pa je knjižnica prisotna tudi ob pri- reditvah ob kulturnem prazniku in v času pred novoletnimi praz- niki. Na oddelku za mladino so lani pripravili nekaj pravljičnih ur in jih dopolnili z gledališko predstavo, risanjem in glasbo. Pravljične ure najmlajši zelo radi obiskujejo. Knjižnica kot matična skrbi tudi za osem osnovnošolskih knjižnic, za stalna izposojevališ- ča po krajevnih skupnostih, v de- lovnih organizacijah in društvih. Tako so lahko ljubitelji knjig se- gli po knjigi tudi v Optylu, Drogi v Središču pa v Obrežu, na Ko- gu, v bolnišnici in Veliki Nedelji. Knjižnica, ki je edina profesio- nalna kulturna institucija v obči-, ni Ormož, s svojo dejavnostjo postaja kulturno središče, kjer si poleg izposoje knjig, prebiranja časopisov in revij lahko občani ogledajo tudi razstave, se sezna- nijo s knjižnimi novostmi ali pa samo pokramljajo. Še posebej razveseljivo je, da so knjižnico vzeli za svojo tudi mladi, najm- lajši. Seveda si knjižničarki Želj- ka Nardin-Milovanovič in Bran- ka Vočanec želita, da bi bilo v prihodnje kaj več denarja za knjige pa tudi za druge dejavno- sti, da se ne bi zgodilo tako kot lani, da jeseni zaradi pomanjka- nja denarja ni bilo razstav. NaV OBČNI ZBOR DPD SVOBODA PTUJ Velika družina ljubiteljev v petek so se srečali člani de- lavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj in pregledali svoje delo v preteklem letu. Sekcije, ki štejejo prek dvesto aktivnih čla- nov, so bile minulo leto zelo de- lavne in uspehi niso izostali. Gle- dališka skupina je požela prizna- nja ne samo doma, v republiki, ampak tudi na srečanju amater- skih gledališč v Prizrenu in na evropskem srečanju gledališč mladih v Avstriji. Za svoje uspe- he so letos dobili tudi najvišje priznanje občinske kulturne skupnosti — veliko oljenko. Tu- di plesna skupina T 4 nas je od- mevno zastopala na dnevih plesa v Ljubljani. Ne gre prezreti tudi foto-kinosekcije, esperantistov, tamburaškega orkestra likovni- kov, delati pa je začela spet fol- klorna skupina. Pod streho Svo- bode pa poslej prepevajo tudi člani upokojenskega mešanega pevskega zbora. Tudi v Svobodi se ukvarjajo z denarnimi težavami, a se z voljo, predvsem pa z ljubeznijo do go- vorjene besede, pesmi, plesa, glasbe da premagati težave. »Smo velika družina ljubiteljev, ki pomembno dopolnjujemo vr- zeli tam, kjer nimamo poklicnih kulturnih ustanov,« je dejal v svojem poročilu predsednik de- lavskega prosvetnega društva Svoboda Marjan Šneberger. Nedvomno ima za dosežene uspehe zasluge tudi vodstvo dru- štva, ki zna prisluhniti različnim problemom vseh dejavnosti, ki so pod okriljem Svobode, pa tu- di različnim interesom generacij, saj so v sekcijah tisti, ki še niso prestopili šolskega praga, pa vse do članov, ki delajo v Svobodi že nekaj desetletij. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij: predsednik OK SZDL Janez Belšak, sekretar ob- činskega sindikalnega sveta Fe- liks Bagar in predsednik Zveze kulturnih organizacij Franc La- čen. Svoje delo so na petkovem srečanju predstavili upokojenski mešani pevski zbor, tamburaški orkester in sekcija za sodobni ples. NaV V vrtu v februarju se običajno prično priprave za obdelavo zemlje in spomladansko setev v vrtu. Skoraj verjeti ni mogoče, da se letošnja ta- ko mila zima že umika, zato ni mogoče prjčakovati kakšnih hujših zimskih zmrzali. Te bi lahko v tem stanju rastlinja povzročile že kar krepko škodo. Kaj lahko prinesejo spomladanske pozebe, pa zaen- krat še odmislimo, saj zdaj prihaja čas za spomladansko obdelavo vr- ta. V priprave za obdelavo zemlje v vrtu sodi na prvo mesto gnoje- nje. Vrtičkar, ki je le uspel opraviti jesensko gnojenje in globoko ob- delavo zemlje, za kar je bilo letos izredno dosti priložnosti, ker so to omogočale ugodne vremenske razmere, bo sedaj za spomladansko se- tev opravil samo dopolnilno gnojenje ter poravnavanje prahe, kot te- mu načinu obdelave zemlje pravimo. Glede gnojenja in pravilne prehrane vrtnih rastlin, kot so vrtni- ne, sadno in okrasno drevje ter travišče. moramo vedeti, zakaj je po- trebno gnojenje, s čim in kdaj gnojimo. Ko odnašamo z grede pridelke, odnašamo tudi hranilne snovi, ki so vanje prišle iz tal, zato jih moramo tlom vrniti. V tem je torej odgo- vor, zakaj je potrebno gnojenje. Zemlja, ki ni založena s hranljivimi snovmi — rudninsko hrano in v kateri ni humusa in s tem mikrobio- loškega življenja, je neplodna. Poznamo dve vrsti gnojil: organska in rudninska. Med organska gnojila prištevamo vse vrste hlevskega gnoja, šoto in iz nje tovarniško izdelana humusna gnojila, kompost, zeleni podor, gnojevko, muljč in druge organske odpadke, iz katerih nastaja humus in so nosilec mi- krobiološkega življenja. Humus je osnova za plodnost tal, ker bakteri- je, ki presnavljajo organsko snov, usposabljajo in sproščajo rudninske snovi, te se — raztopljene v vodi — pretakajo skozi korenine in steblo v liste in plod, kjer se v procesih asimilacije in disimilacije vgrajujejo v posamezne organe rastline, ki predstavljajo njeno rast in razvoj. Najpomembnejše rudninske snovi za prehrano rastline so: Dušik, ki ga označujemo s črko N in je pomembna sestavina be- ljakovin. Dušik je torej rastni element in več kot rastline razvijajo list- ja, več potrebujejo dušika. Kalij je potreben za tvorbo rastlinskih tkiv in nastajanje škroba ter sladkorja. Veliko ga potrebujejo čebulnice in korenovke, vse vrste sadja in grozdje. Fosfor, označen s črko P, potrebuje rastlina za tvorbo in rast celi- čnega jedra in pri nastajanju semen in plodov. Gnojila, ki so označena s črkama Ca. so apnena gnojila. Apno v tleh uničuje čezmerno kislost in spodbuja sprejemanje hranilnih sno- vi v rastlino. Vse navedene prvine rudninskih snovi so v raznih oblikah in raz- nih mešanicah v rudninskih ali umetnih gnojilih, kot jim običajno pravimo. Gnojila moramo pravilno uporabljati. Vsa organska gnojila mo- ramo sproti zakopati, da se ne izsušijo in da preprečimo izhlapevanje dušika, saj se izhlapelemu gnoju občutno zmanjša njegova hranilna yrednost. Pri uporabi rudninskih gnojil je pomembno, da jih prema- samo z zemljo tako, da bodo pri obdelavi prišla v tisto globino oziro- Tia plasti zemlje, v kateri se razvijajo korenine rastlin, ki jih na vrtu gojimo. Ko rastline dognojujemo, moramo biti previdni, da gnojila pri trošenju ne bodo padala na vlažne liste, ker bomo s tem poškodo- vali listno tkivo. Rudninska gnojila vedno trosimo v suhem vremenu. Trgovine so v letošnji sezoni za spomladansko obdelavo vrtov dobro založene z različnimi mešanicami nitrofoskalov. Najprimernej- ša in s široko uporabnostjo hranilnih snovi za založno gnojenje vrtni- cam, sadnemu drevju in traviščem v času, ko pripravljamo vrt za na- slednjo letino, sta NPK 5:10:25:2:2 in NPK 7:10:20:3:1. Nič ne bo- "lo naredili narobe, če bomo kar povprek po vrtu z okrog 500 m' po- vrsme potrosili 50 kg enega mešanih gnojil. . 9 gnojenju in dognojevanju posameznih vrtnin^in drugega rastli- nja, ki ga bomo gojili na vrtu, pa se bomo seznanjali sproti med letom v nasvetih za opravila v vrtu. Miran GLUŠiC, ing. agronom. ZAKLADI, PRIČEVANJA PTUJA IN ORMOŽA — Andrej Brence — Iz ljudske umetnosti in duhovne kulture Iz množice gradiva, ki ga hrani muzej, predstavljamo nekaj zna- čilnih predmetov, ki so prikaz kmečkega duhovnega in umetnostnega izraza slovenskega zaledja Ptuja in Ormoža. Haloška žvegla je prečna flavta, okroglo stružena iz slivovega le- sa in na obeh konceh odebeljena, da les ne bi spokal. Na zgornjem koncu je zaprta, na spodnjem odprta. Zgoraj je ustnična luknja, od sredine proti spodnjemu delu je šest prebiralk, zvrtanih v enaki razda- lji. Pri igranju nanjo jo drži žveglač vodoravno v desno stran. Prebi- ralke odpira in zapira s kazalcem, sredincem in prstancem leve in de- sne roke. Žvegla ni samo solistično glasbilo. Ujema se tudi s harmoni- ko in trstenko. Javnosti jo je odkril Drago Hasl iz Ptuj, ki jo je preučeval med le- ti 1961 — 1965. Izdelovali sojo na razmeroma majhnem področju, sa- mo v zahodnem delu Spodnjih Haloz, med cestama Podlehnik -Gru- škovje in Leskovec Cvetlin ter hrvatsko mejo, zunaj tega področja pa smo še na Velikem Okiču. Izdeloval jo je le Merčev rod, z doma- čim imenom Sedlašek. Dokazano je, da so jo Merci izdelovali v 19. stoletju. Hasl je sestavil njihov rodovnik do Gregorja Merca, rojenega leta 1723. Po vsej verjetnosti so jih izdelovali že Gregor in njegovi po- tomci. Hasl je ugotovil, da so izdelovali žvegle od enojke do devetke. Raziskoval je trojko, štirko, petko, šestko in sedmico. Vsaka številka je za 1 colo in 6 črt (dunajska cola in črta) ali cca 40 mm daljša od prejšnje. Določil je domnevne dolžine za manjkajoče številke. Enojka je dolga 202 mm, devetka 518 mm. Od dolžine je odvisen osnovni ton, prav tako pa se z njo poveča razdalja med prebiralkami. Najpriprav- nejše za igranje so bile štirka (uglašena na cis' ali des'), petka (h') in šestka(a'), zato so jih tudi največ izdelovali. Za izdelavo so uporabljali temno sredico ali srčevino na pa- nju odmrlega in posušenega lesa. Deblo so razžagali na določene kose in odtesali svetli del. S ko- larskim rezilom so obdelali les do približno okroglih oblik. Pred struženjem so ga skuhali in do- bro posušili, da je postal odpor- nejši. Na preprosti stružnici so izvrtali cev debeline 12 mm in s strugarskimi dleti zunanjost. Iz- vrtali so luknjice, zgoraj vstavili čep iz mehkega lesa ali plutovine ter žveglo uglasili. V 19. stoletju so imeli Merci mere žvegel ozna- čene (vrezane) na leskovih šibah. Starejši izdelovalci so verjetno uporabljali natančnejše mere. Izdelovali so jih pozimi in jih nosili naprodaj na proščenja k bližnjim cerkvam. Njihova pro- daja je pomenila le postranski zaslužek. Po prvi svet. vojni je žveglaj)ričela izgubljati veljavo. V 30. letih pa je niso več nosili na prodaj. Se vedno pa se .danes najde v Halozah kakšen primerek. Nanjo še zaigra Maks Hernec iz Podlehnika. Naslednje razstavljeno ljudsko glasbilo je trstenka ali orglice. To prastaro ljudsko glasbilo je bilo na ptujskem območju zelo razširjeno. Prodajali so ga na sejmih. Po drugi svetovni vojni je njena izdelava zamrla. Po dogovoru jih še naredi Franc Laporšček iz Jablovca v Ha- lozah. Izdelovanja seje naučil od očeta. Glasbilo je narejeno iz cevk trstike, katere Franc Laporšček imenuje glasilke. Število cevk je ved- no neparno. Muzej hrani trstenke, ki imajo nadaljšo cevko v sredini, ostale so stopničasto razvrščene levo in desno. Laporšček jih izdeluje od št. 17 do 19. Cevke nareže na ustrezno dolge kose. Nato jih uglasi, kar je najtežje delo. Piščal sestavi tako, da cevke vloži med smrekovi deščici in jih pritrdi s čevljarsko dreto. Nadaljevanje prihodnjič Trstenka, 29 cevk, trstika, dolžina 26 cm, višina 27,8 cm, PMP. Haložana z Gorce igrata na žveglo in trstenke (1969) Strokovno predavanje za rejnice Minuli četrtek so se v Srednješolskem centru sestale rejnice. V ptujski občini jih imamo 74, srečanja pa se jih je udeležilo 52. Center za socialno delo je zanje pripravil strokovni posvet o tem, kaj pomeni za otroka, če ga odtujijo od matere, in kaj lahko naredi za takega otroka nadomestna mati — rejnica. Ogledale so si film na to temo in skupaj s psihologom centra Miranom Kerinom komentirale film ter predstavile svoje izkušnje. Ob koncu srečanja so se še dogovorila o pripravah na ustanovitev društva rejnic v občini. NaV Iz fondov zemljiških gospoščin Zadnje čase so arhivi pri nas in v tujini zelo popularni iz takš- nih ali drugačnih zvrokov. Zgo- dovinski arhiv v Ptuju na srečo nima dokumentov, s katerimi bi bremenil mednarodne politike in odločal o njihovi usodi. Menim pa, da imamo pri nas dragoce- nejše gradivo, ki smo ga označili kot kulturno dediščino, saj govo- ri o življenju na naših tleh pred nekaj stoletji. Pokrajinski arhiv Maribor nam je odstopil razstavo »Iz fon- dov zemljiških gospoščin«, kate- re avtorje dr. Jože MLINARIC. Dopolnili smo jo z vrsto doku- mentov, ki jih hranimo v Zgodo- vinskem arhivu v Pruju. Arhiv- sko gradivo zemljiščih gospostev za področje Ptuja in Ormoža je izredno raznoliko po izvoru, ma- terialu in ohranjenosti. Največji fond (110 metrov, približno 700.000 dokumentov) je gradivo zemljiškega gospostva Ptuj, ki vsebuje še gradivo gospostev Hrastovec, Brstje in Gornja Len- dava za čas od 1431 do 1945. Skoraj 100 metrov predstavlja gradivo obeh samostanov, ki sta bila prav tako velika zemljiška gospoda. Tu je še gradivo drugih gospoščin: Dornava, Sv. Marko, Turnišče, Bori, Krog . . ., ki se nahaja v raznih drugih fondih. Tako hrani Zgodovinski arhiv v Ptuju 218 metrov gradiva, ki je nastalo pri delu zemljiških go- spostev v času od 1338 do 1945. Razstavo si je vredno ogledati ne samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi razstavljenih ekspo- natov.. Razstavljeni so originalni dokumenti: listine, knjige, urbar- ji, zemljevidi. Odprta bo 26. februarja ob 13. uri v galeriji na ptujskem gradu. Ogled bo možen vsak dan (razen nedelj) od 8. do 14. ure do 18. marca. Pridite, pojejte, presenečeni boste! ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 6 - ZA KRATEK ČAS 25. februar 1988 - DELEGAT ^Lujzek Dober dan! Zdaj pa sen te že tudi jaz naspul prepričani, da letos več nede tiste ta prove zime in se nam resen tak pomalen pomiod bliža. Samo, ne ven, ne ven, če bode s toga tudi kaj do- brega. Če bomo že zimski pozehi vojšli, te pa bode nas na drugi stroni tisti spomladanski mraz posmoda. Saj že skoro vse brsti in se priprovla na cvetje. Najboj hode hujdič, če de nan gorice drgoč posmodilo: pred dvema letoma zimska pozeba. Ioni toča, letos pa — vrag si ga vedi, kaj še nas vse čoka. Kak pa kaj olimpijske igre v Kanadi spremlate? Jaz sen ba to ovokrot najboj žalosten, gdo je našin smučarskin skakalcon kolajna vujšla, pravzaprav so jo sodniki Tepeži vzeli. Jaz sen že: pred olimpijskimi igrami v Sarajevi reka, da bi Jugoslovani čista': zagvišno zmogali na vseh skakalnicah, če bi naše CENE skoka-' le. Pravzparav bi še najboljša bila tista kombinacija z DlNA-\ ROM: cene bi skočile visoko v luft, potli pa bi dinar globoko doj v dolino na iztek prek kritične meje padna. Pa bi bli svetovni in olimpijski prvaki. To bi bila dobra ideja, samo vete, kak je to, če mene niše ne posluša. Joj, pa kak sen ba žalosten, gdo sen zveda, da .se je Križajov Bojan v drevo zatreska, namesto da bi se rajši v kokšno smučarsko zaleta. Je pač tak, da smo Jugoslovani včo- sik predobri, včosik pa tudi preslabi slalomisti. V domovini še se nekak znajdemo med vsemi zakonskimi in drugimi luknjami, v tujini pa nan je že vsoko drevo napoti. Naj bo zadosti heca,jaz si želin, da bi Bojan hitro drgoč na smuči stopa, pa če še kdaj v živ- leji zmoga ali pa ne. Un je zadosti da naši smučariji in nam neje nič več dužen. Zdaj so na vrsti ta mlajši! To sen van misla napisati za gnes. Če ma keri kaj cajta, mi lehko pride pomogat v gorico režat. Malo še nama je ostalo z Mico totega dela. Saj vete za tisto pesem: »Jaz pa v gorico grem . . . Po gorici sva hodila, malo rezala, več jela in hoj pi- la ...« Srečno! Vaš LUJZ, (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 25. februarja: 17.00-18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00-19.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 26. februarja: 17.00 -18.00 Informativna in zabavna od- daja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, Uspešnica dne- va; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu — vmes zabavna glasba. SOBOTA, 27. februarja: 17.00-18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba. NEDELJA, 28. februarja: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Iz va- si v vas — Podgorci, 2. del. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke po- slušalcev. PONEDELJEK, 29. februarja: 17.00—18.00 Informativna in za bavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah, LIspešnica dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vikenda, šport, nasveti — vmes vedno lepe melodije. TOREK, 1. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Pogovor o.... Vprašanja in odgovori. Sredi življenja — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 2. marca: 17.00—18.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah. Uspešnica dneva; 17.50 Včeraj-danes-jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska), vmes Gremo v disko. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) TEDNIK - 25. februar 1988 OGLASI IN OBJAVE - 7 8 - ZA RAZVEDRILO 25. februar 1988 - TEDNIK c% — 25. februar 1988 OGLASI IN OBJAVE — 18. republiško prvenstvo v streljanju s standardnim zračnim orožjem Ptuj je bil po dolgih letih ponovno organizator množičnega strelskega tek- movanja, in sicer 18. prvenstva SRS v streljanju s standardnim zračnim orož- jem. Bilo je v nedeljo, 21. februarja, na strelišču OSZ Ptuj in v športni hali Mla- dika. Prvenstvo je organizirala strelska družina Jožeta Lacka pod pokrovitelj- stvom SO Ptuj, MlP-a Ptuj, KGP-ja Ptuj, Emone-Merkurja, Lesa, Pleskarja, OLge Meglic, Delte-Laboda, Emone-K K Haloški biser Ptuj in Steklarne B. Ki- driča Rogaška Slatina. Končni vrsti red prvenstva po kategorijah je bil: Standardna zračna puška: ČLANI — ekipno: Olimpija, Krii. (Ljubljana), Domžale; posamezno: Rajmond Debevc (Olimpija), Nedžat Fazlija (J. Lacko, Ptuj) 570, Simon Kovic (Domžale) 567. MLADINCI — ekipno: Tone Kmetic, Vuk Lešnik (Hotinja vas) in Želez- ničar (Ptuj); posamezno Nedžat Fazlija (J. Lacko, Ptuj) 563, Damjan Kandari (Brest) 562, Simon Kovic (Domžale) 560. ČLANICE — ekipno: Olimpija; posamezno: Renata Oražen (Portorož) 380, Manuela Rudolf (Olimpija) 378, Petra Mohorka (R. Skapin) 377. MLADINKE ekipno: Olimpija, Mrož (T. Velenje), Dušan Poženel (Re- čica pri Laškem); posamezno: Renata Oražen (Portorož) 386 — NOVI REPU- BLIŠKI REKORD, Manuela Rudolf (Olimpija) 370, Petra Mohorko (R. Ska- pin) 355. Standardna zračna pištola: CLANI - ekipno: Mrož (T. Velenje), Olimpija, Dušan Poženel (Rečica); posamezno: Saša Bilič (J. Lacko) 574, Emil Serafin (Olimpija) 568, Alojz Trste- njak (Mrož) 565; 5. mesto Franc Bedrač (Ptuj) 563; sledijo še Slavko Ivanovič 539 in Milan Stražišar 522 (oba J. Lacko, Ptuj). MLADINCI - ekipno: Mrož (T. Velenje), Branko Ivanuš (LJ), Jože Lac- ko (Ptuj); posamezno: Saša Bilič (J. Lacko) 566, Fortunat Legner (Mrož) 556, Peter Tkalec (B Ivanuša) 559; 9. mesto Anton Malek 468, 10. Aleš Hvaleč — 432, 11. Zdravko Kmetec ~ 429 (vsi J. Lacko, Ptuj). ČLANICE - ekipno: Olimpija, Mrož, Dušan Poženel (Rečica); posame- zno: Simona Bevk (Olimpija) 370, Fani Krajnc (Olimpija) 370, Denis Bola (Mrož) 367; II. mesto Jadranka Djordjevič — 315, 12. Spela Zajšek -- 314, 14. Marjeta Malek 309 (vse Jože Lacko, Ptuj). MLADINKE ~ ekipno: Olimpija, Mrož, Dušan Poženel, Jože Lacko- Ptuj; posamezno: Denis Bola (Mrož) 372, Helena Lavrinc (D. P. Rečica) 370, Bojana Bevk (Olimpija) 364; 7. mesto Špela Zajšek - 333, 9. Jadranka Djordje- vič — 330, 10. Marjeta Malek — 302 (vse J. Lacko). V kategoriji v standardni zračni puški za mladince so nastopili še naslednji ptujski strelci: 16. mesto Goran Sič (J. Lacko) 512, 17. Andrej Orešek — 501, 18. Branko Lenart — 473 in 19. Stanko Lenart — 454, vsi iz SD Železničar. Na prvenstvu je sodelovalo prek 140 strelcev. Tekmovanje so uspešno vo- dili člani sodniške komisije OSZ Ptuj. Prvi tudi mlajši pionirji Za kadeti so območni prvaki v rokometu poslali tudi mlajši pionirji RK Drava. V odločilni tekmi za prvo mesto so v soboto popoldan v Veliki Nedelji tamkajšnje vrstnike premagali z 18:8 (6:4). Velika Nedelja: Leben, Trofenik 1, R. Mesarec, Bezjak 2, Kociper 1, Marin 2, Skok, Soštarič 2, A. Mesarec, Belec. Drava: Belič, Šeruga, Belšak 4. Soštar 2, Kosec, Vugrinec 8, Pisar 4, Kotar. Tekmo Bakovci — Ormož so dobili Bakovčani s službenim rezultatom, ker Ormožanov ni bilo. TURNIR ČLANOV Na turnirju članskih ekip, ki je bil v soboto popoldan v dvorani Center, so sodelovali rokometaši Branii