OF kot svetilo ^vir navdihov za SZDL Spet je tu dan OF, trajen pomnik yelikega časa domovinskega in ,0ciaJnega boja, svetal kažipot zgo-ov,nskih odločitev in neusahljiv vir ^dihov za današnjo rabo. Ustano-Jev of pomeni začetek procesa in rianj> izraz zavestne in premišljene ®ofiitve naprednih sil na čelu s da Slovenci iz naroda hlapcev Postanejo narod gospodarjev. ohnF s svoi'm' organizacijskimi Nikami segla do slehernega zasel-ulice in hiše. S tako mrežo rganizacij in aktivistov je lahko Potegnila množice v odločanje o j*h javnih vprašanjih že tedaj, ko je . v naših krajih še vedno najglas-eJša govorica orožja in smrti globno mrežo delovnih | organizacijskih in oblik (vaški in ulični dbori, sekcije, sveti) je razpredla ra SZDL kot nadaljevalka vloge in Poslanstva OF. SZDL je v pravem Pomenu fronta vseh družbenopoli-nih organizacij in dejavnikov in ot taka kraj za dogovarjanje o vsej ~™Zbeni aktivnosti. „Beseda vseh e ov frontno sestavljene SZDL Pomeni vedno jasno pa tudi odgo-orno skupno politično akcijo med množicami,” je pred tedni poudaril Pfedsednik republiške konference S2Dl Mitja Ribičič. Širine in kakovosti političnega ela tudi v tej fronti ni moč meriti ocenjevati po številu sestankov, J vodstev, posvetov, organiziranih Pogovorov in razprav in tudi sklepi, J bodo še tako konkretni, pravo-asni, obvezujoči in prepričljivi, sum od sebe ničesar ne razčiščujejo „ ^>*®m®jajo. Najbrž ni odveč da ip dolgo znano ugotovitev, iu in n nas vodno preveč besed itfl SZIM?0 dejanj, kar velja tudi za nj., . Zato se razmere ne spremljaj nJajo dovolj hitro in učinkovito. oZDL je ta čas najbolj zazrta v ^-^^^kupnost, kjer se tako “*dova vioSiin kjer občani Nenehno in soočajo svoje delovne * "Jenjske interese. Z organizi-le miui* drobno” SZDL ne sledi ce eid Poti svoje predhodni- taUr, ’ ampak boče vzpostaviti metna ,.mrežo delovnih oblik in omn 1,0 siehernemu krajanu in ? vgraditi del svojih moči sposobnosti v skupno prizadejan!* ZS bol-i5' “ varnei5i jutrišnji Da, tudi za varnost gre. Pri vnemi za večjo osebno in skupno srečo, r ’ na nam lastno samozavest in n,i?m.cren Ponos, da gradimo svojo KSi ^ kakor je ni še nihče i nami. za trennfoi.— ”"c smemo u?? k Pozabiti”, je tudi poudaril ..Ne smemo niti Mitja ' nami nT ”da visi tudi nadl ne*« _ m°kl°v meč nenehne nevar-mir in srečo vseh naših ln ljudi... Vsaka naša V očeh mladega rodu Likovniki in zgodovinarji o partizanskem zdravstvu Novo mesto je bflo od 23. do 25. aprila gostitelj 10. srečanja pionirjev likovnikov in zgodovinarjev Slovenije, ki je letos potekalo v okviru jugoslovan-skih pionirskih iger „Narava, lepota, zdravje” v znamenju partizanskega zdravstva v Sloveniji. Srečanja, ki sta ga pripravili Zveza prijateljev mladine in domača občinska zveza, se je udeležilo 56 pionirskih odredov iz vse Slovenije, med njimi tudi 14 predstavnikov PO iz Dolenjske. Pionirji zgodovinarji so na O.Š. Grm v obliki testnih nalog odgovarjali na vprašanja iz partizanskega zdravstva, likovniki pa so na to temo ustvarjali v Športni dvorani. V torek dopoldan je bilo v Domu JLA srečanje pionirjev s partizanskimi zdravniki ter razstava zgodovinskega gradiva in likovnih izdelkov. Med bivanjem v dolenjski metropoli so si pionirji oj^edali Bazo 20 in Dolenjske Toplice, film „Ljudje ob Krki”, njihovi mentorji pa so bili na obisku tudi v Tovarni zdravil Krka. Najboljše ekipe pionirjev zgodovinarjev so se v torek zvečer pomerile v kviz tekmovanju v športni dvorani. Pokrovitelj srečanja so bili Skupščina občine Novo mesto, tovarna zdravil Krka in Zdravstveni center Novo mesto ob podpori še nekaterih večjih novomeških delovnih organizacij. J. P. DOMIŠLJIJA MLADIH MOJSTROV - Več sto P'omqev likovnikov iz vse Slovenije je v ponedeljek popoldan v novomeški Športni dvorani slikalo motive iz partizanskega zdravstva. Njihove najboljše izddke so naslednji dan razstavili v Domu JLA m najboljše nagradili (Foto: J. Pavlin) Uresničiti nova spoznanja Kočevje: na posvetu o delovanju delegatskega sistema tudi Milan Kučan, predsednik republiške skupščine — Jasnejšemu delovanju sistema sledi akcija_ V Kočevju je bil 17. aprila posvet o nekaterih načelih delovanja delegatsktega sistema. Razen domačinov in predstavnikov republiških družbeno-političnih vodstev se ga je udeležil tudi predsednik skupščine SRS Milan Kučan. V razgovoru so posvetili posebno pozornost delovanju delegatskega sistema v praksi, posebno na področju kmetijstva. Ob tem so razpravljali, kako naj bi po samoupravni poti reševali tudi znane težave kočevskega kmetijstva, se pravi, da bi pritegnili k reševanju teh zadev tudi potrošnike, zlasti Ljubljano. dela,' «.,i„0rganizaciia združenega nosti za narodov temeljna skutinn^3 na^a vas ‘n krajevna bodiceS 'ma danes vlogo ježeve hrambe ”Cv°lnem sistemu ljudske SZDI sistemu pa vloga jo ie m "j6 manJ Pomembna, kot desetletjfoF ^ ŠtWml L ZORAN Z MOSTOM pri ZUNICIH magistrala CEZ KOLPO dahsfrZansko magistralo bodo po-aJS. « 7 km, in Sicer od Z»a^reV ? Žuničev, kjer bodo ihntt i tudi nov železobetonski nedai« Kolpo- Ta dela bo vodil Porivu “stanovljeni bolokranjski Piaoij7_?r 23 zgraditev partizanske lanjlc ki ga vodi inž. /Martin bj j^ovič. Zavzemajo se za to, da sredi?05* zgradili v naslednjem l9fite nem obdobju 1980 -bj03; oziroma že leta 1981. Most bi med ^J*eresirani t«Š'iT'31raiU mejm občim Črno-i., J m Duga Resa. Projekt za most J S* md > V četrtek in petek bodo kun ^^ntezne plohe, ob & tedna pa se bo °*jšalo. Sledilo bo suho ^Me. Odločno zoper samovoljo in objestnost Ukrepi, ki jih je dolžna opraviti urbanistična inšpekcija po novih zakonskih določilih, so znatno ostrejši. Zakon zahteva, da morajo biti odstranjeni vsi objekti, zgrajeni do 111. gradbene faze brez dovoljenja, in v nekaterih primerih tudi gradnje, ki so presegle to stopnjo. Ostrejša obravnava je vzrok, da je spet nekaj objektov na listi za odstranitev, če investitorji ne bodo sami črne gradnje podrli, odpeljali material in zemljišča spravili v prejšnje stanje. Na osnovi izdanih odločb za rušitev je zadnje čase več investitorjev že podrlo, kar so začeli zidati, ker so videli, da se ne gre več šaliti. Pred kratkim je bilo opravljeno zasutje gradbene jame na Grmadi pri Trebnjem. Te dni bi morali zasuti tudi gradbišče pri gradu Škrljevo, pa je črnograditelj v zadnjem hipu sam podrl, še preden bi morali pripeljati stroje. Za rušitev je določena tudi še kletna etaža vikenda v Gradišču pri Trebnjem ter odstranitev objekta, ki ga zida Cestno podjetje za terenski obrat pri Dobravi. Podoben objekt, ki ga je Cestno podjetje gradilo tudi blizu Dvora, so že sami odstranili. Črna gradnja ima za investitorje še druge posledice, ki se jih morda niti ne zavedajo, ko začnejo graditi. Če nimajo v redu dovoljenja, če gradijo drugače, kot je v dovoljenju določeno, potem ne dobe stanovanjskega posojila. Pereč pa postaja problem vikendarjev, ki se lotevajo gradnje na vseh koncih in krajih, zlasti na lepih razglednih točkah. Precej takih gradenj je brez dovoljenja, vrh tega se nekateri vikendarji objestno obnašajo do vaščanov in motijo njihovo dosedanje sožitje ter navade. V razpravi so nadalje ugotovili, da je delo delegacij za zbor združenega dela pred sejo občinske skupščine premalo usklajeno in da centralni delavski sveti sestavljenih organizacij združenega dela še ne opravljajo vloge v usklajevalca. Opozorili so, da so sklepčni predvsem tisti sestanki v OZD, ki so v delovnem času. Posebno pozornost so posvetili delu družbeno-političnega zbora, ki tudi nastopa še premalo enotno, ker pred sejo zbora vse delegacije oz. politične organizacije ne razčistijo zadev in ne poenotijo mnenj. Tudi sodelovanja med tozdi in KS je še premalo. Povezava krajan-delavec je po mnenju razpravljalcev najšibkejša v KS Kočevje. Nadalje so 'ugotovili, da bo potrebno tudi boljše sodelovanje med zbori občinske skupščine in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Nekatere skupne zadeve naj bi reševali na skupnih sejah. Ta stališča je treba še posebno usklajevati, kadar gre za materialne obveznosti. Takih usklajevanj oz. sodelovanja zdaj skoraj ni. Osnovna slabost sedanjega stanja delegatskega sistema namreč je, da delegacije še niso vedno razumljene kot organ samoupravljanja delavcev v tozdu in OZD oziroma občanov v KS. Poslovodni organi še prepogosto pokrivajo in prekrivajo svoje odločitve tako, kot da so samoupravne. Posvet je pokazal, da je predstava, kako bi moral delegatski sistem delovati, danes mnogo bolj jasna, kot je bila pred letom, dvema ali več. Zato bo treba ta nova spoznanja v praksi tudi uresničevati. J. PRIMC MEMORIAL CVETKE KLANČNIK V času med 4. in 6. majem 1979 bo v organizaciji Dolenjskega letalskega centra iz Novega mesta na letališču v Prečni medrepubliško tekmovanje za ..Memorial Cvetke Klančnik-Belin“ z jadralnimi letali PILATUS B 4. NAJBOLJŠI PIONIRJI Najboljše gradivo o partizanskem zdravstvu so zbrali pionirji osnovnih šol: Cerkno, ..Valentin Vodnik" Ljubjana, Žužemberk, Šentjur pri Celju, „Baza 20“ Dolenjske Toplice, „ ijože Slak-Silvo" Trebnje. Pri pisanju testnih nalog pa so se najbolj izkazali pionirji iz osnovnih šol: ..Milojka Štrukelj" Nova Gorica, Solkan, Polhov Gradec, „XI1. SNOUB" Bršljin. Zlato paleto so prejeli Liljana Jakob (Selnica ob Dravi), Majda Berečič (Idrija), Rolando Lašič (Ljutomer), Aleksander Kogoj (Deskle) in Brigita Junc (Bršljin). V torek dopoldne so se pogovora s pionirji udeležili tudi partizanski zdravniki: dr. Janez Miličinski, dr. Ruža Segedin, dr. Pavla Bidovec, dr. Pavla Lah, dr. Fani Košir, dr. Julij Saje in dr. Malavašič. V SROMLJE Krajevna skupnost Sromlje vabi v nedeljo, 29. aprila ob 11. uri, na odkritje spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma s tega območja. Slovesnost posvečajo 35-letnici ustanovitve Kozjanskega odreda. Na njej bo govoril Marjan Jerin. V spomin padlim borcem Gubčeve brigade V nedeljo ob 10. uri slovesnost v Ledeči vasi V nedeljo, 29. IV. ob 10. uri, bo v Ledeči vasi pri Šentjerneju odkrito spominsko obeležje v spomin na dvaintrideset padlih borcev 1. čete I. bataljona Gubčeve brigade. K odkritju vabimo svojce padlih borcev, vse bivše borce Gubčeve brigade, mladino in ostale prebivalce. Nemci so 21. oktobra 1943 z veliko vojsko pri Kostanjevici na Krki prodrli na osvobojeno ozemlje Ljubljanske pokrajine. Pri Prekopi se je I. bataljonu Gubčeve brigade posrečilo Nemce zaustaviti, toda le za kratek čas. Nemška pehota js s pomočjo tankov in topov predrla obrambno linijo bataljona, ki se je moral zaradi premoči umakniti na nove položaje. Nemcem je s hitrimi napadi uspelo obkoliti četo, ki je držala položaj na grebenu okrog cerkve v Ledeči vasi. Četa se je začela prebijati skozi nemški obroč in pri tem imela velike izgube. Največ borcev je padlo na travniku Ribnik za vasjo. Junaško se je boril komandir čete Alojz Cimperman, dokler ni tudi on omahnil. Njegova četa je imela 123 borcev, povečini mladih fantov, ki so prišli v partizane komaj dober mesec prej, kmalu po kapitulaciji Italije. Vaščani Ledeče vasi in I menja so padle borce pokopali na pokopališču v Grobljah, kjer stoji danes skromen, vendar lep spomenik. S. Š. Najboljša vina v Semiču Jutri v Semiču začetek razstave belokranjskih vin S sprevodom vinogradnikov, v katerem bodo predstavili belokranjsko vinogradništvo, kakršno je bOo nekoč in kakršno je danes, se bo jutri v Semiču začela tradicionalna razstava belokranjskih vin. Poleg razstave (in pokušnje) najboljših vin iz cele Bele krajine bo v treh dneh na sporedu še vrsta drugih Pomoč od povsod blaži tragedijo Zbiranje solidarnostne pomoči Črni gori se v naših občinah uspešno nadaljuje pošiljka iz Novega mesta z več prikolicami, sanitetnim avtom in odejami je že na cilju. Pri občinskem odboru RK so v petih dneh zbrali za 12.059 din obveznic od posojil, več šotorov in spalnih vreč, obrtniki, pa so prek zadruge Hrast kupili dve novi prikolici, ki sta tudi že na cilju. ' (Nadaljevanje na 4. strani) Dvakrat da, kdor hitro da. Temu klicu so se po katastrofalnem potresu v Črnogorskem primorju takoj odzvali tudi naši ljudje in pripomogli, da so se razmere v hudo prizadeti Črni gori počasi le začele normalizirati. O prvi pomoči smo pisali prejšnji teden, danes pa nadaljujejo s poročilom, kako je v naslednjih dneh potekala solidarnostna akcija. Predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Simič, ki je skupaj z Urošem Dularjem, predsednikom OK SZDL in inž. Stojanom Horvatom iz SGP Pionir obiskal pobrateno občino Hcrcegnovi, je izjavil: „Prizori, ki smo jih videli, človeka presunejo. Stari del Hercegnovega je pretežno porušen, prav tako obalni pas vse do Zelenike, Bjelc in še naprej. V Hercegnovem smo se mudili le pet ur, vendar smo videli dovolj, da znamo ceniti, kaj ljudje najbolj potrebujejo. Denarni zneski so trenutno najprimernejša oblika pomoči. Zbiralno akcijo bomo organizirali prek koordinacijskega odbora v okviru SZDL. Naši ljudje bodo DOLENJCI POZNAJO PROMET Na republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu” za učence osnovnih in srednjih šol, ki je bilo minuli teden v Slovenjgrad-cu, je v „razredu” za osnovnošolce zmagal Vlado Zorc iz Črnomlja, Danilo Jazbec iz Sevnice pa je bil tretji. Med srednješolci je bil najboljši Andrej Prus iz Novega mesta, drugi pa Evgen Macur iz Krškega. te dni natančneje obveščeni, kako bo v nadalje akcija potekala. Prva r V IMV ZA SOLIDARNOST - Delovni kolektiv novomeškega IMV je že 16. aprila poslal na potresno področje Črne gore sanitetni avtomobil in prikolico iz lastnega programa, v n: dneh pa so vso proizvodnjo usmerili v proizvodnjo prikolic, ki jih bodo do začetka maja izdelali skoraj tisoč izven programa. Od 25. aprila do 5. maja bodo delavci IMV-a delali v izmenah po 12 ur, prav tako bodo za stroji tudi 27. aprila in 2. maja. Tudi poslovni partner Renault je prek IMV poslal na potresno območje R-12 break. (Foto: J. Pavlin) c. prireditev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali sodobno kmetijsko mehanizacijo, pripravili so razstavo del treh belokranjskih likovnih umetnikov, na račun pa bodo prišli tudi ljubitelji pristnih domačih jedi, saj so belokranjske kuharice pripravile za ogled vrsto prazničnih in vsakdanjih belokranjskih jedi, ki jih bo moč tudi naročiti. V treh dneh razstave bo poleg strokovnih predavanj vrsta kulturnih prireditev, v izdatni meri pa so poskrbeli tudi za zabavo in ples. SEVNICA: 7 SREBRNIH SINDIKALNIH ZNAKOV Na jutrišnji proslavi dneva Osvobodilne fronte in 1. maja na Lisci bodo poleg srebrnih priznanj OF podelili tudi sedmero srebrnih sindikalnih znakov. Prejeli jih bodo: Ante Glavan iz Jutranjke, Jože Gole iz Kopitarne, Majda Hercog iz sevni-škega zdravstvenega doma, Rudi Murn iz tozda Motiv Jutranjka in Marjan Vovk iz Jugotanina. Med osnovnimi sindikalnimi organizacijami sindikata bosta to priznanje letos prejeli Osnovna organizacija Doma za starejše občane Impoljca in OO delovne skupnosti skupnih služb Jutranjke. LIEGE: ODLIČNE NOVOMEŠČANKE Konec minulega tedna je šest najboljših jugoslovanskih telovadk, kandidatk za ekipo, ki bo tekmovala na mediteranskih igrah, nastopilo v Liegu (Belgija). V mednarodnem prijateljskem dvoboju so bile precej boljš jugoslovanske telovadke. Rezultat: 181,95:172,45. V ekipi so nastopile kar tri Novomeščanke. Jasna Dokel je osvojila prvo mesto (37,10 točk). Kavškova je bila tretja (36,30), Kočevarjeva pa sedma (34,95). SPOROČILO BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov bo naslednja številka Do-lenjskega lista izšla 10. maja in bo, tako kot današnja, predpraznična, obogatena z redno štirinajstdnevno Prilogo. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Če bi se vsaj nekaj izmed milijonov besed, napisanih o rasizmu, naposled vendarle uresničilo, bi bilo na jugu Afrike že dosti bolje — toda številne resolucije, sprejete v Združenih narodih in drugod, ostajajo le črke na papirju. Zasedanje posebnega odbora Organizacije Združenih narodov za dekolonializacijo v Beogradu pomeni še en resen poskus, da bi svetovna organizacija ukrepala proti rasistom v Južni Afriki, Namibiji in Rodeziji Temen madež človeštva To je prvič, da neko telo Združenih narodov zaseda v naši državi (zasedanje bo trajalo do 30. aprila) in to je mogoče vzeti kot še eno. priznanje Jugoslaviji in njenim prizadevanjem v boju proti kolonializmu. Sedaj je pravi čas za ukrepanje, je rekel med drugim v svoji poslanici predsednik republike Tito, da z odločno podporo in prizadevanji odpravimo ta sramotni delček človeške zgodovine. Pred začetkom zasedanja je udeležence posebnega odbora nagovoril tudi Josip Vrhovec, zvezni sekretar za zunanje zadeve, ki je v svojem pozdravnem govoru opozoril m povezanost rasističnih režimov z imperialističnimi silami in nadnacionalnimi družbami Dejstvo je namreč, da. imajo številne zahodne nadnacionalne družbe na tem področju okoli 25 milijard dolarjev vredne naložbe in te so (ob sicer nesporno pomembnem strateškem položaju Južne Afrike) tisti razlog zaradi katerih ostajajo vsi sklepi Združenih narodov in neuvrščenih večinoma neizpolnjeni Neuvrščene države (ki so v veliki večini tudi same rezultat protikolonialne revolucije) že dolgo vztrajajo na tem, da je treba okrepiti boj osvobodilnih gibanj na jugu Afrike in povečati podporo petim državam tako imenovane prve bojne linije - namreč Angoli, Mozambiku, Zambiji, Tanzaniji in Botcvani Prav te sile namreč nosijo na svojih ramenih vso težo osvobodilnega boja. Neuvrščeni so na zadnjem zasedanju koordinacijskegi odbora v Maputu (koordinacijski odbor se je prvič sestal na afriških tleh in prvič je imel eno samo točko dnevnega reda, namreč boj proti kolonializmu) strnili svoje vrste in se domenili za nekatere konkretne oblike pomoči osvobodilnim gibanjem. Toda to je le en del potrebnih skupnih naporov, s katerimi bo mogoče zagotoviti svobodo in enakopravnost ter vse druge pravice, ki ljudstvom na tem območju gredo iz ustanovne listine Združenih narodov. Drugi in skorajda še bolj pomemben pa je odločna zahteva, 5)raviti in odstraniti s polj ter porabiti oziroma uničiti podorati, kompostirati ali sežgati) koruznico skupaj s .Opozarjamo, da bo kmetijska inšpekcija nadzorovala wmJevanje koruznice in kršitelje brez predhodnega opomina Pomagala v postopek pri sodniku za prekr&e. Za prekrito je členu zakona zagrožena kazen 1.000 do 10.000 din za P^o osebo ali organizacijo združenega dela in 200 do 2.000 28 Posameznika. Nov° sP°ro^a oddelek za medobčinske inšpekcijske službe v _ varn mestu. Grožnja in kaznovanje je seveda skrajni ukrep, Do].^tereni je treba poseči pri slabih gospodarjih. Dobri Drn * zavedajo, da je koruzna vešča, ki ji rečejo tudi 0bAna ve^a’ zdo nevaren rastlinski škodljivec, ki lahko .. utno prizadene pridelovanje koruze. Vešča je stara fižol u mnogih rastlin, ne le koruze. Napada še hmelj, proso, c. ’ konopoljo, sirek in druge rastline. Nevama je predvsem Pri kateri * --------- ukre ’ F1* Karen pa na srečo poznamo ucuiKovne zasiuuc ni vRC’ ^a v naših razmerah kemično zatiranje običajno še £nrebno,je pav Ameriki, nain*- .V stai®jS*h knjigah o varstvu rasdin je opisan nož *• oyiteia način zatiranja. V jeseni je treba koruzno slamo Kon • iin*oli P” zemlji, da zajamemo kar največ gosenic. Don • ^ ^ rieba pred oranjem prebranati, da z brano ^ ^mo štrclje, Id potem spadajo na ogenj. Uporaba koruzne bila 6 28 °Sraje> zaslne strehe in podobno je izključena. Saj bi . v tem primeru koruza pravo gojišče za razmnoževanje K°ruzne vešče. Inž. M. L. okoliša - se po značilnostih tako razlikujeta, da je zares smotrna povezava v okviru metliške zadruge otežena in tudi nekoliko vprašljiva. Pri pridelovanju sadja, povrtnin (KZ Črnomelj) in merkantilnega krompirja (KZ Trebnje, Kolinska -tozd Mirna) je bil dosežen precejšen napredek, čeprav ima Kolinska precejšnje težave s prodajo v pire predelanega krompirja. Eno od določil dogovora pravi, naj bi do leta 1980 v družbenih obratih in na zasebnih kmetijah namolzli več mleka in zredili več govedi za zakol. Da bi to lahko dosegli, so v Novem mestu zgradili mešalnico močnih krmil Mešalnica doživlja že v poskusnem obratovanju velike težave, ker nima dovolj naročil. O vzrokih smo obširneje že pisali. Nekatere naloge, za katere sta zadolženi predvsem novomeška zadruga in mirenska Dana, se ne uresničujejo. Tako še ni hladilnice »n ne klavnice, pa tudi za predelavo mesa in mleka še ni poskrbljeno. Ce naj bi kmetijstvo resnično skrbelo za preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki, ga bo potrebno bolje organizirati in mu omogočiti materialno osnovo. Brez predelovalnih zmogljivosti, hladilnic in drugih objektov nikakor ne bo moglo biti kos tej svoji glavni nalogi. In o tem so vsi prepričani. Še »črn” pripust Posavje: inšpekcija svari Razmere v živinoreji niso rožnate, nemalokrat pa si nekateri živinorejci pljujejo tudi sami v skledo. Posavska kmetijska inšpekcija namreč že vrsto let opozarja na gospodarsko škodo zaradi tako imenovanih ne-licenciranih plemenjakov in druge pomanjkljivosti pri razplodu živine. Lani so sicer ugotovili dosti manj neodbranih bikov -47, medtem ko so jih še leto poprejc kar 162. Po številu krav in telic v vseh treh občinah računajo, da je na območju krške občine pod neodbrane bike še vedno pripuščenih 1.000 plemenic,. v sevniški občini 500, v brežiški pa 300. Takšne evidence za plemenske svinje in kobile ni, zato je dejanska gospodarska škoda nedvomno še dosti večja. Na voljo ni niti podatkov, kolikšno je bilo število plemenic, ki so jih oplodili licencirani plemenjaki. Svetla izjema je le krški Agrokombinat, čigar kooperanti so ustrezno pripustili 163 kobil, 1.062 krav in 1.144 svinj. Zabeležiti velja, da je bil minulo leto vsaj uradno odstranjen zadnji „pasasti” krško-poljski maijasec. To pasmo so zamenjali z merjasci sodobnejših pasem. Ob dejstvu, da je bilo lani v Posavju umetno osemenjenih 11.141 krav in telic, na prvi pogled ne gre biti plat zvona zaradi pripustov na „črno”. Vseeno pomeni veliko škodo predvsem za prizadete rejce, posredno pa za vso družbo. Vsega očitno ni mogoče pripisovati zgolj trdoživosti tradicije. Lani sprejeti zakon o ukrepih v živinoreji nalaga občinskim skupščinam, da sprejmejo posebne odloke, kjer mora biti urejeno tudi vprašanje načina in organizacije oplojevanja živali. Ob sprejemanju teh odlokov bi morali temeljiteje pretresti tudi to. A. 2. MALO DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Na davčno upravo metliške občine je prišlo vsega 15 napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov. Največ, 215.840 dinarjev, je prijavd zdravnik. Sicer pa bodo glede na olajšave zaradi preživljanja otrok in drugih družinskih članov odmerili zelo malo davka, tako da bodo obdavčeni le trije, morda štirje občani. Lani je skupni dohodek prijavd o 30 občanov. JUGOTANIN: NUJNO ČIŠČENJE V sevniškem Jugotaninu so v ponedeljek začeli čistiti parovod, da bodo lahko brez škode priključili parno turbino. Vsakih šest ur tako čistijo parovod z izpustom pare, kar poteka ob močnem hrupu. To čiščenje opravljajo v naslednjih urah: od 4.30 uri zjutraj, ob 10. uri, ob 16. in zadnje ob 22. uri. To bo trajalo predvidoma en teden. V tovarni prosijo okoliško prebivalstvo za razumevanje. ! SPOMLADANSKA setev ✓ * I * * * ! * s 5 { * s * \ \ \ * * Ž EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja:Ttt Doberšek Po spomladanskih delih čaka vinogradnika eno izmed najbolj zahtevnih del, to je Varstvo vinograda pred boleznimi in škodljivci, ki je tesno povezano z uspehom našega dela, pridelkom vina. Za varstvo vinogradov že 100 let uporabljamo razna kemična sredstva, ker z naravnim ali biološkim varstvom in mehanično ni mogočyzaščititi trte. Število kemičnih sredstev iz leta v leto narašča, narašča pa tudi število in intenzivnost napada bolezni in škodljivcev. Razumljivo, da sama kemična sredstva ne zadoščajo za varstvo vinograda. Uporaba kemičnih sredstev je tesno povezana z drugimi agrotehničnimi deli, predvsem z obdelavo in gnojenjem vinograda. Delitev kemičnih sredstev Vsa kemična sredstva za varstvo rastlin imenujemo s skupnim imenom ..pesticidi”. V vinogradu uporabljamo: - fungicide ali sredstva za zatiranje glivičnih bolezni. Ta sredstva so najštevilnejša in jih v vinogradu največ porabimo, saj so glivične bolezni, kot so pero-nospora in oidij, za trto najbolj nevarne: - insekticide ali sredstva za uničevanje insektov - škodljivcev. Teh sredstev v vinogradih rabimo zelo malo, ker škodljivci, izvzemši senenega črva sukača, trte ne napadajo v večji meri; - herbicide ali sredstva za uničevanje plevelov. Teh se poslužujemo le v manjši meri, ker so trte, posebno mlade, ki so pri tleh, zelo občutljive. Pri uporabi teh sredstev v vinogradu je treba biti zelo previden; - akaricidc ali sredstva za uničevanje pršic. Tudi teh se poslužujemo v manjši meri. Nakup kemičnih sredstev Pri nakupovanju kemičnih sredstev pazimo, da so v izvirnih zavitkih. Vsako prepakiranjc kemičnih sredstev je prepovedano in ima lahko hude posledice. To velja zlasti za porabnike sredstev. Pri tem bom navedel le dva primera: Prvi primer: Ded je ljubil žganje, zato so domači steklenice z žganjem skrivali. Ko je ded našel umazano steklenico brez označbe, je bil prepričan, da je v njej žganje, in je krepko potegnil. Po krepkem požirku je sicer občutil, da to ni žganje, vendar je znatna količina že stekla po grla Začelo ga je zvijati, toda ni si upal takoj povedati, odkod zvijanje. Šele drugi dan so ga prepeljali v bolnišnico, toda pomoč je bila prepozna. Drugi primer: Vinogradnik je prepakiral herbicid v pivsko steklenico. Misleč, da ima v steklenici dodatno sredstvo za boljši učinek škropiva, je vinograd, star 6 let, na površini pol hektara poškropil s sredstvom proti peronospori z dodatkom sredstva za boljši učinek (mimogrede: teh sredstev niti ne bi bilo treba dodajati). Herbicid, ki je bil v škropivu, je tako močno poškodoval trte, da so se popolnoma posušile in je moral lastnik vonograd drugo leto prerigolati in na novo saditi trte. Vsa kemična sredstva, ki so v prometu, morajo imeti navodila za uporabo pisana v enem izmed jugoslovanskih jezikov, navadno pa v treh jugoslovanskih jezikih: slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini. Uvoznik tujih kemičnih sredstev mora poskrbeti prevod teh navodil v enega izmed jugoslovanskih jezikov. Navodil za uporabo kemičnih sredstev, ki so priložena ali nalepljena na ovitkih sredstev, se moramo natančno držati, saj s prevelikimi odmerki kemičnih sredstev rastline lahko poškodujemo, s premajhnimi dozami pa ne dosežemo zaželenega učinka. Na Dolenjskem največkrat opazujemo preveliko koncentracijo škropiva iz modre galice. Listi trte so dostikrat tako na debelo prekriti s škropivom od galice, kot da bi ometal steno zidanice. Razumljivo, da tako na debelo prepleskani list trte z galico ne more asimilirati in je grozdje kljub lepemu vremenu v jeseni kislo, žametovka samo malo pordeči, namesto da bi bilo grozdje lepo modro. Uspeh škropljenja ni v veliki in pretirani koncentraciji škropiva, temveč predvsem v pravočasno in temeljito o pravičnem škropljenju. Boljše je enkrat več škropiti, kot pa pretiravati s koncetra-cijo škropiva. DT i * S s s 5 * H Pomoč od... (Nadaljevanje s 1. strani) V torek je koordinacijski odbor sklenil, naj bi proizvodne delovne organizacije prispevale enodnevni zaslužek, neproizvodne pa 3,5 % od neto mesečnih osebnih dohodkov. Kot posebno pomoč pobrateni občini Hercegnovi bodo iz stanovanjskih skladov delovnih organizacij izplačali po 100 din na zaposlenega. Akcijo je treba izvesti do konca maja. Razen tega RK in mladinska organizacija zbirata pomoč občanov v denarju in obveznicah, pa tudi materialno oomoč. BREŽICE: Samo mestna organizacija RK je do petka zbrala 91.900 din prostovoljnih prispevkov. Razen tega pa še več posteljnine, oblek itd. Delovni kolektivi so prispevali enodnevni zaslužek, mimo tega pa zbrali še 91.000 din denarne pomoči. Skupna denarna pomoč je brez upoštevanja enodnevnega zaslužka znašala do petka 282.900 din. ČRNOMELJ: Po prvi pomoči so V pošiljki, ki jo bodo danes odpremili v Črno goro, bo tudi pet šotorov sevniškega taborniškega odreda „Treh smrek”. TREBNJE - Razen tega, da se delovni kolektivi že odločajo za prispevek v višini enodnevnega zaslužka, poteka po krajevnih skupnostih še posebna akcija. Na Čatežu so zbrali 5.000 din, v Mokronogu 40.000 din, iz mirenske Kolinske so poslai 1 tono krompirjevih kosmičev v vrednosti 50.000 din in 150 kg otroške hrane v enaki vrednosti. Trimo ima pripravljene za 250.000 din profilirane pločevine, IGK z Račjega sela 200 m2 ploščic, obe gozdni gospodarstvi pa en vagon hlodovine. Ta pomoč čaka na odločitev republiškega štaba za civilno zaščito. Telefonija v koraku z načrti Na zadnji seji območne samoupravne skupnosti za ptt promet delegati ocenili minulo poslovno leto — Več kot 2500 novih priključkov za telefone 8. seja skupščine območne SIS za PTT promet, ki sta jo imela zbora zadnji petek v Novem mestu, je postre^a z zanimivimi in obetavnimi podatki. Obenem je opozorila na veliko pripravljenost uporabnikov, ki pa marsikdaj pri svojih prizadevanjih za napredek 2?• .«*n* ........................ 1 J večje spremembe predvidevajo v iz občine poslali še šest prikolic; pripravili pa tudi večjo količino gradbenega materiala, ki ga bodo odposlali, brž ko bodo prispevale enodnevni zaslužek delavcev, zbiranje denarja pa poteka tudi prek RK. KOČEVJE: Občinski štab CZ je zbral 360.000 din, za to nakupil 2000 odej in jih nato odposlal, razen tega pa še štiri velike ponjave. Preostali denar je nakazal na zbirni račun. Največji prispevek je dal Itas (80.000 din), zdravstveni dom (30.000) in Oprema (20.000). Itas, ki je poslal še dve prikolici, bo dal prednost pri dobavi svojih izdelkov naročnikom iz Črne gore. Denarne prispevke in obveznice dajejo tudi drugi, delovne organizacije in zasebniki. Tako je prispevala družina Kobal iz Kočevja za 1.137 din obveznic, Zinka Zemljak pa 679 din itd. KRŠKO: Tudi v tej občini se akcija uspešno nadaljuje. Razen 300.000 tun iz proračunske razerve so do konca tedna zbrali in odposlali 405 odej, 320 rjuh, 200 kg polivinila za strehe, 3 komplete kamionskih ponjav in 120 kg sanitetnih pripomočkov. Skupna vrednost materialne pomoči je 112.000 din, delovne organizacije so Erispevale brez enodnevnega zasluž-a 230.000 din, podmladkarji RK pa 153.400 din. V Črno goro so poslali tudi tri avtomobilske prikolice in dva šotora. METLIKA: Po prvi pošiljki, o kateri smo 2e poročali, so iz občine poslali še dve prikolici, tri šotore za 20 ljudi, 100 odej in 30 spalnih vreč. šolarji so v kratkem času zbrali nad 10.000 din. Vse delovne in druge organizacije bodo prispevale enodnevni zaslužek. Nekateri so delali že zadnjo soboto in denar že nakazali. RIBNICA: od torka so iz Ribnice odpremili v Črno goro še eno stanovanjsko prikolico, občinski odbor RK Je xnazkal 5.000 din, pomoč pa še zbira. Večina kolektivov je že sklenila, da bo prispevala enodnevni zaslužek. Pomoč zbirajo tudi učenci po šolah. SEVNICA: V Jutranjki so že naslednji dan po potresu sklenili nameniti prizadetim ljudem eno-dnevi zaslužek, kar znese približno 470.000 din. Takoj so odposlali tudi 500 spalnih vreč in prav toliko toplih jopic. Zgledu sledijo tudi drugi kolektivi. Po 5 tisočakov so prispevali iz sevniške oblačilne šole m osnovne šole Ane Gale, Dom za starejše občane na Impoljci pa je prispeval odeje in rjuhe. PODALJŠAN DELAVNIK PRI IMV V BREŽICAH Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je 20. aprila izdal odredbo, s katero zahteva podaljšan delovni čas v Tovarni avtomobilskih prikolic IMV in v. kovinskem obratu IMV v Brežicah, da bi lahko čimprej zagotovili Črni gori tisoč stanovanjskih prikolic. Delovni čas je v obeh izmenah podaljšan na dvanajst ur v dneh od 23. do vključno 28. aprila in od 2. do 5. maja. Delavci IMV bodo potemtakem imeli praznik samo 1. maja, 27. april, 28. april in 2. maj pa bodo zanje letos delovni dnevi. Gerdoviča je bilo razvidno, da je bilo poslovno leto 1978 dokaj uspešno. Skupno število ptt storitev se je v primerjavi z letom 1977 povečalo za 13 odstotkov (96.714.000 storitev), najbolj pa so napredovali na področju telefonije, ki je šla v korak z načrti, število telefonskih naročnikov se je v minulem letu povečalo od 7.570 na 8.585, navzlic temu pa je za telefon še veliko interesentov. V predalih imajo namreč še 2900 novih prošenj. Ko so delegati govorili o gospodarskem načrtu za letošnje leto, so poudarili, da tudi zanje velja leto kakovosti. 'Opremili bodo sprejemna delovna mesta na poštah, L, tl. in IH. reda s tipizirano sprejemno mehanizacijo, povečali bodo število zaposlenih, veliko pozornosti pa bodo posvetili strokovni izobrazbi itd. Vrednost načrtovanih novih investicij znaša 80.492,946 din. Menijo, da bodo sami zbrali 17.846.430 din, pomagali pa si Pohod v čast jubileja j Ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor je svet za ljudsko obrambo in DS pri skupščini občine Novo mesto ob pomoči OORK ter zdravstvenih in pedagoških delavcev pripravil 20. aprila občinsko tekmovanje osnovnošolskih ekip. Starta pred novomeško športno dvorano se je udeležilo vseh petnajst osnovnih šol, deset celo s po dvema ekipama. Ekipe so se med seboj pomerile v znanju iz programa prve pomoči, v poznavanju orožja in vojne opreme, streljanju, topografiji, poznavanju SLO In zgodovine NOB. Vse tekmovalne točke so bile razpo- rejene na 8 km dolgem orientacijskem pohodu, ki se je končal na Brezovici. Največ točk je zbrala prva ekipa o.š. „Katja“ Rupena”, slede ekipe: o.š. „Mar-tin Kotar* (Šentjernej) I. in IL ekipa, „Katja Rupena” II. o.š Žužemberk, o.š. Grm, o.š. ^topiče, o.š. Škocjan, o.š. Bršljin, o.š. (Kirna peč. Regionalno srečanje najboljših bo 18. maja v Novem mestu, republiško pa 25. maja pri Urhu v Ljubljani. Tekmovanja se bodo v zaključnem delu udeležili tudi mladinci 1. in 2. letnikov srednjih šol ter delavska in kmečka mladina. j g ■ ■ ■ ZNANJE ZAGOTAVLJA USPEH — Zmagovalcem orienta- cijskega pohoda pionirjev osnovnih šol novomeške občine, ekipi osnovne šole »Katja Rupena” I, je izročil pokal in diplome Miroslav Vute. Od leve proti desni: Gorazd Gabrijel, Strojan Primož, Vane Furian, Mateja Lovrin (Martin Hedeliš ni na dilci) foto: J. Pavlin telefonskem omrežju. Zavedajo se sicer, da bodo imeli pri novem kabelskem omrežju (Novo mesto, ČRnomej, Sevnica, Krško, Mokronog, Šentjernej, Šmarješke Toplice itd.) veliko dela, vendar so menili, da ga bodo opravili. Postavili in vključili bodo nove ATC pri poštah Brusnice, Vel. Gaber, Kapele in Stari trg, povečali bodo ATC v V Metalni optimisti Krmelj: manjka delavcev Kolektiv krmdjske Metalne je že vrsto let v težavah. Lanska izguba je znašala 10,06 milijona dinarjev. Komite občinske konference ZK v Sevnici se je lotil skupaj s predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine posebnih razgovorov v posameznih kolektivih Takšen razgovor je bil minuli petek v Metalni, tozd Tovarna lahkih konstrukcij. Udeležil pa se ga je tudi glavni direktor Metalne magister Herman Špička s sodelavci. Dela je dovolj, borijo pa se s pomanjkanjem delavcev. Mnogo delavcev dela tudi po 12 ur, da bi tako nadomestili izpad. O razgovoru bomo še poročali, vsekakor pa vlada delovno vzdušje, kar daje upanje, da bodo slednjič le premagali težave. A. Z. UČENCI NASTOPAJO Z VOJAKI Sodelovanje brežiške osnovne šole z garnizijo v Cerkljah in domom JLA v Brežicah se že nekaj let odraža na številnih prireditvah, za katere pripravijo šolarji in vojaki skupne nastope. Minuli petek so pionirjič in mladinci uspešno nastopili na akademiji za pripadnike garnizije v počastitev partijskih obletnic. V ponedeljek, 23. aprila, pa so oboji nastopili na akademiji za dan osnovne šole bratov Ribarjev in v počastitev jubileja ZK in SKOJ, katerega sekretar je bil Ivo Lola-Ribar. OD VČERAJ V SEMIČU LIKOVNA RAZSTAVA V zgornjih prostorih gasilskega doma v Semiču so včeraj odprli likovno razstavo, na kateri so dela -slike, grafike in kipi - belokranjskih ustvarjalcev: Mihaela Kambiča (umrl je letos), Jožeta Vrščaja iz Črnomlja in Jožeta Matkoviča iz Dragatuša. Z razstavo so popestrili kulturno življenje v Semiču in počastili tudi 60-letnico KPJ, SKOJ in sindikatov. Gradcu (60 priključkov), Metliki (400), Semiču (60), Škocjanu (60), Trebnjem (400), Brestanici (60), Brežicam (1000), Cerkljah (80), Jesenicah na Dol. (60), Kostanjevici (60) in Senovem (60) /Skupaj se bodo kapacitete ATC povečale za 2.580 priključkov, število telefonskih naročnikov pa bo naraslo od 8.585 na 9.634. Povečali bodo tudi število medkrajevnih zvez, in sicer od 662 na 759 itd. Med drugim so na seji govorili o predlogu o novi ceni za vključevanje novih telefonskih naročnikov, načrtu pospešenega razvoja na manj razvitih območjih itd. NAJVEČ ŠTIPENDIJ ZA KONFEKCIONARJE Za šolsko leto 1979/80 je metliška Beti razpisala skupaj kar 80 štipendij. Največ, 40 štipendij, so razpisali za šolanje konfekcionaijev, potrebujejo pa še vrsto drugih strokovnjakov, od ekonomskih tehnikov do profesoija angleščine in nemščine ter inženitja računalništva. Na razpis se lahko javijo tako redni kot izredni študentje, prednost pa bodo imeli otroci delavcev Beti, seveda pa je pogoj dober učni uspeh, upoštevali pa bodo tudi materialno stanje prosilcev. NOCOJ BODO PELI TOMŠICEVCI V prosvetnem domu v Brežicah bo drevi ob 19. uri osrednja počastitev dneva Osvobodilne fornte 27. aprila in praznika dela. Na pro; slavi bodo podeljevali srebrne znake Zveze sindikatov in občinska prižnanja Osvobodilne fronte. V kulturnem delu programa bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Dve uri pred to proslavo bo slovesnost tudi v Posavskem muzeju, kjer bodo mladi glasbeniki nastopili pri otvoritvi republiške razstave likovnikov amaterjev. KOČEVSKA LIKOVNIKA V DELNICAH Jutri, 27. aprila ob 18. uri, bodo v domu JLA v Delnicah odprt razstavo del kočevskih likovnikov slikarja Rada Megliča in kiparja Matije Glada. Odprta bo do 6. maj4! Pokrovitelja razstave bosta delavska univerza in kulturna skupnost Delnice. DOLENJSKA DAJE ŠE DOMICIL XV. DIVIZIJI Še ena partizanska enota naj bi dobila domicil na Dolenjskem. To je znana XV. divizija, ki se je med NOB največ zadrževala na tem območju. Domicil naj bi imela v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini, domicilna listina pa naj bi bila skupna. Predvidoma jo bodo podelili 22. julija v Selih - Sumber-ku, kjer bo velika proslava z odkritjem novega spominskega obeležja na kraju, kjer so padli trije narodni heroji: prvi komandant XV. divizije Dragan Jevtič, Milovan Šara-novid in Nande Kavčič. Skupščina skupnosti dolenjskih občin je na zasedanju 24. aprila v Novem mestu sklenila predlagati občinskim skupščinam, naj že na majskih zasedanjih, najkasneje pa junija, sprejmejo domicilne sklepe. V teh občinah imajo domicilne pravice že vse brigade, ki so sestavljale XV. divizijo. IME PO TITOVI MATERI V Bistrici ob Sotli bodo 28. aprila ob 10. uri odprli novo šolo, ki so jo imenovali po Titovi Materi Mariji Broz. Pred tem bodo v prenovljeni Javorško« domačiji na Trebčah, v rojstni hiši Utove matere, odprli spominsko sobo. V BREŽICAH SKLEP O REFERENDUMU Zbori občinske skupščine v Brežicah so na seji 23. aprila izglasovali sklep o razpisu referenduma za večnamenski samoprispevek. Referendum bo 3. junija. Od glasovanja občanov bo odvisno, če bodo programi za gradnjo šol, vrtcev, zdravstvenih, kulturnih in cestnih objektov v naslednjih 5 letih uresničeni-Samoprispevek naj bi občani plačevali od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1984. V petih letih bi tako zbrali 103,780.000 dinarjev. PRIREDITEV V VVINTERTHURU S PD Triglav in SD Planika iz Winterthura sta za 5. maja pripravil* v dvorani restavracije „Pri Jaklu” v Winterthuru prireditev, posvečeno mednarodnemu letu otroka. Na prireditvi bo gostovala folk!orna skupina Mura iz Vorlarlberga> iz domovine pa bosta prišla harmonikaški in tamburaški orkester šole ..Središče ob Dravi”. Za mladino bo predstav® ob 16. uri, za odrasle ob 20. uri-Večer bodo zaključili s plesom. Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje □ Tako je bil s študentom medicine v Pragi Ivanom Žganjarjem naročnik in propagptor ,.Svobodne misli", ki je od 1904 do 1910 izhajala v Pragi. Žganjarja so 1914 avstrijski orožniki aretirali in ga poslali na rusko fronto, kjer je pobegnil k Rusom, se med revolucijo pridružil boljševikom in padel kot oficir rdeče armade. Strupeh je bil naročnik ..Preporoda", ki je izhajal v letih 1912-1913, in gt propagiral sštudentom Henrikom Sbilom. Oba stalila hkrati častilca Ivana Cankarja. Leta 1921 je Strupehu pogorela hiša in obubožan se je preselil v Mokronog, kjer je 25. aprila 1922 umri. Kmalu po pokopu je prišel k Strupehovi vdovi mokronoški župnik H. Bukovvitz in zahteval, da mu je izročila polno skrinjo „brezver-skih“ knjig in časopisov, ki jih je nato v župnišču sežgal. „Delavec“ je 16. februarja 1897 objavil prvi dopis iz Mokronoga, ki kaže, kako je bil Strupeh spreten agitator. Dopisnik, najbrž sam Strupeh, je poročal: ..Mokronog - V tem letu se je pričela tudi pri nas živahna agitacija za ustanovitev klerikalnega društva." Tako je 1. januarja 1897 kaplan dr. Jože Jerše zbral rokodelske pomočnike in mojstre. „NIhče se ni upal ugovarjati, da ne bi se mu zameril. Slednjič se vendar oglasi sodr. Franjo Strupeh. Ta poudarja, da ima društvo le namen, zmešati štreno pri državnozborskih volitvah, da bi zaslepljeni delavci in obrtniki oddali svoje glasove klerikalnemu kandidatu." Zatem je bil 24.januarja 1897 nov sestanek, na katerem je kaplan začel kar vpisovati člane. Oglasil se je zopet Strupeh, da je to društvo le pesek v oči delavskim stanovom, da jih hoče le odvrniti od pravega smotra in cilja. To je pa g. kaplana tako zasrdilo, da je z nekaterimi starimi lažmi, koje pobral je med obrabljeno šaro, hotel kar pobiti svojega nasprotnika." Strupeh pa mu je zopet krepko odgovarjal. „V št. 3. ..Domoljuba" tl. je pa g. kaplanček na .katoliški podlagi* napadel našei i sod r. SUupeha..." Sodalnodemokratična stranka je razen kandidiranja v peti kuriji postavila v litijskem okraju tudi kandidata v kuriji podeželskih ob- čin, kjer je znaten del malih kmetov pod vplivom zagorskih rudarjev simpatiziral s socialno demokracijo. Kandidat Kordelič je tam dobil le nekaj manj glasov kakor liberalni kandidat. Stranka je povsod in tudi na Dolenjskem mnogo trpela zaradi političnih preganjanj. Ob volitvah so se vrstili pred sodišči procesi zaradi prestopkov kolportaže in zboroval-nega zakona. Taki procesi so bili tudi v Novem mestu. Koliko je bilo teh proccsov in kateri dolenjski socialni demokrati so se morali zagovarjati pred sodiščem, ni mogoče ugotoviti, ker je bil del arhiva okrožnega sodišča v Novem mestu iz leta 1897 in naslednjih let med okupacijo in delno tudi po osvoboditvi popolnoma uničen. Razen za Novo mesto in Grosuplje niso znani podatki, koliko glasov je Jugoslovanska socialnodemokra-tična stranka dobila v posameznih krajih in skupaj na Dolenjskem. Vodstvo JSDS je pravilno oceni- lo, da so volitve ..vzbudile veliko zanimanje delavstva za njegov položaj in so znatno prispevale k napredku socialne demokracije". Tudi na podeželju so po volitvah pripravljali ustanovitev mešanih strokovnih društev. To so na Dolenjskem nameravali storiti vsaj v Radečah in morda še kje, v Novem mestu pa so pripravljali ustanovitev politične organizacije za Dolenjsko. Razmero na Dolenjskem so bile ugodne za še širši prodor socialne demokracije med siromašne kmete, ki jih je prav tako kot delavce dušil in izkoriščal kapitalizem. Tako je dunajski kapitalist dr. Robert Schle-isinger v času silne bede na Dolenjskem prišel v Novo mesto, kupil graščino Ruperč vrh, na veliko kupoval gozdove na Gorjancih in kmečka posestva okrog njih. Ko so tako prišli v njegove roke obširni predeli Gorjancev, je kot njihov lastnik spremenil tudi svoj priimek in postal - Gorjany! Na ta vdor kapitalizma je mislil neki „Podgurc“, najbrž dr. Karel Slane, ki je objavil v „Delavcu“ dopis, da je tvorničar Gorjany, ki se je prej pisal Schlesinger, „že pokupil skoro vse Gorjance, Belo krajino in Podgorje ter tako uboge dolenjske kmete razlastil, da morajo sedaj pri njemu skoro zastonj delati... Sodrugi iz mesta, pridite vendar enkrat pod ali na Gorjance z .Delavcem' agitovat, kajti pri nas je polje jako ugodno za socialno demokracijo ... Ni znano, kakšen je bil odmevna ta poziv, vsekakor pa ni mogel biti velik, ker socialnodcmokratična skupina v Novem mestu ni bila niti tako močna, da bi mogla ustanoviti nameravano okrajno politično organizacija Zato je še naprej vsa agitacija v posameznih dolenjskih občinah slonela na posameznih agitatorjih, kjer pa teh ni bilo, tam še ni nastalo socialistično gibanje, čeprav so bile razmere zares ugodne. Po državnozborskih volitvah so bili socialni demokrati v Novem mestu kljub nasprotnim prizadevanjem dr. Marinka izbrani v odbor okrajne bolniške blagajne. V ..Delavcu" se je pojavil dopis iz Gotne vasi pri Novem mestu, v katerem je dopisnik zatrjeval, da so tudi tam pristaši socialne demokracije. Hkrati je bil objavljen dopis iz Šmihela pri Novem mestu. Razkrin-koval je politikantstvo in hujskaštvo tamkajšnjega kaplana, ki se je celo oborožil z revolverjem. Dopisnik se je podpisal „Podgurski rdečkarji". Morda se je za tem imenom skrival dr. Karel Slane. Od leta 1898 zasledimo, da je S.K, Slane Karel, pogosto prispeval za tiskovni sklad „Delavca-Rdečega prapora". Nekaj dopisov z Dolenjskega, ki so nepodpisani, moremo po stilu prisoditi dr. Slancu, od leta 1899 pa so dopisi nesporno njegovi, ker jih je že podpisoval s kratico S. K. Tako je dr. Slane konec novembra 1898 pisal ,,o izseljevanju v Ameriko, predvsem iz Bele krajine in Dolenjske." Decembra je pisal „z Dolenjskega" o mladini. V dopisu je pozival, naj ljudje ..ustavijo zahajanje mladeničev v bogoslovnice" in jih usmerijo v tehnične poklice, medicino in podobno. Naslednje leto je dr. Slane poročal ,,z Dolenjskega", da so ,.precej obširno graščino Pleterje na Dolenjskem kupili kartajzi s Francoskega". Opozarjal je, da sploh propadajo veleposestva, ki jih naj odkupujejo občine. T\idi kmetje propadajo in se izseljujejo v Ameriko. Zaradi tega je predlagal, naj se na veleposestvih, ki bi jih odkupile občine, ustanavljajo zadruge. Zatem je opozarjal: ,,Kmetije sc bodo morale socialistično organizirati. Kmetske zadru- ge so edino sredstvo, da se re$ kmet... kakor tvorniški delavci s* morajo tudi kmetje združiti... Jj Vodstvo Jugoslovanske social1' demokratične stranke pa ni in#*0 veliko razumevanja za agrarno vj*3' šanje in ga je začelo zanemarja*1' Tako je Rok Drofenik iz Celja, ki * je zavedal važnosti tega vprašanja.» objavljenemu dnevnemu redu & drugi kongres JSDS leta 18“' pripomnil: ..Pogrešamo edino agra^ no vprašanje, o katerem se je n zadnjem shodu sklenilo, da *e. postavi prihodnjič zopet na dne'1’ red. Najbrž pa ni to vprašanje f" naknadno prišlo na dnevni re& čeprav so bili na dobro obiskan®^ drugem kongresu JSDS ..posebjV močno zastopani kmečki element1 ‘ Tudi na tretjem kongresu JSP leta 1900 v Trstu ni bilo agrafl1 vprašanje na dnevnem redu k°-posebna točka. Obravnavali so £* pri točki o organizaciji stranke in ** tam le v zvezi s pripravami W volitve ter sklenili: ,,Z ozirom eminentno agrarni značaj na5>n krajev smatra zbor neobhodno P0" trebno, z agitacijo in organizacijo s® ozirati na kmečke delavce in ma* kmete. Zbor voli v ta namen dan®* agrarno komisijo, kateri b°. naloga, poučevati agrarno vprašanj in vprašanje kmečke organizacije tt* o rezultatih poročati prihodnjem rednemu zboru." , Pred državnozborskimi volitvai? 12. decembra 1900 je bil novembra 1900 v Novem mes* predvolilni shod JSDS, ,,na katerefj’ je bila kandidatura sodr. Kopa® enoglasno sprejeta". pisma in odmevi Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referendumu ter po drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 3/73) ter 35. člena statuta krajevne skupnosti Škocjan in sklepov zborov občanov v dneh od 5. do 15. aprila 1979 je skupščina krajevne skupnosti Škocjan na seji dne 16. 4. 1979 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠKOCJAN. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Škocjan se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka za komunalne in druge dejavnosti v krajevni skupnosti, kot sledi: ~ modernizacija in vzdrževanje krajevnih cest ~ ureditev kanalizacij po vaseh ~ kultura, telesna kultura in druge dejavnosti 2. člen Za realizacijo v 1. členu navedenega programa bo Potrebno zbrati 4.840.000 din, od tega s samoprispevkom 4.840.000 din. 3. člen Samoprispevek se bo uvedel za obdobje 5 let, od 1. 6. 1979 do 31. 5. 1984. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali: 1-zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo Prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 2 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek; 2. zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2 % katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa znaša manj kot 3.000 dinarjev; 3- delovni ljudje in občani, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti) v višini 2 % od čistega osebnega dohodka; 4- upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom, in tistih, katerih pokojnina je manjša od 3.000 dinarjev. , Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, 'nvalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad u6encev v gospodarstvu. 5. člen Sredstva samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti. , 6. člen Referendum bo v nedeljo, dne 20. maja 1979, od 7. do !9. ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti. Za izvedbo referenduma je zadolžena volilna komisija krajevne skupnosti. 7. člen Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani. Pisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani, starejši °d 15 let. 8. člen Na referendumu se glasuje tako, da občani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 1. člena tega sklepa, obkrožijo besedo „ZA", če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, in esedo „PROH", če uvedbi samoprispevka nasprotujejo. 9. člen finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi rajevna skupnost Škocjan. 10. člen Dolenjsk;leP *3^ne ve**at' dan po objavi v Skupščinskem ^evilka: 24/79 °atum: 18. 4. 1979 Predsednik skupščine krajevne skupnosti: LADO LUZAR, l.r. kw(?.^SELAVCEV 00 KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ Razpisuje dve vodilni delovni mesti: 1- INDIVIDUALNI POSLOVODNI ORGAN Pogoji: višja izobrazba ekonomske smeri, ~ ?e!ovn'*1 izkušenj na takem delovnem mestu; ednja izobrazba ekonomske smeri, et delovnih izkušenj na takem delovnem mestu; 2- Računovodja v^ja izobrazba ekonomske smeri, - SrIti.de,ovnih izkušenj na takem delovnem mestu; ednja izobrazba ekonomske smeri, eta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu. in hit ' moraj° izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, priia ' m°!^nrv' dan - v četrtek, 19. aprila -J® nastopilo 13 otroških in mladin- I pevskih zborov: zbor male glasbene šole Marjana Kozine, otroka zbora OS Škocjan in OS Katja £“Pena, mladinski zbori osnovnih Smarieta, Otočec, Dolenjske oplice, Šentjernej, Katja Rupena, Muka Sobar - Nataša, Grm in rsljin ter dekliška zbora iz gimnazija in zdravstvene šole. Na koncu so Mruieni zbori peli pod taktirko skladatelja Radovana Gobca, ki Praznuje 70-letnico. Drugi dan - v petek, 20. aprila -?? peli mešani in moški zbori: ®nJski in Šentjernejski oktet, jjoski zbori iz Škocjana, Šmihela pri °vem mestu, Dolenjskih Toplic, traže, Novega mesta (KD Dušana BELOKRANJCI NA ZAGREBŠKIH »SREČANJIH* V koncertni dvorani Vatroslava finskega v Zagrebu so se od 16. do aprila vrstile glasbene prireditve Za mladino vse Jugoslavije, imenova-"e »Srečanja". Vsak dan je okoli 1-500 mladih poslušalo koncerte resne, ljudske in zabavne glasbe, ki ® jo izvajali mladi filharmoniki iz “avarske, folklorna skupin? Lado in znani izvajalci zabavne glasbe iz ~>greba. Prireditev je obiskalo tudi 00 mladih iz Bele krajine, učencev 'z Črnomlja, Metlike, Semiča in 'arega trga. V organizaciji Glasbene "'•adine Bele krajine so jim obisk niogočile šole in kulturni skupno-511 obeh belokranjskih občin. stojen pomnik S po meni* NOV v Krški vasi dokončan po zamisli slikarja Miroslava Kuglerja . Spomenik padlim borcem m ktvam - ----- Va. . — fašizma v Krški j-. Je P° sedemnajstih letih , 11 končno obliko. Na “°yesnosti 29. aprila ga bo Krajevna organizacija ZB dala v varstvo in oskrbovanje ‘-ladinski organizaciji v foški vasi. Pomnik s 37 imeni borcev ln žrtev iz osmih okoliških vasi so leta 1962 postavili po zamisli rojaka inž. arh. Jože-a Ajstra. žal je takrat manjkalo denarja, da bi steno obogatili z uefom po grafiki akadem-ga slikarja Miroslava ^uglega iz Brežic. Na srečo se slikarjeva grafika ni izgu-Jr> 50 dela za spome-lani spet stekla, ki je zajela tudi ie v j! ,okolja spomenika, je vodil in usklajeval Miro- gjV Kugler. Na podlagi nje-L e§a, na^robnega modela . krškega tozda J? . onir izdelali elemente dnje stene. Kamnito plo-0 z imeni so naredili in montirali kamnoseki Krčana pijana Jakšeta. Ureditev kolja je bila zaupana dre-^nici Rimš brežiškega GG K? .vodstvom inž. Marjana adnika in ob pomoči mlačne iz Krške vasi. ... ^Sleijevo grafiko so v *e»ef prelili v umetniški limfni Vladimira Šeba v hJai}0vcu pri Zagrebu. Še-t . delavci so bronasti odli-niir n montirali na spome-"f- Relief ima simbolični i?inen: nad glavo kmečke nske, ki predstavlja pred-SDjn.° domovino, se vzpenja J, trPljenja v izgnanstvu, 3Dorlščih ^ krčevitem bo-; r' figure z zastavo na no ^P0menijo zmagoviti ko-boja — svobodo. Jereba) ter mešani zbori društva upokojencev, 1MV »n tovarne zdravil Krka. Vsak zbor je zapel tri ‘pesmi pretežno slovenskih skladateljev, na sporedu pa je bilo tudi nekaj narodnih in partizanskih, mladinski zbor iz Šentjerneja pa je imal na sporedu tudi arijo „Zbor sužnjev" iz Verdijevega „Nabucca“. Prireditev je bila pregledna manifestacija zborovskega petja v novomeški občini, zato bi prav gotovo zaslužila večjo pozornost občinstva, kot jo je. SPet je zatajilo usklajevanje, saj se je v petek zgodilo, da so potekale skoraj ob isti uri tri pomembne prireditve, od katerih je vsaka računala s polnoštevilno udeležbo obiskovalcev. DANES V NOVEM MESTU MITING Z RECITALOM V novomeški športni dvorani se bo začela danes ob 11. uri srednješolska proslava, s katero bodo počastili 60-letnici ustanovitve KPJ in SKOJ ter praznik dela. Obiskovalci bodo prisluhnili partizanskemu mitingu in recitalu sodobne revolucionarne poezije. Nastopili bodo recitatorji iz gimnazije in izobraževalnega centra za tehniške stroke, pevski zbor ekonomske srednje šole, zabavni ansambel glasbene šole Marjana Kozine, harmonikarja Gregor Jaklič in Branko Ravnik, kantavtorica Mateja Koležnik iz črnomaljske gimnazije ter skupina za izrazni ples pri Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani s solistko Sonjo Rostan. PESEM IZ TISOČ GRL - Zaključno pesem Radovana Gobca („Voščilo“) so zapeli na občinski pevski reviji v Novem mestu združeni otroški in mladinski zbori pod skladateljevo taktirko. Radovan Gobec (na sliki obrnjen proti dvorani) je ob tej priložnosti dobil čestitke za svoj sedemdesetletni življenjski jubilej. (Foto: J. Pavlin) So Trebanjci želeli preveč? Najprej so poskrbeli za razcvet amaterizma, zdaj pa dejavnosti nimajo s čim plačati Trebanjska kulturna skupnost sme letos zbrati vsega 6,793.000 dinarjev. Od tega je 3,019.000 dinarjev že vnaprej oddano kulturni skupnosti Slovenije za financiranje skupnega programa. Od vsote, ki ostane, je treba odšteti še 1,628.000 dinarjev za naložbe (investicijski denar zbirajo po posebnem dogovoru, sprejetem na začetku sedanjega srednjeročnega obdobja). Za redno dejavnost v občini lahko trebanjska kulturna skupnost ob takem razrezu zagotovi le 1,800.000 dinarjev. V tej številki, pa naj se zdi na prvi pogled še tako suhoparna, je skrita nadaljnja, predvsem pa letošnja usoda kulturnega amaterizma in drugih kulturnih dejavnosti v trebanjski občini. Denarja bo namreč premalo in ta ugotovitev pekli vse po vrsti, najbolj pa sestavljalce denarnega načrta kulturne skupnosti. BATALJON V 33 SLIKAH Na osnovni šoli Martina Kotarja v Šentjerneju bodo jutri, na dan OF, odprli likovno razstavo ..Gorjanski bataljon v delih naših umetnikov". Razstavljenih bo 33 del, ki so jih ustvarili Vladimir Lamut, Boris Kobe, Lojze Perko, Damir Smerdel, Tomaž Gostinčar, France Slana in Jože Kotar. Slike predstavljajo izbori iz fonda šentjernejskega rojaka Maksa Valeta. Razstavo so pripravile) krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije v Šentjerneju v] počastitev svojega krajevnega praznika. Dela bodo na ogled nekaj dni. PRIJAVE DEŽUJEJO Za tradicionalno pevsko prireditev Srečanje oktetov 79, ki bo ob koncu junija z zaključno prireditvijo v Šentjerneju, se je prijavilo že nad 30 pevskih osmercev iz Slovenije in zamejstva. Tudi letos bo v gosteh pevska skupina iz Dalmacije, in sicer bo to klapa iz Zadra. Prihajajo še nove prijave, tako da predvidevajo, da bo na letošnjem srečanju pelo kakih 40 oktetov. „AFERA“ V TREBNJEM Danes bo v Trebnjem gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja z dramo „Afeia“ Primoža Kozaka. Ta prireditev za odrasle bo v kulturnem domu. Za nastali problem so Trebanjci nekoliko tudi sami „krivi“, ker soj kot kaže, „preveč“ pogumno načrtovali srednjeročni razvoj. V planu za obdobje 1976 — 1980 stoji črno na belem, da bodo posvetili glavno pozornost najmanj razvitim dejavnostim: amaterizmu, knjižničarstvu, gostovanjem kvalitetnih kulturnih skupin in naložbam v kulturni prostor. Od vsega začetka je bilo jasno, da manj razvita trebanjska občina sama ne bo zmogla te naloge, ampak da bo moč prenekatero zadevo uresničiti z: nepreskromnim republiškim solidarnostnim deležem. Sprva je kazalo, da bo solidarnostni delež dovolj! močan in da bodo Trebanjci zastavljene naloge tudi uresničili. Amaterizem so začeli razvijati z velikim zamahom. Najprej so uspo- Dan Glasbene mladine Od 6. do 12. maja v Črnomlju tudi teden jugoslovanskega filma s premiero celovečernika „Moja draga Iza" 9. maj bo v Črnomlju dan Glasbene mladine Bele krajine, namenjen zlasti osnovnošolcem in srednješolcem, ki se prejšnji teden niso mogli udeležiti „Sre-čanj“, celodnevne glasbene prireditve v koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Glasbeno-likovna in filmska manifestacija bo v črnomaljskem kulturnem domu. Ob 10. uri bodo nastopili učenci glasbenih šol iz Ajdovščine, Črnomlja, Postojne in Sežane, zatem bo ogled razstave del akademskega kipaija Jožeta Vrščaja (v gornji avli doma), popoldne pa si bodo obiskovalci ogledali eno ocl filmskih predstav iz izbora tedna jugoslovanskega filma, ki bo od 6. do 12. maja v Črnomlju. V okviru tedna jugoslovanskega filma, ki ga pripravljajo Kamilo Vujčič: KLEPANJE KOSE, olje na steklu, 1973 zavod za kulturno dejavnost, koncertna poslovalnica in občinska kulturna skupnost iz Črnomlja, bodo prikazali nekatere filme iz zadnjega časa, ki so vzbudili veliko zanimanje občinstva in kritike. Prireditev se bo začela s predstavo filma „Okupacija v 26 slikah", končala pa se bo s premiero najnovejšega slovenskega igranega fil-• ma „Moja draga Iza“ po romanu Iva Zormana. Ob „govorici” fotografije Vogrinčičeva razstava v Dolenjski galeriji do 3. maja V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu je od prejšnjega tedna odprta razstava umetniških fotografij člana fotogrupe ŠOLT in študenta ljubljanske pedagoške akademije Zorana Vogrinčiča. Avtor je razstavo glede na motiviko in izraz razdelil v dva dela. V prvega, ki je izrazito pokrajinsko ubran in mu je nadel ime „Prospekti“, je uvrstil deset fotografij. O njem le toliko, da se odlikuje zlasti s tehnično dovršenostjo fotografij. Obiskovalcem Dolenjske galerije je ta svet že znan, saj seje avtor z večjim številom tokrat razstavljenih del predstavil v Novem mestu že lani v okviru razstave skupine SOLT. Novost za novomeško občinstvo so fotografije (nad dvajset) pod skupnim imenom ..Portreti". Značilno za ta dela je, da niso čisti fotografski proizvodi, ampak so likovno obogateni z ncfotografskimi posegi in elementi. Gre za neke vrste kombinirane fotografije z vnašanjem novih prostorskih dimenzij. Pričujoča razstava je avtorjeva tretja samostojna prireditev, sicer pa je sodeloval že na 52 razstavah doma in v tujini ter v zadnjih treh letih dobil enajst pomembnih nagrad in priznanj. šobili pevovodje, vodje gledaliških, lutkovnih, folklornih in drugih skupin, temu pa je sledilo ustanavljanje novih in oživljanje neaktivnih kulturnih skupin v malone vseh krajevnih skupnostih. Kakšen razmah je zavzel razcvet amaterizma, pokažejo tudi naslednji podatki: v občini dela enajst pevskih zborov, po pet-gledališko-recitatorskih in lutkovnih skupin, pihalni orkester, dve zabavnoglasbeni in folklorna skupina, fotoklub itd. Trebanjska knjižnica je dobila dve izposojevališči, tretje naj bi odpili letos. Sem štejejo Tabor likovnih samorastnikov, literarna in druge dejavnosti, ki so v zadnjem času naredile velik napredek in katerih življenje je prav tako odvisno od denarja kulturne skupnosti. Za dejavnost so nujni prostori, zato so se v trebanjski občini načrtno lotili usposabljanja kulturnih domov in dvoran. Denarja tudi za taka dela ni bilo dovolj. Ustrezne kulturne prostore imajo na Mirni in v Velikem Gabru, delno zadovoljujejo v Mokronogu, povsod drugod pa so odvisni od šolskih razredov in dvoran. Potrebe po kulturnih prostorih so silno velike, da jih vsota, ki jo trebanjska 'kulturna skupnost zagotavlja za naložbe, ne more pokriti. Znatno okrnjeni so tudi gostovanjski načrti, posebno kar zadeva prireditve za odrasle. Za šolsko mladino je v tem pogledu dobro poskrbljeno: sleherni učenec v trebanjski občini si med šolskim letom ogleda vsaj šest najrazličnejših kvalitetnih predstav gostujočih kulturnih skupin. Ob oživljeni in povečani kulturni dejavnosti o se letos kajpak povečali tudi denarni zahtevki amaterizma in ustanov. Kulturna skupnost jim z na začetku omenjeno vsoto (v njej je že upoštevan delež republiške solidarnosti) ni kos. Izračuni pokažejo, da primanjkuje nič manj kot 600.000 dinarjev. To je tudi edini razlog, da skupščina kulturne skupnosti še ni sprejela denarnega načrta za leto 1979. Glasov, ki sprašujejo, kaj storiti, je čedalje več, toda nobeden od njih noče ničesar slišati o tem, da bi denarni načrt kulturne skupnosti delali na hrbtu okrnjene dejavnosti. I. Z. Šest jih dobi Solidarnost v kulturi mimo Novega mesta, Metlike in Ribnice — Strožja merila Iz gradiva za današnjo sejo skupščine kulturne skupnosti Slovenije je razvidno, da bo letos dobilo republiško solidarnostno pomoč tudi šest občin z našega območja, ki sodijo med manj razvite. Predlagano je, naj bi dobile Brežice 536.000, Črnomelj 350.000, Kočevje nekaj manj kot 300.000, Krško blizu 334.000, Sevnica 311,000 in Trebnje 365.000 dinaijev. Novomeška, metliška in ribniška občina po strožjih merilih republiške kulturne skupnosti niso upravičene do solidarnostnih ..dodatkov" za svoje kulturne proračune. Republiška kulturna skupnost daje iz solidarnostnega sklada sredstva za arhivsko dejavnost, spomeniško varstvo, muzeje, akcije na spomeniškovarstvenem področju, za gledališka in glasbena gostovanja in za nakup novih knjig za ljudske oziroma splošnoizobraževalne knjižnice KDO POJDE V NOVI SAD? Kulturno-umetniško društvo Maksim Gorki iz Novega Sada je poslalo novomeškim kulturnikom povabilo za gostovanje v Vojvodini. Novomeščani prijaznega vabila ne nameravajo zavrniti. Gre namreč za! medrepubliško kulturno sodelovanje, v okviru katerega so Novosadčani v Novem mestu gostovali že pred dvema letoma. Novomeščani naj bi društvu „Maksim Gorki" vrnili obisk jeseni. Te dni so prišli na dan prvi predlogi, kdo. naj bi potoval v Novi Sad. Menijo, da pridejo v poštev samo najboljše skupine, take, ki bodo dobro zastopale zvrsti in kvaliteto novomeške kulture. V JAVNOST PREK KATALOGOV Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu hrani številne rokopise znanih slovenskih pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev. Rokopisna zbirka je nastajala dolgo vrsto let in je ena najbogatejših, kar jih premorejo knjižnice regijskega pomena. Za zanimivost naj povemo, da so v novomeški rokopisni zbirki vsi rokopisi pisatelja Pavleta Zidarja, že več let najbolj plodnega slovenskega literarnega ustvarjalca. Knjižnica se je odločila izdati kataloge rokopisov, s čimer bo bogato zbirko vsaj posredno odprla širši javnosti. Tisk katalogov bo podprla tudi republiška kulturna skupnost Večer z Menartom Srečanje z letošnjim Prešernovim nagrajencem v Dolenjski galeriji so pripravili novomeški študenti Ves in vselej sredi življenja, do vratu pogreznjen v njegove radosti in stiske, kot človek in pesnik zapriseženi realist, nič manj raznežen kot ironičen in satiričen, v izpovedi pa vedno neposreden, razumljiv, nemalokrat žurnali-stično aktualen. Tak se kaže pesnik Janez Menart, letošnji Prešernov nagrajenec za literaturo, v svojih zbirkah in tak se je predstavil tudi sam ljubiteljem poezije na literarnem večeru, ki ga je Klub novomeških študentov priredil 20. aprila v Dolenjski galeriji. Pesnik je svoje pesmi bral sam- To ni bilo presenečenje, saj zahtevajo jasni in do skrajnosti izpiljeni Menartovi verzi posebno, dejali bi menartovsko interpretacijo. Prebral je pesmi, ki so bile natisnjene v zbirkah „Pesmi štirih", „Prva jesen", ..Časopisni stihi", .r^emafori življenja", „Pesmi današnjih dni" in „Pod kužnim znamenjem", akoravno te niso vse, ki jih je izdal. Poslušalci so se lahko še enkrat prepričali, da je Menartov pesniški svet od začetka do kraja zemeljski in človeški, pravzaprav njihov, Menart pa samo njega glasnik. Sleherna pesem je monolit, zasnovan z arhitektonsko domiselnostjo in preciznostjo, ničesar v njej ni premalo, ničesar preveč, tako skladnost pa lahko dosežejo le pravi mojstri. Večer je bil pesniško doživetje, kakršnih v Novem mestu ni veliko. V celoti in učinkovito je ovrgel prepričanje, da današnji čas ni naklonjen poeziji, naj bi se pesniki kazali le v ožjih krogih ali pa še to ne. Vsaj za Menartov nastop lahko trdimo, da je zadovoljil vseh 120 poslušalcev, ki so v petek zvečer prišli v Dolenjsko galerijo. I. ZORAN 26. aprila 1979 DOLENJSKI LIST En sam sedež za dva učenca Vse novomeške srednje šole so prostorsko utesnjene, najbolj pa je to čutiti v Izobraževalnem centru tehničnih strok — Zdaj je v vseh srednješolskih klopeh 2200 mest, do leta 1985 pa jih bo 4.000 Pravi čudež je, kako je mogel Izobraževalni center za tehniške stroke v Novem mestu do letos poslovati v takih razmerah, kot je. Zagotovo blizu in daleč ni srednje šole, ki bi izobraževala v tako slabih delovnih pogojih, in ni šde, ki bi jo gospodarstvo tako potrebovalo. Soli gospodarstvo tudi pomaga, vendar posamezne —>• • • ■. rešitve v siii preveč stanejo in motijo redni pouk. Kot je povedal ravnatelj centra prof. Maks Starc, imajo v svojem sestavu dve poklicni šoli: avtomehansko in kovinarsko, ki pa izobražuje za 5 različnih poklicev. Skupno je letos na teh šolah 675 učencev, vendar imajo občasen pouk, tako da polovica učencev teori- UČILA IN GARDEROBA OBENEM — Hodniki v stavbi izobraževalnega centra tehničnih strok so sicer prostorni in svetli, uporabljajo pa jih za shranjevanje učil po omarah, razstavljen imajo letaldd motor, zraven pa so plašči in čevlji. A kmetijski Šolski center GRM NOVO MESTO OB JA VLJA proste delovne naloge in opravila za nedoločen čas: VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: — višja izobrazba komercialno-ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v opravljanju finančnih poslov in pozitivne moralnopolitične lastnosti, — ali delavec z izobrazbo ekonomskega tehnika, če ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v opravljanju finančnih poslov in izpolnjuje druge zgoraj navedene pogoje. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako „ZA RAZPIS". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. NOVOLES NOVO MESTO—STRA2A TOZD „SIGMAT" BRESTANICA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 RAČUNOVODJA Pogoj: višja šola ekonomske smeri in nad 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih ali ekonomska srednja šola in nad 4 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih Za obrat poliestra Veliki Podlog: a) 1 KONTROLORJA za poliestrske izdelke v proizvodnji b) 1 SKUPINOVODJA v proizvodnji Pogoji pod a) in b): poklicna šola kovinske, elektro ali lesne stroke in 4 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na Novoles, TOZD „SIGMAT" BRESTANICA Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. jo konča in gre k praktičnemu delu pouka v delovno organizacijo, druga polovica pa v šolsko klop. Tak način šolanja je v programu usmerjenega izobraževanja onemogočen, ker bo redni pouk trajal vse šolsko leto. V sklopu izobraževalnega centra dela tudi tehniška strojna šola z 205 dijaki, imajo pa tudi dislocirane oddelke gradbene tehniške šole s 110 učenci, lesarske srednje šole z 59 dijaki, kemične srednje šde z 28 učenci in farmacevtske šole s 35 fanti in dekleti Mimo vsega tega pa imajo še celo vrsto oddelkov za izobraževanje ob delu. Vsega je letos na šoli 1150 mladih in 350 odraslih. Za vso to veliko tovarno učenosti so imeli vse do letos v centralni šolski stavbi samo 6 učilnic z dvema kletnima zasilnima delavnicama in najete razrede v raznih stavbah po vsem mestu. Šoli manjka 19 učilnic, več kabinetov in drugih prostorov, da o telovadnici ne govorimo. Že v času malice dobi šolski gost svojevrsten vtis. V kartonskih škatlah nosijo salamo, jogurt, mleko in kruh iz ne tako bližnje samopostrežne trgovine, ker v šoli ni niti najmanjšega prostorčka, kjer bi lahko malice pripravljali in delili Otroci jedo na hodnikih, po razredih in celo v predstraniščnem prostoru. Od februarja letos so razmere delno izboljšane, ker so po mestu gostujoče razrede opustili in dobili na razpolago preurejene prostore bivšega internata v šmihelskem samostanu. Tja so preselili vse oddelke tehniških šol. Pouk traja na šoli vsa leta od 7. zjutraj do 19. zvečer, tako da maloštevilni predavateljski kader uči ves dan. »Poglavitna težava pri organizaciji pouka v takih razmerah je v tem, ker ni delavnic in laboratorijev za praktične vaje. Vsi dijaki strojne tehniške šole se po pet tednov vozijo v Ljubljano. IM V, ki ima večino štipendistov v tej šoli, je dal na razpolago avtobus, s katerim učence prevažajo. Prav tako se vozijo v Ljubljano na vaje učenci kemičnega oddelka. To vožnjo plačuje tovarna Krka. Naj povem le, da ena sama vožnja z vštetim regresom stane 3.300 dinarejv in da na ta način mečemo denar skoz okno. Zaenkrat ni drugih možnosti, dokler ne dobimo prostorov in jih opremimo. Poudarjam, da glede opreme ustreznih delavnic in kabinetov niso toliko vprašljiva finančna sredstva, pač pa prostor,“ pravi ravnatelj Starc. V novomeškem centru tehničnih strok se šolajo učenci iz Bele krajine, tudi od onstran Kolpe, iz Posavja, trebanjske občine ter kočevsko-ribniškega območja. Vsi ti so za marsikaj prikrajšani. Zelo težko je organizirati pouk telesne vzgoje, ki je predpisan, kajti čez 400 učencev, ki so letos nameščeni v bivšem šmihelskem internatu, hodi peš v športno dvorano k pouku telovadbe. V takih razmerah očitno manjka tudi predavateljskega kadra, ker si ob splošnem pomanjkanju predavateljev posamezni interesenti pač poiščejo zaposlitev v bolj ugodnih pogojih. V centru je letos 42 ljudi z ravnateljem in hišniki vred, na plačilnem spisku pa je čez 100 oseb. Ostali so hono- rarni. »SUKNO" INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPU2E z. n. sol. o. TOZD TEKSTILNA TOVARNA JURJEVIČA z. n. sol. o. Razpisna komisija pri delovni skupnosti TOZD Jurjeviča razpisuje prosta dela in naloge: 1.VODJA PROIZVODNJE Pogoji: - višja ali srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri s petletno prakso na vodstvenih delovnih mestih ter mo ral no-politična neoporečnost Za opravljanje del se sklene delovno razmerje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija „SUKNO" Zapuže, TOZD Jurjeviča, 61310 Ribnica. »STRESNIK", INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA p. o. DOBRUSKA VAS vabi k sodelovanju 1. 2. 3. 2 STROJNA TEHNIKA 1 ELEKTRIČARJA VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, ZIDARJEV, TERACERJEV IN VOZNIKOV VILIČARJA. Poseben pogoj je uspešno opravljeno poskusno delo. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prejemu prijav. V KLETI IN TESNO — V kleti narejena delavnica za praktik pouk poklicne kovinarske šole ne ustreza ne po velikostif drugače. V sili pa kletni prostor uporabljajo v ta namen že vrt1' let. ba in urejene razmere so več kot nujne, sicer se lahko zgodi, da tudi verifikacije posameznih dislociranih oddelkov ne bo možno dobiti Potemtakem bi kljub vsej lakoti po zapri i še nekaj tistih oddelkf ki so bili pridobljeni z veliki111 trudom. „ „ Rj Ob prehodu na usmerjeno izobraževanje bo tudi tak način poslovanja, kakršen je vpeljan letos na Cesti herojev in Šmihelu, čeprav ga štejejo za bistveno izboljšanje razmer, onemogočen. Tako daleč narazen ne bo mogoče organizirati pouka za toliko učencev, ker bodo imeli prvi dve leti teoretični program domala enak, tako učenci poklicnih, kot drugih tehniških šol. Ne gre prezreti tudi dejstvo, da je naval na šolo vsako leto hujši, ker so potrebe po tovrstnih kadrih v dolenjskem gospodarstvu vedno večje. Nova stav- Izboljšanje razmer in možnosti za študij Načrt za izgradnjo šolskega prostora za usmerjeno izobraževanje zagotavlja pogoje za širši razmah srednjega, višjega in tudi visokega izobraževanja v Novem mestu. Prednost pa je dana izobraževanju za tiste poklice, ki jih gospodarstvo in družbene dejavnosti najbolj potrebujejo: Sem spadajo vsi poklici v kovinskopredelovalni industriji, vsi tehniški ter zdravstveni in pedagoški poklici Z izgradnjo predvidenih zmogljivosti v novi stavbi bo dana možnost šolanja še novim smerem izobraževanja, s čimer pa ne bodo krite le potrebe, ampak bo ustreženo tudi staršem in otrokom, ker bodo imeli veliko več možnosti za izobraževanje v domačem kraju. Novi center za usmerjeno izobraževanje je namenjen tudi šolanju dijakov iz drugih sosednjih občin, kar je razumljivo, saj je Novo mesto v pogledu strokovne-\ga šolstva regijsko središče. Prav zaradi tega je z vso upravičenostjo računati, dl bo pri novogradnji finančno sodelovala izobraževalno skupnost Slovenije, ki naj bi zagotovila približno tretjino vseh potrebnih sredstev tl investicija S preselitvijo treh sred: njih šol v novo stavbo v kompleksu šolskega prostori v Šmihelu, kjer bo organizi' rano izobraževanje za tehniške poklice, zdravstvo io pedagoško gimnazijo ter pedagoško akademijo, bodo tudi druge srednje šole v mestu prostorsko laže zadihale in uredile razmere D° leta 1985 lahko računamo na bistvene spremembe in urejene razmere na tem področju z enim pogojem: da nihče od predvidenih financerjev ne odpove Te- meljni kamen novemu cen- ] tru v finančnem pogledu4 : predstavljajo odstopljeni presežki lani preveč vplačanih sredstev interesnim j skupnostim, začetna dela pa samoprispevek občanov. J TZE NAKLO VALILNICA prodaja 10 TEDNOV STARE RJAVE JARKICE hysex — dobre nesnice vsako sredo od 8. do 16. ure v vzrejališču Podbrezje. TZE NAKLO, KLJUČAVNIČARSTVO KRANJČIČ VINKO, GLOBOKO 50/a BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge 1.) 2 VARILCEV z atesti 2.) 3 KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: z zakonom predpisani splošni pogoji. Osebni dohodek po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja V do zasedbe delovnih mest. KLJUČAVNIČARSTVO KRANJČIČ VINKO, GLOBOKO 50/a BREŽICE PRODA 1.) tovorni avto taM 2001, letnik 1971-kasonar, cen* 82.000 din 2.) kombi FOR? TRANZIT. letniK 1972, cena 95.000 din Ogledi so možni vsak dan 1 Globokem 50/a. BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI"-METLIKA Komisija za medsebojna razmerja DSSS razpisuje prosta dela in naloge 1. TRGOVSKI ZASTOPNIK za območje Dalmacije Pogoji: — višja ali srednja šolska izobrazba, — 5 let delovnih izkušenj. Razpis je v veljavi 15 dni. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave zbira Kadrovska služba BETI, Metlika. i ovire : 1. , 100 m: 1. Sega 52,3, 4:13,5 (vsi . Žitko (Br) lesto, med člani pa je bil Prireditev je podprlo 9 do-delovnih organizacij. novomeških nogometašev je minulo nedeljo nadaljevalo s svoji področni skupini so Novomeščani igrali v Kranju in se 0 (1:0). V naslednjem kolu (27. aprila) igrajo Novomeščani Končalo se je prvenstvo v slovenski super ter v vzhodni in zahodni ligi — Favoriti pred prvenstvom, Novomeščani, osvojili samo 4. mesto “KtZ TEŽAV V POLFINALE - V soboto je bilo v novomeški P°rtni dvorani polfinalno košarkarsko prvenstvo za osnovnošolske Pfezentance, na katerem so igrale vrste iz Ljubljane, Kočevja in °vega mesta. Tekme so dokazale, da imamo v novomeški občini v‘“dober košarkarski podmladek. Izkazali so se zlasti fantje, kijih ..‘ Slavko Kovačevič. Vrstnike iz Kočevja so premagali 72:48, Mubljančane pa 62:57. Dekleta so premagale zelo slabe Kočevke j. • J®> z vrsto Ljubljane pa so izgubile 44:61. Na sliki: ekipa ŠŠD aqa Rupena s trenerjem. (Foto: Bogdan Zec, fotokrožek OŠ Na Rupena). Inlesov spodrsljaj na morju Ribničani, ki so se potegovali za 1. mesto v II. zvezni ligi, zaostajajo za Zagrebčani za 4 točke — Nesrečen poraz Novomeščank — Zanimivo v slovenskih ligah Zvezna Ugaša z Dolenjskega v minulem kolu nista imela sreče. Medtem ko so Ribničani za en sam gol izgubili v Rovinju, so jj°vomeščanke doživele pri najboljši vrsti v ligi hud poraz. V °venskih ligah večjih presenečenj ni bilo. Rovinj - inles 22:21(13:13) Skoraj nerazumljivo je, kako je Drvn z dna khko Ugnala favorite za aut ,mesto- Inlesovi igralci so v dar K' 'grali slab5e, kot znajo, ven-Sed moral' navzlic temu zmagati. PODRAVKA -NOVO MESTO 17:10(6:3) igralci edaj je njjjj0V b : prvo mcst0 izgubljen. Ilc 5 , Kersnič, D. Križman 1, D. Karti ,**c S. Kersnič, Kalajžič, Klju°V Ambrožič 1, Tanko 1 in Novomeščanke so imele v srečanju z najboljšo vrsto v ligi obilo smole. Najprej so igrale brez treh boljših i _ PIONIRJI TEČEJO danes 23. pohoda ,Po 26. inozi- „Po spominov” »Tel-' maja- Zan!miv bo tudi bodo I1^1Jate^Jstva’, na katerem elaurTiv* toP“e reprezentance 25 o“,vnih mest evropskih držav. OBETAVNI KRČANI v 'carate kljub „Nuklearna“ je Dri_,ot° v leskovški športni dvorani absolutni Če?ub,*5ko prvenstvo v katah ?! ka*eg°riji za moške ter v Bočnvi?; obv® konkurenci. Krčan Osvoiil a Z ovo meščanom Kendo Krčani ti .m®sto> med ekipami so Osvojila zeli že"ska "sta pa je J a zelo dobro drugo mesto. N, kje, kdo? zafef u r°k°metaši, ki so v ni“ Sb izgubili .načrtova- dom» » igIaj° konec tedna bodo 7mVrSti° Scnja- Zagotovo ravnn ,aga ’ ^ Senjčani, če-v £1*°. bo,J5i kot vrsta Rovinja, Ribnica*01 I'C morej° zmagati. za __ Preprič: zmagati. ani so prepričani, da boj Zeln t° Njun razgovor so lty, 0 vratih. Mabel je prev«0 ( takoj spet prestrašen0 ,(| možje?« je vprašala c puško. »Štirje so in E0 j,e je brez diha povedala ne smeš streljati na pa je sprožila v zrak lt> jo Mingi ucvrli. ev prejšnje križanke * — — — — _J M A A R T A L R A .--V R A L R. J_ c A A K O T A _V — L 1 K » V D € 1» sr r A g A i L A D e K R e ~ 1 R A £ M SL G, C N P. A € T_ , uspeh *mot. Moč je je samo splet navad. F. AMIEL prikriva množico B. SHAW jko u'l.^ot alkohol; hitreje i Slavo 'Ješ> močneje stopi v L. HOBBS ■<' ij obvozna pot žleb v dogi bitnost rezultat varjenja vrgta ptica (orehi I) vrsta vojaške akcije dl vojaško poročilo popust človek brez morale snov v plinastem stanju mirim. Izemlje tur lirska pesem del kim. hidroelek trarna zgodegip! prestolnica lakota ženska.ki se bori ibsenova drama glasbilo glas.izraz.za počasi. pripadgno stima gr. otok del obraza iojni ilin stolpec v časniku nadav tantal srb.rn.ime redkejše time m. ime tr.reka dvorana it. reka dl debep pa ica kurir južni sadež doboj stot pi:t:tek žabica zelenjavna jed -.-T* - Ne odtehta jih niti zlato § čud lovit svet diamantov — Nekdaj lepotci, zdaj koristni služabniki človeka Najbrž ne bi nihče verjel, da se Sram ogljika, elementa, ki je med Jb°lj razširjenimi prvinami v aravi, ne da odtehtati z zlatom. . Jboral, saj se čisti ogljik ne P°Javlja le kot premog ali grafit, rrrpak tudi kot diamant. Najdra-cenejši med dragimi kamni je kristalizirani ogljik. Diamant . sedavljen iz natančno takšnih i Pmov kot grafit, le da je nastal v temnih pogojih pred davnimi ■ 1 J°ni leti pri strahoviti vročini 2e°®5°ranih pritiskih v notranjosti naiK • ^>anes velja diamant za J oljšo naložbo. Trgovina z živil*11** P05*4!3 a *eta v *eto ahnejša, povpraševanje presega udbo. Okoli brušenih kristalov SC Ir6 strast'. denar, usode. Nihče ne ve, kdaj je človek *!?**’*** Zgodovina P13 dokaze, da so Indijci v okolici r° eonda načrtno izkopavali leži-a diamantov od leta 800 pred H^im štetjem. To prastaro ležišče H^*®3 kamenja je služilo svoje-st0|eJ!an,enu vse do začetka 18. Or0(j.Ja’ ko so ga povsem izčrpali. diamJe .® orožie z vdelanimi *iso ant* je prav tako staro nekaj let- Arheologi so odkrili celo Ptoste priprave za kopanje IndI"*nt0V’ *car vse ke^e, da je a,J3 dragocene kristale dolgo j nala. Seveda so jih v tistem asu cenili predvsem zaradi redko-1 in lepote kot nakit, vendar so anj5e kamne že uporabljali na rezilu nožev in svedrov. Posebno Kitajci so bili stalni kupci nožev z diamanti, s katerimi so rezali žad, in v tej obrti sloveli po vsem Daljnem vzhodu. GOLJUFIVO UPANJE g3 V Indiji so izkopali nekaj najlepših diamantov na svetu. Vsak poznavalec jih pozna po imenu: Upanje, Kohinor, Orlov, Veliki Mogul, Sah. Okoli treh kraljevskih kamnov se spletajo najbolj nenavadne zgodbe. Slavni Kohinor, ki krasi danes angleško krono, naj bi prinašal lastniku srečo. Žal, prvemu znanemu lastniku ni prinesel drugega kot trpljenje; afganistanskega princa Saha Šudža so več dni nepretrgoma mučili, da je izročil najslavnejši diamant na svetu. Tudi diamant Upanje nima najsvetlejše preteklosti. Namesto obetavnega imena bi ga lahko preimenovali kar v Umor, saj so vse njegove lastnike spremljali smola, spletke, umori, samomori, škandali. Od Ludovika XIV. do ameriške bogate dedinje Walsh McLean je tekla veriga nesreč. Zdaj počiva čudoviti modrikasti diamant v zbirki redkega kamenja v Smithsovem institutu. Največji diamant na svetu ima 616 karatov, vendar ima precej primesi, kar zmanjšuje njegovo vrednost. Vrednost diamanta določajo s štirimi kriteriji: karatom, rezom, čistostjo in barvo. Na svetovnem trgu govorijo o štirih C diamanta, kar izhaja od začetnih črk angleških besed čarat, cut, clarity in oolour. S karati merijo težo drage-kamenja. Beseda je starega izvora, v stari Indiji je pomenila utežno mero, enako naravni teži rožičevega semena. V našem merskem sistemu odgovarja karat petini grama. Z rezom strokovnjaki označujejo kvaliteto brušenja in obliko diamanta. Najpogosteje ta dragi kamen brusijo v obliki hruške, emeralda, markiza in najčešče briljanta, za katerega je značilen okrogel rez z 58 ploskvicami, od katerih se svetloba lomi v čudovitih barvah. Najdragocenejši so tisti diaman-. ti, ki so povsem čisti. Seveda zares povsem čistih ni, saj se pri velikih povečavah pokažejo delci snovi in elementov, ki so bili prisotni pri nastanku. Znanstveniku ti drobci veliko povedo o sestavi zemeljske skorje pred 70 milijoni leti, za draguljarja pa so nezaželeni. Zanje velja za povsem čistega tisti diamant, pri katerem ni opaziti delcev druge snovi pri desetkratni povečavi. Poleg brezbarvnih, čistih kristalov veljajo za izjemno dragocene tudi diamanti rdečkaste, zelenkaste, modrikaste in rožnate barve, vendar mora biti barvni odtenek enakomeren. Če bi imel diamant le lepotno vrednost, ga najbrž ne bi po vsem svetu cenili tako, kot ga sicer. Zaradi svojih izjemnih lastnosti je nepogrešljiv v mnogih vejah sodobne industrije. Omenimo le zobozdravniške svedre, katerih konice imajo vdelane drobcene industrijske diamante podobno, kot jih imajo najbolj trpežni in prodorni vrtalni svedri za iskanje _ nafte. V mikrokirurgiji slovi diamant kot najpopolnejše rezila Tudi tisočkratna povečava ne pokaže nobenih nepravilnosti ostrine kirurškega nožiča, s katerim kirurgi režejo najtanjša tkiva, kot je npr. očesna mrena. Diamantni kirurški nož tkivo zares reže, ne natrguje. S človekom je v vesolje stopil tudi diamant. Tanke lističe diamanta uporabljajo astronomi na teleskopih v vesoljskih postajah, da z njim merijo toploto strahotno oddaljenih zvezd. Vesoljske avtomat-ske postaje, ki so lani poletele v g peklensko ozračje Venere, so ime- e • le vdelana okenca iz diamantnih šip. Le tako so lahko kamere snemale neprijazno okolje. 4 t 4 \ Po odmoru se je pričelo plesanje še živahneje nego prej. Ko so okoli treh zjutraj odhajali nekateri oddaljeni gostje, je spremil Pavel graščaka, ki je ves večer tarokiral z Vibanojem, do voza. Vračajoč se po stopnicah, sreča vrhu hodnika Ančko, ki je hotela v sobico, kamor so bili za ta večer postavili vso opravo iz drugih sob, namenjenih slavnosti; tam je imela tudi svojo garderobo; za druge gospe je bila le-ta pripravljena na nasprotnem koncu. Nikogar ni bilo blizu; na steni je brlela gasnoča luč, tam iz plesne sobe pa so zveneli glasovi divjega valčka. ,Ančka — sedaj pa vendar en poljub!*4 „Ne, ne!“ sopne ona in poskusi uiti v sobico. Ali on je že tikoma za njo in zapre vrata za seboj. ,Ančka, Ančka moja, ali še vedno ne veš, da te ljubim? “ šepne Pavel in jo potegne nase ter poljublja njen obraz. In ona v svoji slabosti ne ve ugovora. — Ko so se razhajali, se je žarilo nebo na vzhodu in hladen vetrič je valil lahko meglico čez travnike pod grobeljskim trgom. „Lepo je bilo; prijetno, brez prepira - kakor ga imamo vedno!** je dejal Vrbanoj, poslovivši se od ostalih gostov, ki so krenili na drugo stran. Pavel je šel s temi. .Lahko noč! Lahko noč! Dobro jutro!** je zvenelo od vseh strani. Sodnik je ponudil svoji ženi roko, toda ni je vzela. Molče je stopala poleg njega in zrla v meglico, ki se je kobalila v ravnini in ji rosila tančico nad obrazom. Tudi pod tančico je bilo rosno, ali te kaplje so bile grenke, pekoče ... XI S S * s š s NMIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Petintridesetkrat povečana konica zobozdravnice ega svedra pri vrtanju zoba. Drobni kristali so diamanti. iiiiiiiiiiiuiuiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinumimiiiiišf skočil a. ^ »Jarci po dol in ,h »Rdeči • *8fabila za »a Ted *ožaa,rad1i :a$ta . Junitau Naivko so 77. Vso noč sta prebedeli in šele proti jutru sta se upali nekoliko zaspati, ko sta uvideli, da Indijanci še ne mislijo napasti. Šele naslednjega dopoldne so se približali utrdbi, s seboj pa so vodil strica Kapa in poročnika Muira. Slednji je zaklical: »Rešite nama življenje, lepa Mabel, in predajte postojanko! Če odprete vrata, bodo z nami vsemi lepo ravnali!« 78. »Poročnik, vi ste tukaj le kot prostovoljec in nimate ničesar ukazovati,« je odvrnila Mabel, potem pa je vprašala za svet strica Kapa. »Vesel sem, da te vidim živo,« je dejal stari Kap, »a kako naj ti svetujem? Vem le toliko, da me nihče na svetu ne bi spravil ven, če bi bil zdajle v trdnjavi in bi imel orožje.« — »Upam, da boste poslušali le menel« je zavpil Muir. 4 5 I 4 ! 4 4 4 4 \ „Kaj ti je - Anka! Ali si bolna? “ „Kaj bi bilo? Pusti me vendar!** To je bil malone vsakdanji jutranji razgovor pri Vrbanoje-vih, kadar je on po zajtrku vzel klobuk in palico, da odide v pisarno. S tem je bil tudi razgovor končan; Andrej je zaprl duri za seboj, Anka pa je jela pospravljati po sobah. Okoli poldne je pristopical Pavel po tlaku, ki je bil narejen iz šiljastih kamenčkov, nabranih na produ, ter se presledkoma raztezal ob hišah nasproti sodnikovemu stanovanju. Vljudno je pozdravljal sodnikovo gospo, ki je stala skoro vselej ob tistem času pri oknu. „Dober dan, milostljiva gospa!** je zaklical s ceste. „Kako se imate? “ Ančka pa je prijazno odzdravljala. , Ali ste že opravili v pisarni? Kako krasen dan je to!“ Tako je odgovarjala časih. ,Ali pač pridete zvečer h Krači? Ste li namenjeni kam drugam? “je vprašal potem adjunkt. ,Ne vem, ne vem! Pa - da se vidiva!“„Klanjam se!“ Tako se je vršilo skoro vsak dan opoldne. Vrbanoj je prihajal pozneje domov, šele okoli ene ure;^ potem pa se tudi ni hitro vrnil v pisarno. Zvečer je šel rad na -izprehod. Navadno je vzel Ančko s seboj, a kadar je ni, je prišel po izprehodu ponjo ter krenil žnjo vred v krčmo h Krači. Tam je obsedel; doma nista kuhala večerje, ampak krenil ž njo vred v krčmo h Krači. Tam je obsedel; doma nista kuhala večerje, ampak pa teh ni bilo, z davkarjem in učiteljem ali s komer drugim izmed navadne družbe; soproga njegova pa se je razgovarjala sedaj s tem, sedaj z onim,navadno pa s Pavlom. Pustila je časih tudi vso sdružbo in odšla gori v očetovo sobo — pa s Pavlom. Pustila je časih tudi vso družbo in odšla gori v očetovo sobo — krčmarju potrebne račune, ali mu tudi pisala nujna pisma. V tej sobi je bila zapadla Pavlovi strasti in svoji slabosti ono veselično noč ob farni stoletnici. In v tej sobi sta se sedaj pogostoma shajala. Pavel je pustil družbo v spodnjih prostorih in spremljal sodnikovo soprogo v gorenje sobe. Nikomur se to ni zdelo čudno ali neumestno, zakaj oče Krača je bil tudi zvečer navadno v gorenji sobi, ali pa je Minče tamkaj kolovratil po stopnicah; torej ni nikomur prišlo na misel, da bi opazoval adjunktove shode s soprogo sodnikovo. Doli v gosposki sobi so mešali kvarte in bori vinarji, za katere S so igrali sleherni večer, so potovali iz skledice v skledico. -Kako vesel je bil ta notar, če je zakričal dozdevno uspešen Jcontra**, in kako radostno je zopet sodnik pobral novce, če je srečno ustavil naperjeni poraz! „Kaj pa imate nocoj tako važnega? “ je vprašal nekoč Pavel, stopivši v gorenjo sobo, kjer je oče Krača, stoječ ob pisalni mizi, počasi narekoval nekaj tajnega Ančki, ki je s peresom v roki le na pol slišala njega besede, pač pa tem bolje korake Pavlove. Oče Krača zmiga z rameni, stresne nekoliko gorenji život in pravi malomarno: „Nekov lopov me hoče oslepariti pri hrastovim. Pa jaz se ne dam - in se ne dam!“ „Saj ne bo tako hudo!“ meni Pavel in sede oblastno s tlečo smotko v ustih na malo zofo v kotu sobe. ,Za nekaj sto goldinarjev - to je dovolj!** zagodrnja Krača. ,Jaz sem prodal po naši meri, oni pa hoče laško mero! Tukaj pa je razlika na kubik —“ pustite kubik,“ se nasmehne adjunkt, „pišite mu, kako ste prodali!** .Ančka, piši!“ veli Krača in vtakne roke v žep; potem dvakrat, trikrat polglasno zažvižga in prestopi sobo do vrat; tam se naglo obme in deje na pol proseče, na pol pa, kakor bi vsa stvar ne bila vredna piškavega oreha: „Gospod adjunkt! Morda ste tako dobri, da ji poveste, kako naj pero obme? “ Vtem pa tudi že odpre duri in stopi na hodnik. Kratka tišina zavlada v sobi; ostala dva čujeta le, kako odhaja oče po stopnicah. Ko se pa zaloputnejo spodaj vrata v gostilniško sobo, skoči Ančka izza mize in steče k adjunk-tu. ,Pavel, Pavel, ali me res ljubiš? “ On pa jo molče stisne nase in, srkajoč vso slast te nepoštene ljubezni, vleče vedno na uho, ali se ne čuje morda zopet korak na stopnicah ali pred vrati. Navadno ni bilo nikogar več gori in Pavel je mimo šel v spodnjo sobo, prej se še glasno razgovarjajoč z očetom ali z Minčetom, katerega koli je pač srečal na poti. ! POTA IN STO/ •a* Izvijač je bil videti kot nož Mihael Hudorovič je na novomeški železniški postaji ukazal potniku, naj stegne roki Uro, ki jo je na ta način dobil, je med cunje v Žabjeku skrila Ida Hudorovac Pred senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto sta morala pred dnevi stopiti 21-letni Mihael Hudorovič iz Stranske vasi in 3S-letna Ida Hudorovac iz Žabjeka. Hudorovič je bil zaradi ropa obsojen na 1 leto in en mesec zapora, Ida Hudorovac pa bo morala zaradi prikrivanja ure dve leti živeti neoporečno, sicer bo morala dva meseca preživeti za zapahi. poročajo OB MOTORČEK - V četrtek zvečer je nekdo odpeljal s parkirišča IMV Antonu Penci z Mokrega polja kolo z motorjem, vredno 5.000 din. NEDOSTOJNO VEDENJE - V soboto zvečer so sevniški miličniki pridržali do iztreznitve 33-letnega Vincenca Revinška iz Smarčne. Očitno pod vplivom alkohola se je peljal na kolesu z motorjem od Sevnica proti Šmarju. Miličnki so ga zalotili pri vožnji po levi strani. Ko so njemu in drugim v dobro hoteli preprečiti opotekanje po cesti, se je Revinšek uporal in nedostojno vedel. Moral bo k sodniku za prekrške. OB RADIO IN JOPICO - V soboto zvečer je bilo vlomljeno v osebni avto Zagrebčana Zorana Rašidkadiča. Zastava 101 je bila parkirana pred gostilno Kalin na Obrežu. Vlomilec je vdrl skozi stransko okence in odnesel kasetni radio, 20 kaset in volneno jopico. Lastnik je na škodi za 5.000 din. Sredi letošnjega januaija okrog pol desete zvečer je na novomeški železniški postaji v Bršljinu k Matiji Perli, ki je zamudil vlak za Črnomelj, pristopil neznanec in zahteval uro. Ko mu je Perla ni hotel dati, je nasilnež potegniti iz suknjiča velik izvijač, ki je bil v slabi luči podoben kuhinjskemu nožu. Neznanec, ki so ga kasneje prepoznali za Mihaela Hudoro-viča, je Perli orodje od zgoraj navzdol naperil v prsi in mu rekel, da ga bo „pičil“. Hkrati je Perli zaukazal, naj od sebe stegne roki. Ko je ustrahovani to storil, mu je Hudorovič z roke snel uro, vredno 1.700 din. Senat je ugotovil, da je Ida Hudorovac to Perlino uro sprejela v hrambo, čeprav je vedela, da je stvar sad ropa. Med razpravo se je izkazalo, da je Hudorovič po ropu odhitel v romsko naselje Žabjek pri Novem mestu. Oglasil se je pri Idi Hudorovac, katere 16-letno hčerko je rad videval in z njo tudi živel. Pri tej družini si je Mihael Hudorovič preoblekel suknjič ter uro izročil Idi. Taje napravo, ki kaže čas, skrila med cunje v hčerkin šotor. Zjutraj so se v Žabjeku pojavili miličniki in zbudili Mihaela Hudoroviča, ki je prespal pri Hudorovcih. Bistro oko postave je opazilo, da Ida Hudorovac nekam preveč vneto odnaša cunje iz hčerkinega šotora. In res so našli med krpami tudi uro, ki jo je Perli na železniški postaji vzel Hudorovič. Ida Hudorovac za med cunjami najdeno uro ni hotela nič slišati, prav tako ne o kakšni hrambi, ki da jo je prevzela od hčerkinega „moža“. Ida se je zelo čudila, da jo je Mihael, s katerim so bojda vedno prijazno ravnali, „potunkal“ v to stvar. Pričevanja miličnikov in Mihaela Hudoroviča pa so bila tako prepričljiva, da je senat ugotovil, kako je Ida med cunjami brskala samo zato, da ne bi našli ure. Hudoroviču so pri odmeri kazni upoštevali v dobro popolno priznanje, jeziček na tehtnici pravice navzdol pa je potegnilo dejstvo, daje bil že kaznovan zaradi tatvine. Pri Idi Hudorovac pa je štelo v olajšavo pred- Previdnost razkrinkala goljufa Bančna uslužbenka Sjavica Šegina ni verjela, da je lahko glavnica vpisana s svinčnikom, datum pa s strojem — Za lažnega Bilala Abdulaha Rahmana 3 mesece zapora Senat' novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 41-letnega Emila Salčina iz Sarajeva na 3 mesece zapora, ker je skušal na lažno hranilno knjižico pri novomeški podružnici Ljubljanske banke dvigniti 2.500 din. Salčin je bil zaradi podobnih goljufij, ki pa so uspele, v Mariboru obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora, njegov novomeški primer pa sega v avgust 1976. Salčin je nekje dobil potni list na ime Bilal Abdul Rahman. Sliko tega človeka je predivno odstranil in vstavil svojo podobo. S tako ponarejenim potnim listom je nato pri Beograjski banki v Zagrebu odprl hranilno knjižico. Vložil je 20 din. Nato je glavnico 20 din, ki je bila napisana s strojem, izbrisal in namesto nje s kemičnim svinčnikom vpisal Ravnico 17.000 din. Zatem je še istega dne odhitel v Novo mesto ter se oglasil pri Ljubljanski banki v Kandiji. Za pultom bančne uslužbenke Slavice Šegina je izpolnil dvižni listek za 2.500 din. Ko je uslužbenka hotela preveriti indentiteto, ji je Salčina namesto osebne pomolil potni list na ime tistega Bilala Abdulaha Rahmana. Ob tem je postala Slavica Šegina pozorna na vpis v hranilno knjižico. Najprej jo je zmotilo dejstvo, da je „ Rahman” tega dne v Zagrebu vložil 17.000 din, čez nekaj ur pa se je v Novem mestu spomnil, da jih nenadoma potrebuje 2.500. No, to se vsakomur zgodi, bdj sumljivo je bilo dejstvo, da je bila glavnica v knjižici vpisana s kemičnim svinčnikom, datum vpisa pa s strojem. Res nenavadno. Zaradi tega je previdna stopila k telefonu, da bi v Zagrebu pri Beograjski banki preverila, če je Bilal Abdulah Rahman tistega dne res vložil 17.000 din. Ko je Salčina videl, kako so se zasukale stvari, je planil za pult, pograbil knjižico in potni list ter pobegnil. Stari znanec bančnih uslužbencev širom po Jugoslaviji Emil Salčina je novomeški poskus tatvine priznal. Zagovarjal se je, da je pač človek, ki ga v trenutku prešine nerazsodnost, zaželi si na primer denar, spet drugič pa si skuša vzeti življenje. Sodni izvedenec — nevropsihiater pa je izjavil, daje bil Salčina v času 'poskusa goljufije popolnoma pri zdravi, poskuse samomora pa da dela samo takrat, kadar je zraven veliko ljudi, da ga lahko rešijo. Sodba še ni pravnomočna. vsem dejstvo, da je pri 35 letih mati sedmih nedoletnih otrok. Obsojena je bila (pred časom) zaradi tatvine. Sodba še ni pravnomočna. In vse skupaj se je pripetilo zaradi pripravice, ki meri čas. Pripomočka, ki ga v Žabjeku uporabljajo res občasno. Napadla sta ga iz objestnosti Epilog pesti in čevlja v obraz pred gostilno v Velikih Brusnicah Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je sodil 29-letnemu Alojzu Jakliču iz Gabrja ter 24-letnemu Ivanu Kuljaju iz iste vasi. Obtožena sta bila, da sta novembra 1975 v Velikih Brusnicah pred gostilno Jožeta Gorenca v poznih nočnih urah iz objestnosti napadla Martina Srebrnjaka. Najprej ga je s pestjo udaril v obraz Alojz Jaklič, nato pa je Ivan Kuljaj na deh ležečega Srebrnjaka s čevljem brcnil v obraz. Pri tem je bil Srebrnjak laže ranjen. Kuljaj je bil obsojen na 1 mesec zapora, Jakšiču pa je bila izrečena pogojna obsodba 1 mesec in 15 dni zapora. Če se bo eno leto obnašal kot večina ljudi, mu ne bo treba za zapahe. Sodba še ni pravnomočna. DEKLETCE KOMAJ REŠILI Jože Bajuk iz Radoviče je 16. aprila po njivi in travniku pod Zavrhom vozil traktor, na katerega je bil pripet vprežni voz. Na vozu so bile gajbice in plug, na slednjem sta sedeli Mira Bajuk in 7-letna Renata Plut. Med obračanjem na mokri travi je voz zaneslo, nagnil se je, Renata in Mira sta padli na tla. Renata je bila hudo ranjena, v kritičnem stanju so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so jo po nekaj dneh skrbne nege rešili najhujšega. IZ MOTORJA SE JE KADILO Jože Brodarič iz Gribelj se je v soboto popoldne peljal s volkswag-nom proti Dragošem. Pred tem krajem pa je motor nenadoma obstal. Ko je voznik ustavil in izstopil, je opazil, da se izpod motornega pokrova vije hud dim. Ko je odprl pokrov, se je dim prelevil v močan ogenj, ki je zajel avto. Brodarič je gasil s peskom in platnenimi prevlekami, vendar brez uspeha. Škode je za 25.000 din. MOKRA CESTA — Zagrebčan Velimir Kneževič je 17. aprila vozil osebni avto po magistrali proti Zagrebu. Ko je pri Gmajni prehiteval tovornjak, ga je na mokri cesti začelo zanašati. Zapeljal je na bankino, vozil nekaj metrov po njej, nato pa se je avto preko boka prevrnil na kolesa. Voznik je bil laže tanjen, škode na pločevini je za 20.000 din. NEOSVETLJENA VPREGA -vlartin Grubar iz Sajevce pri Kostanjevici je 18. aprila zvečer vodil neosvetljeno vprego od Krškega proti Kostanjevici. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Krčan \nton Zalokar, prepozno opazil voz n kljub zaviranju zadel v zadnji del vprege, zdrknil v levo in trčil še v jsebni avto, ki ga je nasproti pripeljal Jože Dornik iz Kostanjevi-;e. Škode je za 30.000 din. PEŠEC SREDI CESTE - Jože Perko iz Gor. Križa pri Žužemberku le 19. aprila zvečer vozil z osebnim ivtom od Soteske proti Dvoru, kjer mu je nasproti pripeljal osebni avto. Voznika sta skrajšala luči. Ko je bilo irečanje mimo, je Perko opazil, da itoji ob cesti pešec, ki je naglo ikušal prečkati cesto tik pred ivtom. Kljub zaviranju ga je Perko tadel in zbil na tla 59-lctnega Karla Glavo iz Do. Kota. Mavec na nogo so mu nadeli v novomeški bolnišni-ci. TRK MED SREČANJEM - V nedeljo popoldne je Krčan Oskar Kovač vozil osebni avto po krajevni cesti od Leskovca proti Senušam. Pri Selcah je nasproti pripeljal z osebnim avtom Vincenc Slamič iz Gorenje vasi pri Leskovcu. Med srečanjem sta vozili trčili. Kovačev avto je odbilo v jarek, kjer se je prekucnil na bok, v jarku na strehi pa je obstal tudi Slamičev avto. Hudo ranjen je bil Slamičev sopotnik Zagrebčan Mladen Matela, ki ga zdravijo v brežiški bolnišnici, laže pa Slamič in drugi sopotnik Nevenko Hulina iz Čerine. Gmotne škode je za 50.000 din. KOLESAR V LEVO - V petek zvečer je Ljubljančan Mehmed Mu-stcdanagič peljal z osebnim avtom od Novega mesta proti Gorjancem. V Gotni vasi je dohitel Ivana Subotiča iz Gotne vasi, ki se je peljal na kolesu z motorjem. Ko je Mustedanagič zapeljal mimo kolesarja, je ta nenadoma zavil v levo in trčil v avto, ki ga je še nekaj metrov rinil pred sabo. Subotič je bil hudo ranjen, zdravijo ga v novomeški bolnišnici. Laže ranjen jc bil Tomaž Šuštaršič iz Gotne vasi, ki se je peljal s Subotičem na motorčku. »Strah” zadržal denar Sodišče združenega dela v Novem mestu meni, da so Dušanki Ivoševič iz Metlike upravičeno odpovedali službo Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da se nima Dušanka Ivoševič iz Metlike kaj pritoževati zoper odpoved, ki ji jo je na podlagi ugotovitev disciplinske komisije izrekel delavski svet Gdfturista-Tozd Bela krajina. Ivoševičeva je trdila, da disciplinska komisija in delavski svet Golf-turistovega tozda nista imela prav, ko sta menila, da je huje kršila delovne dolžnosti. Dušanka Ivoševič je zatrjevala, da so vse skupaj samo očitki in da ni za njeno krivdo nikakšrnih dokazov. Da ne piše, kdaj in zakaj naj bi napravila napako, ki je za seboj potegnila najstražji disciplinski ukrep - prenehanje delovnegi razmerja. Predstavniki Golfturistovega tozda pa so nasprotno menili, da je disciplinski ukrep upravičen. Izkazalo se je namreč, da Ivoševičeva ni redno odvajala dnevnega izkupička, kar bi morala storiti. To priznava tudi Ivoševičeva. Obračun je pokazal, da Dušanka Ivoševič ni oddala kar 20.590 din, kasneje, ko je bila zadeva že na sodišču združenega dela, pa še nadaljnjih 5.400 din. Te mankc jc Ivoševičeva sicer priznala, ni pa povedala, kje naj bi denar bil. Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja je zato po mnenju Golfturistovih predstavnikov pravilen. S to odločitvijo se je strinjalo tudi sodišče združenega dela. Dejstvo, da Ivoševičeva dnevnega izkupička ni oddala, jc neizpodbitno. Izgovori, da se je bala povedati, da ima morebiti manjši manko, so privlečeni za lase. Ni namreč razumljivo niti ne opravičljivo, da bi nekdo, pa četudi bi pri delu ugotovil manko okrog 800 din, tega nikomur ne povedal in hkrati iz strahu zadržal celotni izkupiček, ki pa je bistveno večji od 800 din. Ivoševičeva na tak način ni ravnala samo enkrat. Zato je odločitev Golfturistovega delavskega sveta po mnenju novomeškega sodišča združenega dela docela primerna. Odločba še ni pravnomočna. ■mm PROMETNI UJETNIK — Na novomeškem železniškem prehodu v ----- ■ — ■ ciwav.Miaon.WIIl pitllUU«* - Bršljinu se skoraj vsak dan zgodi, da zapornice ujamejo med tire kakšnega avtomobilista. Železničaiji grajajo avtomobilistično nestrpnost, mojstri volana pa seveda železničarsko. Ni sodišča na svetu, ki bi razsodilo, kdo ima bolj prav. Neizpodbitno pa drži, da je železniških prehodov, kot je bršljinski, na tem svetu vse manj-(Foto: J. Pavlin) Nekaj dni na krivi poti Srečku Zupevcu je zanesljivega delavca - sodišče štelo v dobro sloves Zataknilo se je ob prvomajskih pokojninah Pred dnevi je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 24-letnega Srečka Župevca iz Gor. Straže na 8 mesecev zapora, ki pa jih ne bo odsedel, če v naslednjih treh letih ne bo spet zašel na kriva pota. Zgodba sega v lanski april, ko je pošta v Straži zaposlila Župevca kot pogodbenega pismonošo. To se ni zgodilo prvič, Zupevc je kot pismonoša če prej večkrat priskočil na pomoč. Veljal je za dobrega delavca. Tokrat je delo v redu opravljal od 10. do 29. aprila, ko je poleg pošiljk sprejel tudi 200.000 din gotovine (pred prvo majske pokojnine), skupaj s položnicami in nakaznicami. Do 13. ure, ko se je vračal na pošto, so se Župevcu papirji do pare ujemali z denarjem, ki ga je imel. Z upravnico pošte sta se dogovorila, naj denar raznaša tudi popoldne, ob 18. uri da se bosta dobila na pošti zaradi obračuna. Župevca na pošto ni bilo, tam je pustil le položnice, z denarjem pa je odpotoval v Semič, kjer je začel popivati. Veselega so ga videli tudi v okolici Straže. Po prvomajskih praznikih se je 12. maja končno oglasil na pošti in PO DOLENJSKI DEŽELI • Novomeški miličniki so 17. aprila pridržali 43-letnega Antona Klišaniča iz Dabra, ki se je klatil po Žabji vasi. Ker je brez zaposlitve in brez stalnega bivališča, so mu za čez noč odstopili sobico na Jerebovi 1, kako pa bo s prenočevanjem v prihodnje, bo odločil sodnik za prekrške. • ,V noči na 18. april je bilo vlomljeno v dobrniško osnovno šolo. Nepridiprav je zlezel v pritlično učilnico skozi priprto okno, nato pa se je po hodniku splazil v zbornico. Vlomil je v omaro in našel 9.400 din. Sli so z njim. Učil in tehničnih pripomočkov se nabodigatreba ni dotaknil. Očitno že vse ve. • V noči na ponedeljek je izpod gospodarskega poslopja Antona Riflja na Lešnici izginil obračalnik. Nekaj dni prej je Ani Pekolj v Račjem selu nekdo ukradel konjski komat. Tatu bi veljalo iskati med že precej redkimi lastniki konj; vsekakor pa velja, da je z začetkom poljskih del oživela tudi specializirana vrsta tatov. • V zvezi z zemljo je tudi nesreča, ki jc obiskala Alojza Pirca iz Ljubljane. Okoli hramč-ka v Ravnah pri Krškem je čistil' grmovje in pospravljal staro travo. Ko je vse skupaj zažgal, je veter zanesel iskro v slamnato streho. V pepel sc je spremenila še ena izmed posebnosti, ki delajo Dolenjsko dolenjsko. izročil upravnici blizu 15.000 din, za okoli 1.900 din, ki so po obračunu manjkali, pa je Zupevc izjavil, da jih je pomotoma izplačal neki stranki. Upravnica jc obiskala tistega človeka, ki pa je povedal, da ni dobil preveč denarja ter da Župevec pri njem nikoli ni spraševal za kakšen preveč izplačan denar. Tako bi namreč ravnal vsak pismonoša. Župcvc je v zaključni besedi na -sodišču vendarle dopustil možnost, da je denar zapravil v času popivanja. Pripravljen ga je vrniti v enem mesecu. Senat je v olajšavo pri izreku kazni upošteval tudi dejstvo, da jc Zupevc do nesrečnega lanskega aprila veljal za zanesljivega pogodbenega pismonošo. Sodba še ni pravnomočna. TRAKTOR GA JE POKOPAL S traktorjem se je 18. aprila smrtno ponesrečil 33-letni Anton Slak z Malega vrha pri Mirni peči-Slak je branal njivo na Goljeku. Ko je na koncu njive zapeljal v strmino, so kolesa začela drseti, traktor je zdrknil nazaj se zasukal in prekucnil na bok. Pod seboj je pokopal Slaka, kije bil takoj mrtev. POŽAR ZA ZDRAVSTVENIM DOMOM V soboto zvečer je gorelo v gozdu za zdravstvenim domom v Krške«1' Ogenj je zajel 10 arov trave, grm*' čevja in dreves. Požar so omejili ‘n zadušili krški gasilci. Kaže, da je nekdo odvrgel cigaretni ogorek. tudi otroška neprevidnost Mira Drobne iz Straže pri Šentrupertu se je 16. aprila zjutraj peljala na kolesu z motorjem proti tovarni IMV na Mirni. Prehitevala je pešca in zapeljala na sredo ceste. Takrat je z levi pritekel pred kolo 6-letni Marko Kolenc. Kolesarka je otroka zadela in zbila na tla. V novomeški bolnišnici so neprevidnemu Marku na nogo nadeli mavec. Otroška neprevidnost je botrovala tudi nesreči pri Suhorju. Novo-meščan Jože Blažič je 16. apri" popoldne vozil z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu, kolovozne poti pri Sohorju je Prl‘ , tekla pred avto 7-letna Darinka Vukšinič iz Bereče vasi. Dekletce je Blažič kljub zaviranju zbil na tla. Zaradi hudih poškodb so Darinko odpeljali v novomeško bolnišnico- ČETRTKOV INTERVcJU M Samostojni, a ne odtujeni •.Reorganizacija inšpekcijskih služb prinaša več novosti," pravi novi načelnik dipl. pravnik Zvone Bečaj Inšpekcijskim službam Posvečajo partijski in drugi dokumenti izredno pozornost, zato smo prosili novega načelnika oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb v Novem mestu dipl. pravnika Zvoneta Bečaja za Pojasnilo, kako bo ta služba v bodoče delovala, da bo kos svojim nalogam. »Zaenkrat je naš oddelek še vedno temeljni upravni organ občinske skupščine Novo mesto, ki pa po dogovoru posluje tudi za občine Trebnje, Metlika in Črnomelj. Tak način dela je v veljavi od leta 1975. Slabe strani take organiziranosti so Zvone Bečaj se doslej kazale predvsem v tem, da občine, razen novomeške, niso vselej pravočasno zagotavljale sredstev za poslovanje. Hkrati so padali očitki, da posvečajo inšpekcije več nadzora in pozornosti razmeram v novomeški občini. Dejstvo je, da je občina Novo mesto doslej zagotavljala prostore in tudi sredstva, kolikor niso pravočasno pritekala od drugod, sicer bi se nekajkrat zgodilo, da bi inšpektorji ostali brez osebnih dohodkov. Podobne težave n imeli tudi drugod P° Sloveniji, zato so to Področje delovanja začeli urejati za vso Slovenijo enotno. Težnja vseh družbenopolitičnih sil je, da bi se Inšpekcije osamosvojile na regijski ravni, da bi bili inšpekcijski organi organizacij-sko, finančno in samoupravno navezani na katerokoli občino. Hkrati pa je potrebno zagotoviti kar najboljše sodelovanje z družbenopolitičnimi skupnostmi. Na osnovi takih stališč smo tudi na Dolenjskem začeli s pripravami na reorganizacijo inšpekcijskih služb. Pri Medobčinskem svetu ZK v Novem mestu je bila imenovana skupina, ki je ocenila dosedanje delo odelka za medobčinske inšpekcije in ♦♦♦♦♦»♦♦« ..................... obenem predlagala odlok o ustanovitvi sekretariata inšpekcijskih služb, kakor se bo naš oddelek v bodoče imenoval." — Verjetno ne gre samo za spremembo naziva, marveč tudi za vsebinske spremembe pri načinu in organizaciji dela. Kako bodo po novem urejeni odnosi z ostalimi občinami? „Sekretariat medobčinskih inšpekcijskih služb bo tudi 'r bodoče deloval za vse štiri dolenjske občine, obveznosti občin ustanoviteljic pa bodo določene v družbenem dogovoru. Obeta se precej sprememb, predvsem v tem, da bodo inšpektorji razbremenjeni dodatnih opravil, ki so jim doslej < jemala veliko časa, ne sodijo J pa samo v njihov delokrog. < Med takimi posli so na pri- 1 mer razna soglasja in drugo. ■ Potem bodo imeli inšpektor- 1 ji več časa za poglobljeno ; strokovno delo v nadzoru, za katerega so poklicani." - Ali boste z zdajšnjo kadrovsko zasedbo zmogli vse naloge? „Na našem oddelku je sistemiziranih 30 delovnih mest, zasedenih pa je 26. Tudi kvalifikacijska struktura zaposlenih je ugodna, saj imajo inšpektorji pretežno visoko ali višjo izobrazbo. Posamezniki, ki opravljajo inšpektorske posle s srednjo izobrazbo, študirajo ob delu in si bodo manjkajoče znanje še pridobili. Reči moram, da je kolektiv zagnan za delo, in se čudim, daje v preteklosti ob pogojih, kakršni so bili, sploh lahko toliko naredil." - Kdaj bo reorganizacija izvedena in kdaj lahko pričakujemo še učinkovitejše de- lo inšpekcijskih služb? „Do 31. junija letos je predvidena sklenitev družbenega dogovora o novi organiziranosti, ko naj bi začeli samostojno poslovati, medtem ko bo po zdajšnjem predlogu do konca leta 1979 rok za dokončno sestavo sekretariata. Čaka nas namreč veliko dela z ustanovitvijo delovne skupnosti, samoupravnih organov, s pripravo raznih aktov itd. Mislim pa, da bo pri vsem tem čutiti tudi komuniste v kolektivu. Do zdaj je 11 članov ZK delalo kot aktiv, predvidevamo pa samostojno organizacijo Zveze komunistov." R. BAČER ŠOLI DOZIDA VAJO ŠPORTNO DVORANO - Naenem največjih gradbišč,kar jih je Šentjernej kdaj imel, raste nov del šole. Največji prostorje namenjen telovadnici, ki pa bo z dodatnim prispevkom kraja večji,tako da bo športna dvorana služila tudi vsem športnikom in krajanom. (Foto: R. Bačer) Vodnjaki ostanejo za rezervo Napeljava vodovoda v številne vasi, kjer imajo še kapnice, je letos glavna skrb šentjernejske krajevne skupnosti — Razen tega še asfaltiranje cest in telefoni Ko bo te dni za krajevni praznik odprt 7 kilometrov dolg vodovod Sračnik - Šentjernej, bo izpolnjena želja številnih krajanov. Tako bodo dobile vodo vasi Drama, Roje,Mihovica, nato pa še Čadraže, Pristavica, Breška vas in Gomila. Napeljava vodovoda je sploh prva skrb šentjernejske krajevne skupnosti. Tako bodo verjetno že maja letos odprli tudi v Volčkovi vasi vodovod, ki so ga gradili skupno s sosednjo kosta-njeviško krajevno skupnostjo. Napeljava bo omobočila preskrbo z zdravo vodo v štiri vasi. Vodovodom dajejo v Šentjerneju prednost zlasti zato, ker tudi iz že zgrajenih naprav vode zmanjkuje. Tovarna Iskra ima vedno večjo proizvodnjo in porabi vedno več vode, zato zajetje na Drči, kije nekoč zadostovalo za krajevne potrebe, že davno ni več ustrezno. Šentjernejci imajo v kraju pripravljenih tudi nekaj ulic za asfaltiranje, razen tega dobijo letos asfalt še v Dobravici in Razdrtem. Prav tako bo moder- nizirana cesta z asfaltom od odcepa glavne ceste proti Dragi. Letos bodo dela končana predvidoma do Maharovca. Tretja glavna usmeritev krajevne skupnosti pa velja telefoniji. Šentjernejska centrala je tudi že zdavnaj premajhna za številne interesente za telefon. Prihodnje leto bo zgrajena nova ATC, potem bodo telefon dobile tudi odročne vasi. Trenutno je Šentjernej eno samo gradbišče, kajti do zida vajo šolo, ki dobi tudi moderno telovadnico in hkrati športno dvorano. Gradijo nov 14-stano-vanjski blok in prenavljajo hipodrom. Kraj se očitno povečuje in modernizira. V kratkem pričakujejo tudi izboljšanje v preskrbi. Dogovoijeno je z Mercatorjem, da bo v poslovni stavbi na trgu odprl sodobno prodajalno s čevlji. AMD na trdnih nogah V AMD Novo mesto devet sekcij s 3015 člani — Poudarek na vzgoji in izobraževanju DO GABRJA RAJE ČEZ HRUŠICO Krajevna skupnost Gabrje organizira od 27. aprila do 2. maja množično prostovoljno de- lo pri širitvi ceste Brusnice-Gabrje in pripravi za asfalt, zato bo promet delno oviran, včasih pa celo onemogočen. Krajani nameravajo v teh dneh opraviti okrog 10.000 prostovoljnih delovnih ur, zato lahko to akcijo štejemo za eno največjih v vseh povojnih letih. Avtomobilistom pa priporočajo, naj te dni ubero pot do Gabrja raje skozi Slatnik in Hrušico, ker se naglavni cesti utegnejo znajti pred cestno zaporo. NOVI NAMESTNIK IMENOVAN Družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine je 23. aprila imenoval diplomiranega pravnika Bojana Ficka za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu. Jtovomeščani prvi v Sloveniji Občinska gasilska zveza v Novem mestu sprejela delovni načrt za leto 1979 in opozorila na nekaj problemov: predvsem urediti hidrante v mestu in okolici 22 aprila je imela Občinska galska zveza Novo mesto letno k renco- Dobro pripravljene *t ,.erence so se udeležili tudi bil, .gostie> v poročilu pa je zlasti poudarjen uspeh, dose-na tekmovanju vseh Občinar gasilskih zvez v Sloveniji v Počastitev 40-letnice ZKJ in easdu Jubil€dev- Novomeška tf. lska zveza je namreč na tem . kovanju zasedla prvo mesto 2VffPreje^a tudi diplomo Gasilske Ze Slovenije. ^razpravi so nakazali več i^P oj. Problemov, med kateri- obstV- ■ opozoriti zlasti na v X,0) in vzdrževanje hidrantov tei °V®!11 mestu in okolici. Ob akci' °^nost* 80 g°vorrli o net»»Nič nas ne sme prese- mur h ’• *? z Zadimi, če-sehp iei° Novomeščani še pora" Pomen. Prav tako so v Pravi opozorili na problem organizacije gasilskega šolstva v Sloveniji. Na konferenci je bilo ugodno ocenjeno delo v preteklem obdobju, sprejeli pa so tudi obse- žen delovni program za letošnje leto. Zaslužni člani so iz rok predstavnika Gasilske zveze Slovenije Borisa Lenarčiča prejeli gasilska odlikovanja. Nove cene za taksi vožnje Pred kratkim je izvršni svet novomeške občinske skupščine obravnaval predlog za nove cene taksi uslug. Ob tem, ko so presojali umestnost predloga za zvišanje cen, so navajali tudi kritične pripombe, ki zadevajo taksiste. Izvršni svet je naročil tržni inšpekciji, naj sproti nadzira naprave, na podlagi katerih taksisti zaračunavajo usluge. Določeno je bilo, da bodo od 1. maja dalje veljale naslednje nove cene: za mestno vožnjo smejo zaračunati taksisti 60 dinarjev, za prevoženi kilometer vožnje 6 din (po asfaltu) in 9 din (po makadamu). Stojnina na uro znaša 80 din, startnina je 20 din, nočne vožnje, vožnje ob nedeljah in praznikih ter vožnje v slabih pogojih pa smejo računati 50 odst. draže. Pri tem pa je rečeno, daje pribitek za slabe pogoje šteti le takrat, če je močna poledica ali sneženje ali je gosta megla. Startnina se ne sme zaračunavati na območju mesta in stojnina se sme računati le takrat, če taksist čaka stranko na njeno željo. V novih prostorih AMD Novo mesto na Ljubljanski cesti je bila 18. aprila seja konference delegatov društva, kjer so oceni- li preteklo delo in aktivnosti, začrtali program za tekoče leto in izvolili nove vodstvene organe. AMD Novo mesto že skoraj 35 let uspešno opravlja svoje poslanstvo v dolenjski regiji. Po številu članstva je eno najmočnejših v Sloveniji. V devet sekcij (Novo mesto, Straža, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Škocjan, Šmarjeta, Šentjernej, Mirna peč, Novoteks) je bilo v letu 1978 včlanjenih kar 2949 voznikov osebnih vozil, 22 voznikov motornih koles, 44 pa je bilo članov brez vozil. Glede na število osebnih avtomobilov v občini (8717) je bilo v lanskem letu v društvo včlanjenih 34 %. Društvo se iz leta v leto trudi dvigniti raven tehnične in cestnoprometne kulture, največjo pozornost pa še vedno posveča vzgojno-izobraževalnim dejavnostim. Preko občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu se vključujejo v vse akcije, ki prispevajo k varnosti v prometu. Vsakoletna priprava pionirskih tekmovanj „Kaj veš o prometu? “ (lani so pripravili republiško srečanje) je le košček aktivnosti društva. Vsako leto pripravi vrste predavanj za člane društva, pripravlja propagandni material, ki zagotavlja večjo varnost v prometu. Avto šola pa je glavni del vzgoj.to-izobraževalnega dela društva je tako rekoč servis za usposabljanje voznikov motornih vozil. V letu 1978 se je v društvu za voznike pripravljalo 1196 kandidatov (652 moških in 544 žensk), vozniško dovoljenje pa je pri prvem poizkusu prejelo 812 kandidatov, 249 je knjižico dobilo po drugem poizkusu, več kot trikrat pa je izpit opravljalo 135 kandidatov za voznike. Društvu ni v celoti uspelo vključiti vseh kandidatov v tečaje, ker veljavni predpisi dovoljujejo, da ZBORI ZASEDALI LOČENO Za ponedeljek oz. sredo, 23. in 25. aprila, so bili sklicani na sejo vsi trije zbori novomeške občinske skupščine. Na ločenih sejah so obravnavali zlasti sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Novo mesto za sofinanciranje programa gradnje šol. Razen tega je bilo v 13 točkah dnevnega reda predvidenih še več sklepanj o predlogih odlokov in obravnava poročila in dela oddelka za medobčinske inšpekcijske službe s predlogom za novo organiziranost. se smejo kandidati pripravljati tudi izven avto šole. Potem ko je pred leti zamrla športna dejavnost, se danes v društvu bolj uveljavlja turistična dejavnost z ocenjevalnimi in spretnostnimi vožnjami ter zabavnimi prireditvami za članstvo. V okrilju društva se je lansko leto udejstvoval in uspešno zastopal na mednarodnih tekmovanjih motorist Lojze Pavlič (drugo mesto na lanskem državnem prvenstvu). Lanski delovni program so letos dopolnili z nekaterimi novostmi. Ustanavljali bodo podmladek društev na osnovnih šolah, v posameznih krajevnih središčih bodo predvajali filme s prometno tematiko in pripravili bodo dvajset predavanj na temo „Kako varno vozimo". J. PAVLIN Zlata srca Občani že prvi dan ponujali pomoč za Črno goro Minuli teden je bila pisarna občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu kot panj, v katerega priletavajo čebele. Tudi telefoni so brneli na vse strani. Začeli so zbirati pomoč za ponesrečene v potresu v Crni gori, zlasti pa za pobrateno občino Hercegnovi. O tem je predsednica Milica Šali povedala: „Že na dan potresa, v nedeljo, se je Rdeči križ vključil v občinsko akcijo zbiranja pomoči. Presenečeni pa smo bili v ponedeljek zjutraj, ko je pred pisarno čakal Novomeščan Franc Falk-ner. Upokojeni frizer, ki ima skromne dohodke, je prvi prinesel denarni prispevek za prizadete v potresu. Potem so kar naprej prihajali še drugi. Upokojenci so se sploh zelo izkazali, saj so po mnogih blokih takoj organizirali zbiralno akcijo. Odkar je bilo objavljeno, da lahko kot pomoč zbiramo tudi obveznice od posojila za ceste, smo zbrali že za 12.059 din tovrstne pomoči (do petka opoldne). Ljudje pa prinašajo tudi šotore, spalne vreče, ponujajo obleko in drugo. Pohvaliti moram tudi novomeške obrtnike, ki so preko zadruge Hrast kupili 2 prikolici in jih poslali v Črno goro. Iz Ljubljane smo prejeli obvestilo, da sta na centralni žiro račun pri RK Slovenije iz novomeške občine med prvimi nakazala denarni prispevek Danica in Stanko Marič z Zagrebške ceste. Prav tako moram omeniti Zdravka Petana, direktorja Laboda, ki je v ponedeljek zgodaj zjutraj po telefonu vprašal, v kakšni obliki bi bila pomoč njihovega kolektiva najprimernejša. Vse to dokazuje, da so naši ljudje zlatih src, saj so takoj pripravljeni priskočiti na pomoč. Zbiralna akcija pa seveda še traja, pravzaprav se organizirana pomoč preko delovnih organizacij šele začenja." R. B. TUDI MLADINSKI DINAR V solidarnostno akcijo ob hudem potresu v Crni gori so se že vključili tudi člani osnovnih organizacij ZSMS iz novomeške občine. Na pobudo OK ZSMS bodo zbirali denar za ponesrečene v občini Hercegnovi, s katero so Novomeščani pobrateni. Mladi so se dogovorili, da bo vsak prispeval po svojih zmožnostih. Denar naj vsi, ki se bodo za prispevek odločili, pošljejo na žiro račun OK ZSMS Novo mesto št. 52100-678-80069 s pripisom „Za mlade v občini Hercegnovi". Novomeška kronika KJE JE VRVICA? - Za Loko je bilo včasih priljubljeno sprehajališče meščanov, zdaj pa so se tu udomači- li pasji sprehodi. Zgodi se, da nič hudega slutečega otroka podre na tla razigrana pasja mrcina. Pasjemu gospodarju se imenitno zdi, kako se njegov ljubljenec zabava. VSE JE OBDELANO - Seidlov travnik (levo in desno pod lesenim mostom v Ragov log) je primer, kako iz zapuščenega zemljišča nastane plodna zemlja, na kateri je vsak kotiček izkoriščen. Stanovalci bližnjih blokov imajo tu svoje vrtove in jih res zgledno obdelujejo. Čevlji za obveznice - Te dni sta bili prodajalni Peka in Alpine nabiti ves dan. Obutev je bilo možno kupiti na prvi kupon obveznic za posojila za ceste, kar se je med potrošniki hitro razvedelo in so domala vse pokupili. NE BO NIC DOBROT? - Ker zadnje čase pogosto zmanjka surovega masla in tudi kvasa, so gospodinje v skrbeh, kako bodo pekle prvomajske dobrote. V trgovinah tolažijo stranke, da bo nova pošiljka prišla še pred prazniki. NOVI OBČANI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile Ada Dimitrič-Stopar z Glavnega trga 9 - dečka; Marija Gril iz Kandijske 1 Tjašo; Milena Hostnik iz Scgove 45 Katjo; Barbara Majerle iz Lobetove 21 - Livijo in Marica Savnik z Ragovske 6 -Katico. TRŽNICA SE KAR - V ponedeljek je bila mestna tržnica dobro založena z vsakovrstnim blagom, cene pa se nočejo odtajati, čeprav se zdi potrošnikom, da bi bil že čas odjuge. Jajca veljajo še vedno najmanj 3 din, karfiolo prodajajo po 40 din, paradižnik po 55 din, kumare po 50 din, hren po 49 din, pomaranče po 16 oz. 17 din itd. Zelena solata - ledenka je veljala 80 din kilogram. Stalno ceno skozi vse leto pa imajo sirčki in smetana, za katere zahtevajo kmetice 2 oz. 25 dinarjev. Ena gospa je rekla, da že ve, kako bi ona vpeljala boljšo slovenščino v javno* rabo, o čemer se te dni veliko razpravlja. Zahtevala bi predvsem, da se avtoiji raznih besedil in gradiv za seje začno podpisovati pod svoje umotvore ... Za moške delo, za ženske ne Najteže dobijo zaposlitev ženske brez kvalifikacije - Čakajo na delo v Toplicah V brežiški občini ženske še vedno teže dobijo delo kot moški. Zaposlitev iščejo predvsem tiste brez poklicne izobrazbe, takih delovnih mest pa primanjkuje. Kar precej se jih bo odprlo v drugi polovici leta v novem hotelu „Terme“ in nanj vezanih zdraviliških objektih v Čateških Toplicah. V njih bodo zaposlili okoli 150 novih delavcev različnih poklicnih profilov. Računajo, da bo med njimi okoli sto žensk. Zaposlovanje ženskih delovnih moči je do sedaj reševala konfekcijska industrija Jutranjka v Brežicah in „Beti“ v Dobovi. LETOS TRI „ZLATE LIRE“ Leto je spet okoli in brežiško občinstvo je imelo tudi tokrat priložnost slišati, koliko znajo in zmorejo slušatelji domače Glasbene šole. Učenci so pripravili 19. aprila izredno bogat koncertni program. Nastopila sta dva tamburaška orkestra, pevski zbor pripravnice in harmonikarski orkester. Posamezniki so se predstavili poslušalcem s točkami za klavir, violino, flavto, klarinet, kitaro, harmoniko in trobento. Trem najboljšim učencem, ki letos zaključujejo šesti razred, so na zaključnem koncertu za javnost podelili tudi „zlato liro", najvišje priznanje šole za prizadevnost. Prejeli so jo Anton Hribar in Hrvoje Oršanič z oddelka za kitaro in Mojca Lokar iz oddelka za harmoniko. Delovne organizacije so lani sicer iskale veliko nekvalificiranih delavcev, vendar ne žensk, ampak moških. Pri skupnosti za zaposlovanje so prijavile potrebo po 1200 delavcih, dobile pa so jih 886. V primerjavi z letom 1977 so se potrebe po novih delovnih močeh povečale kar za polovico. Večino delovnih mest za moške so zasedli domačini iz bližnjega okoliša, manjši del pa interesenti iz sosednjih občin in republik. Preko skupnosti za zaposlovanje se je iz drugih republik zaposlilo v brežiški občini enajst delavcev. Z njenim posredovanjem je našlo delo tudi trinajst zdomcev. Pri iskanju delovnih moči so imeli največ težav v Tovarni avtomobilskih prikolic IMV, kjer se fluktuacija ni zaustavila. Delavci še vedno bežijo drugam, v kolektive, kjer si lahko privoščijo večje osebne dohodke. Tudi v tej panogi raje zaposlujejo moške kot ženske, čeravno ženske že sedaj opravljajo veliko del, dosti več, kot je sicer običajno za avtomobilsko industrijo. Letos naj bi se uresničili tudi načrti Iskre na Bizeljskem. Že lani so se domačini nadejali, da se bo obrat razširil in dajal kruh 80 novim delavcem, pa se je delovni obseg zmanjšal in začasno zavrl šiijenje proizvodnje. Občinska skupnost za zaposlovanje računa, da se bo letos pri njeni strokovni službi prijavilo 450 iskalcev zaposlitve (lani 430), delo pa bo z njeno pomočjo dobilo 400 interesentov (lani 402). Skupnost si bo prizadevala, da bi v občini čimprej uredili delavnico za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Do zdaj je bilo veliko besed o njeni neodložljivi potrebi izrečenih v veter, letos pa so stvari le krenile naprej. Le zakaj ne bi omogočili invalidnim ljudem, da si sami služijo kruh? JOŽICA TEPPEY V šolo v prostem času Zanimanje za idejnopolitično izpopolnjevanje se veča Izobraževanje komunistov postaja v brežiški občini utečena oblika dela ZK. Sredi aprila je 26 slušateljev končalo 120-urno politično šolo. Obiskovali so jo delavci z dolžnostmi v enotah teritorialne UČENCI ZA DAN ŠOLE - V osnovni šoli bratov Ribarjev v Brežicah so v ponedeljek slavili Za dan šole so si izbrali 23. april, rojstni dan Lole Ribarja. Počastli so ga z bogato likovno razstavo v pionirski sobi Sole in svečano akademijo v domu JLA. V goste so povabili predstavnike dnigih osnovnih šol, ki nosijo ime bratov Riharjev, predstavnike družbenopolitičnega življenja brežiške občine ki JLA. (Foto: JdSci Teppey) NOVO V BREŽICAH obrambe, sekretaiji osnovnih organizacij ZK in drugi člani ZK, ki se uveljavljajo v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. Za izobraževanje so namenili izključno svoj prosti čas, tako da redno delo zaradi njihovega šolanja ni trpelo. Predavatelji so bili domači družbenopolitični delavci. Med njimi so bili tudi slušatelji politične šole „Josip Broz Tito“ iz Kumrovca. Z njo ima medobčinsko študijsko središče, ki izpeljuje izobraževalne programe občinske organizacije ZK, stalne stike. Slušatelji so zaključili šolo z obiskom muzeja v Stubici in Galerije kiparja Antuna Augustinčiča v Klanj cu. Po enakem programu teče politična šola v Remontnem zavodu v Bregani, ki združuje člane treh osnovnih organizacij ZK. Tudi delavci te delovne organizacije jo obiskujejo v popoldanskem času, da ne bi trpela proizvodnja. Pri medobčinskem študijskem središču za Posavje je tudi letos organizirana dopisna šola marksizma, ki ima iz brežiške občine 25 slušateljev. Do konca aprila pa se bo iztekel seminar za kandidate ZK. Za izobraževanje so jih predlagale osnovne orgnizacije ZK, da bi jih tako pripravile na vstop v njene vrste. Organizacije kažejo vsako leto več razumevanja za idejnopolitično izpopolnjevanje članstva, razen tega pa slušatelje, ki so že obiskovali šole in seminarje, dosledneje kot prej vključujejo v politično delo. J.T. ENA MALICA MANJ - Pionirji v šolah se z lahkim srcem odrekajo enodnevni malici v korist vrstnikov iz Cme gore. To pa ni edina oblika, s katero izkazujejo solidarnost do šolarjev brez strehe v porušenih krajih Črnogorskega Primorja. Vseeno jim veliko pomeni, ker je to zares del njihove odločitve, ker jim ni bilo treba nikogar vprašati. Solarji zavzeto sodilujejo tudi pri dtugih zbiralnih ak< ijah v šolah in krajevnih skupnostih. „ LESNINA" PRIDE V GRAD -Prihodnji mesic bo razstavne prostore v Posavskem muzeju že tretje leto zaporedoma zasedla zagrebška „ Lesnina" s prodajno razstavo pohištva. Dovoljenje so ji na občini dali pod pogojem, da sprejeme na razstavo tudi izdelke Tovarne pohištva v Brežicah, če jih bo ta želela razstaviti. Sicer pa je strah domačih trgovcev pred pretiranim nakupovanjem odveč, razen v primeru, da bo razstavljalka ponudila kak izjemen popust oziroma izjemno privlačne izdelke s takojšnjim dobavnim rokom. PRILOŽNOST DELA TATU -Na gradbiščih bi bilo veliko manj tatvin, če bi gradbena podjetja bolj poskrbela za zavarovanje premoženja. V občini je namreč zadnje čase precej gradbišč, čuvajska služba pa ni temu ustrezno organizirana. Priročna skladišča imajo ponekod kar na prostem. Tako marsikoga zamika razstavljeni gradbeni material, ki sploh ni pod ključem. Tatovi se tolažijo tudi s tem, da bo minilo precej časa, preden bodo izginotje sploh odkrili. Pa še res je. DOBILI SO - IGRALNICO NA ČATEŽU — Ne bo več dolgo in na Čatežu bodo imeli svoj prostor za otroško varstvo. Izvršni svet občinske skupščine jim je dodelil del prostorov v stavbi krajevnega urada, skupnosti otroškega varstva pa priporočil, naj se pozanima za prazne prostore v bivši osnovni šoli. Materam se zdaj ne bo treba več pritoževati in mnoge domačinke se bodo lahko brez skrbi zaposlile v novem čateškem hotelu. BREŽIŠKE VESTI NAJBOLJŠI BODO NAGRAJENI Poveljstvo letališča v Cerkljah razpisuje nagrade za literarna dela, za mladinsko in pionirsko fotografijo v počastitev partijskih jubilejev, dneva letalstva in dneva mladosti. Razpis je namenjen šolarjem. Fotoamaterji bodo imeli tudi priložnost, da svoja dela prikažejo na razstavi. POVABILO KOZJANCEM Občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah je včeraj, 25. aprila, priredil v hotelu Turist srečanje nekdanjih borcev Kozjanskega odreda. Natanko na dan OF, 27. aprila, bo namreč minilo 35 let, odkar so na Silovcu ustanovili ta junaški odred. Osrednja slovesnost ho sicer septembra, to srečanje pa so jim pripravili iz spoštovanja do njihovega boja in iz želje, da bi nekdanji borci imeli priložnost več, da si podajo roke in da skupaj obudijo spomine na dogodke viharnih partizanskih let. ZA HRIBE SE VEDNO VOLI - Posnetek je s Planine, iz najvišje vasi na Gorjancih, kjer obdelujej* njive samo z voli in konji. V vasi nimajo še nobenega traktorja. Hribovski kmet si ga ne mo« J tivoščiti. Razen tega ljudje tam gori nimajo prostranih njiv, na majhnih pa ni kje obračati (Fot«: ožica Teppey) Letos manj bolniških? Nujna ambulanta za medicino dela___________________ Po podatkih občinske zdravstvene skupnosti v Krškem je lani ostalo doma zaradi takšnih in drugačnih obolenj ter nesreč pri del« delavcev kar za veliko tovarno: zavarovancev z odsotnostjo z del* do 30 dni (kar gre neposredno v breme kolektiva) je bilo 272, nad 30 dni pa le trije manj. Te številke zadnja leta stalno naraščajo. Tajnik občinske zdravstvene nedavnim-obiskala krško občino. Za lepo mesto V kratkem nova občinska turistična zveza Predlani je dobilo Krško zlato plaketo turistične in hortikulturne zveze Slovenije kot najlepši urejeni kraj v republiki. Petstoletnica mesta je bila krajanom močna spodbuda, mnogoletna prizadevanja turističnega društva so dobila slednjič tudi širše priznanje. „Do lani so društva v občini bila brez stalnega vira za osnovno dejavnost," opozarja na pomembno novost dolgoletni predsednik krškega turističnega društva Peter Markovič. Poslej namreč turistična taksa ne gre več med davke, temveč z njo napajajo dejavnosti po programih društev v Krškem, Kostanjevici in Brestanici. „Vse pogoje za ustanovitev društev imajo še na Zdolah, Senovem, Raki in v Podbočju, saj so to lepi izletniški kraji. Posodobljene ceste jih približujejo središču. Naše društvo z veseljem sprejema predlog občinske konference SZDL, da odigramo vlogo koordinatorja za ustanovitev občinske turistične zveze." Peter Markovič: „Turistična društva želijo k svoji dejavnosti pritegovati čim širši krog ljudi.“ Kakšen napredek je doživelo Krško, je mogoče razbrati tudi iz pregleda turističnih prospektov. Nedavno izdan že peti tovrstni prospekt kaže zopet precej spremenjeno panoramo. Vnašati lepo, kjer je toliko gradbišč, prav gotovo ni majhna stvar. Med povsem določene naloge v tem letu sodi tudi nameščanje posebnih tabel, ki naj bi turiste opozarjale na turistične zanimivosti v tem delu Slovenije. Ob tem opozarjajo tudi na navidez drobne stvari, kot je npr. nered pri izobešanju plakatov. V sodelovanju z urbanisti, krajevnimi skupnostmi in organizacijami bi radi našli primernejši način. A. Ž. skupnosti Jože Cvar pravi, da zdravstveni delavci pri razpravi o tem vprašanju po navadi navajajo okrog deset raznih razlogov. Vsekakor je treba priznati, da prispeva k temu svoje tudi sestava industrije: od rudnika do kovinske predelovalne industrije, kjer je precejšnja možnost nesreč pri delu, v krški Celulozi pa se delovni proces na petek in svetek ne ustavi niti za hip. K zmanjševanju bolniških lahko pripomorejo tudi dogovori zdravstvene službe z delovnimi organizacijami, ko obolelost delavca ni tolikšna, da ne bi mogel opravljati lažjega dela. Takih del po navadi ni mogoče najti. Število bolniških povečujejo tudi delovni invalidi v tako imenovanem administrativnem staležu: ko čakajo na novo delo ipd. Ambulanti za medicino delo vsekakor ne bi manjkalo dela. Nujnost za ustanovitev take ambulante je zapisana tudi med ugotovitvami delovne skupine CK ZKS, ki je pred V GOSTE SE DRUGE KUHINJE Teden italijanske kuhinje v krškem hotelu „Sremič“ - uradno je bil zaključen 15. aprila - je vzbudil precejšnje zanimanje. Kuharji iz Parme - to mesto je pobrateno z Ljubljano - so s svojimi specialitetami marsikoga navdušili. Prijetna osvežitev jedilnega lista ni bila le enkratna. Kar so gostje naročali najpogosteje, naj bi ostalo na jedilnem listu tudi vnaprej. V hotelu se pripravljajo na predstavitev jedi tudi še drugih narodov. V razgovorih so z Makedonci, Srbi, Madžari in Čehi. Navsezadnje o tem govorijo že P^ let. Med težavami, zakaj take služb« še ni, poslej ne bo mogoče veJ omenjati prostorske stiske, prostor je namreč na voljo v povečanem zdravstvenem domu. ZA GRB KRŠKE OBČINE MALO ODZIVA Prvi natečaj za izdelavo idejnit osnutkov grba, plakete in medalji občine Krško ni uspel, zato so g; letos ponovili. Rok za oddajo osnut kov se bo iztekel 20. maja. Grb, plaketa in medalja morajo simbolizirati občino Krško kol družbenopolitično skupnost z ryeni mi poglavitnimi zgodovinskimi značilnostmi, doseženo stopnjo družbenoekonomskega razvoja in nadaljnjimi perspeRmnnii. - Grb bodo uporabljali na svečanih listinah, zastavah, plaketah, medaljah, javnih odličjih, priložnostnih publikacijah ter na občinskih manj festacijah. Plaketo bodo podeljeval kot najvišje občinsko priznanje skfl pinam, samoupravnim interesnjjfl skupnostim, delovnim organi?*^ jam, krajevnim skupnostim, Vjn itd. za dolgoletno uspešno deto. r Medaljo pa bodo izročali znak izjemne pozornosti najvišjij* voditeljem in tujim državnikom, bodo obiskali krško občino. Za najboljše osnutke grba, plak' te in medalje so razpisane tri nagi de; prva za 25, druga za 15 in tret, za 8 tisočakov. Dva osnutka bo< tudi odkupili, če bo kaj odz|y1 seveda. Nagrade bodo razdelili tedaj, čebodo prejeli vsaj šest osnt1 kov. KRŠKE NOVICE OD PONEDELJKA DO PONEDELJKA Včeraj je bil za sego skupščine predlagan družbeni dogovor o delovanju informacijsko dokumentacijskega centra v krški občini. Center že dlje časa izdaja tedenski bilten, v katerem prinaša obvestila o napovedanih sejah in sestankih občinske skupščine, DPO, komisij in drugih teles. Objavlja tudi pojasnila, vezana na delegatsko odločanje in delo KS, SIS in družbenopolitičnih organizacij. Trenutna naklada je 170 izvodov. Bilten ureja Ivan Kastelic. „OSREDNJA" V KRŠKEM -Partijski, sindikalni in mladinski jubilej so v krški občini z osrednjo proslavo počastili sinoči v veliki dvorani Delavskega doma. Bila je to svečana akademija, ki sojo posvetili tudi obletnici ustanovitve OF in delavskemu prazniku. V programu so nastopili trije recitatorji pa pevska zbora „Viktor Parma" iz Krškega in brestaniškega DPD Svobode ter godba na pihala tovarne „Djuro Salaj". ZNOVA PREDSTAVE - Minulo soboto so se v dvorani kostanjevi-škega kulturnega doma znova pričele redne kino predstave. V počastitev delavskega praznika in praznika „OF“ so zavrteli slovenski film „Idealist“. TROJE SPOMENIKOV - Na seji občinskega odbora ZZB NOV smo izvedeli, da bodo letos na območju krške občine postavili troje spomenikov, oziroma spominskih obeležij. Na Raki ga bodo postavili v spomin na padle borce in žrtve fašističnega pokopališč terorja ter izgnance, na r , , v Kostanjevici in Podboju pa bo<* uredili grobišča tamkaj pokopati1'! talcev. TROJE TEKMOVANJ - KoHf( minulega tedna je v Krškem 1 okolici potekal v znamenju tr® pomembnih športnih prireditev, soboto ves dan so v leskovški dvof ni tekmovali naši karateisti 1 republiško prvenstvo, v nedeljo poldne je bilo na Krškem pofl republiško prvenstvo v malem m*1! tonu, popoldne pa na Stadip1 Matije Gubca še tekmovanje slo^; skih društev v speedwayu, katerf izkupiček so namenili s potreso' prizadetim črnogorskim predelo^ NA OGLEDE - Vse kaže, da prva med mladinskimi delovnimi akcijami tista, s lokalnjj utiu v i uit i ■ ai\. v. ija im ima, S kat., bodo urejali dostop do planin^ koče na Bohorju. Predstavniki 0 činske konference ZSMS in Plan* skega društva so si v minulih dfl' ogledali skorajšnje „delovišče“. ® D bi pripravili vse potrebno za nefl* ten p'tek akcije. 18 Št. 17 (1550) 26. aprila il€ DOLENJSKI UST Zakon ne zavira oblačilne šole ferenca ZK opozorila na vrsto širših poudarkov osnutka zakona o usmerjenem izobraževanju — Ob tesnejšem sodelovanju v Posavju graditi naprej Zasedanje občinske konference ZK v Sevnici, kije prejšnji teden Pravljala o osnutku zakona o usmetjenem izobraževanju, je ™3Zalo, koliko je vredna dobra vnaprejšnja priprava, je nova UD*«a dela. Jože Bogovič je uvodoma p^°fil na širše poudarke tega pj . mbnega zakona, sama razprava teJe v mnogočem opozorila na v trenutku bistvena vprašanja 'tobraž, evanja in vzgoje v občini in POSOJILA ZA GRADNJO IN STANOVANJA Stanovanjska skupnost sevni-e občine razpisuje 7. natečaj nakup in gradnjo blokovskih Jetnnih stanovanj, etažnih sta-l?.Vanh gradnjo novih zasebnih s> obnovo starih in opremljanje “avbnih zemljišč. V celoti je za te namene na voljo 9 milijo-v dinarjev. Vloge za posojila do Crna stanovanjska skupnost 1^ vključno 20. maja letos. Do aJa meseca si bo razmere pro-eey ogledala razpisna komisija. Posavju. Ce je mogoče reči, da so se pri nekaterih dosedanjih razpravah v združenem delu preveč držali pojasnjevanj določil zakona, bodo ugotovitve z razprave na konferenci lahko dobra spodbuda za nove akcije- Razprava o tem pomembnem zakonskem osnutku je osvetlila razmere in prihodnost poklicne oblačilne šole v Sevnici. Zakon ne govori v prid manjših centrov in šol. Vendar le na videz. Na konferenci ni manjkalo pobud, kako šolo krepiti s kadri v šolskem centru, navsezadnje pa je šola potrebna združenemu delu v Posavju in tudi še za nekatere sosede. Znova so omenjali tudi potrebo po izobraževanju v lesarskih poklicih. Znane so ugotovitve o revnih kadrovskih zasedbah. Oblike izobraževanja ob delu bi prenekateremu kolektivu lahko prinesle solidnejše kadre. V razpravi na konferenci so znova opozarjali na vrzeli v štipendijski politiki, ko se strokovnjaki ne vračajo in odhajajo brez obveznosti. Pomembne naloge ima po novem za Posavje poenotena služba za zaposlovanje. Pri načrtovanju potreb po kadrih in ne nazadnje pri poklicnem usmerjanju je odvisna od podatkov združenega dela. Predvideni sistem usmerjenega izobraževanja obeta tudi tej službi učinkovitejše delo. A. ŽELEZNIK Lisca se ozira za Brezovim Ugodnejša lokacija za tovarno elastičnih pletenin kot pod Zabukovjem — Dopolnitve srednjeročnega načrta IZVEN MEJA L OBČINE ,. lub OZN pri osnovni šoli Krmelj Občinski izvršni svet je na seji minuli četrtek sklenil predlagati spremembe in dopolnitve tekočega srednjeročnega načrta. Ta dokument prenaša na ob- vodnjo predvidoma konec pri- ^ ■ —• r.» wu..v.>w št« u<*eležil kviza v okviru republi- 1 .. Klubov, da bi se z njim lahko Zyeze. Ker v sevniški občini ni merili lekm 80 se udeležili občinskega valcj °Vania v Trbovljah. Kot zmago-iu s° s* priborili pravico nastopiti r^nfmalu v Žalcu, je j, 1 drugo mesto Stavko Petrič. MLADI BOŠTANJCANI s OBVEŠČAJO >rganUp'tVi mladih iz mladinske >oseb'ZaC^e v Šoštanju je izdala ;Voje en bilten, kjer razgrinjajo delo ikrat' 0tganizacije v preteklosti, • Predstavljajo načrt tudi za kjer so Mentor kluba močje krajevne skupnosti Blanca še eno pomembno tovarno, Liscino predvideno gradnjo tovarne elastičnih pletenin. Z naložbo okrog 198 milijonov dinarjev želi kolektiv dobiti prepotrebne surovine, ki jih morajo sedaj uvažati. Novi industrijski obrat naj bi pričel s proiz- SEVNICA: DOZIDAVA ŠOLE Sevniški tozd Betona se je lotil priprave gradbišča za dozidavo in nadzidavo sevniške osnovne šole. Dela morajo po pogodbi opraviti v 15 mesecih. Gradnja bo veljala 37 milijonov dinarjev. 30-letnic DUH - Šolarji sevniške občine so proslavljanje Miodon? . mbne počastili v soboto z orientacij dr im ( l °dom v - mDne P°<. _______________ htiknv *zvedbo. s0 x yključile tudi nakatere organizacije od j^ihoč D ’ strelcev in Rdečega križa. Mentorjem bi prišla takšna ^ Y e“u Priprav ekip. Prvo in tretje mesto sta zasedli ie šole Šentjanž, drugi pa so bili Sevničani. SEVNIŠKI PABERKI ^ TEMI - Vrsto let je !i-mvenf,ad opozarjal na svojo rnUn n ‘e8° nad mestom z osvet-iL^siki *^em v nočeh. Tako je tu'n° o Laškem je, denimo, hT Lpaj^^Uena skromna ruševi-k. Poleti«' v • * ho tU(Ji pri gradu h?Ut9ain j J sPremenilo. Trenutno b. Kega “...Prostora za razstavo d0 Y,i°^Ja’ kar bo moralo biti slavil-^J3’ ko bodo sevniški VUl stoletnico. stitisi Mte Preiv,HRAV0CASN0 ZNA-'et inžen,r ?}a ls- maja bodo do , Posodnul LA> ki nameravajo V n1 ®esto pod Tržiščem Razumljivo je, da večjih I pač zemeljskih del ni lahko opravljati, ko na cesti teče promet. Pristojni v sevniški občini razmišljajo o obvozih. Po vsej verietnosti bodo morala osebna vozila čez hribe: čez Brezovico in po dolini Grahovice. Vojaki nameravajo dela opraviti v treh mesecih. Ce bo kaj težje pri prevozih v tem času, je treba potrpeti, saj bo kasneje bolje. EN PREHOD OSTANE - Navkljub prestavitvi ceste proti Rožnemu na Blanci naj bi na postajnem območju ostal en železniški prehod. Med večjimi uporabniki ga potrebuje posebno Kmetijski kombinat. Železnica namerava zgraditi tudi novo postajo. Za varnejši prehod mnogih tirov je predviden podhod.- PRIZNANJA MENTORJEM -Ob razglasitvi rezultatov tekmovanja o obrambni vzgoji so v soboto podelili četvero priznanj: prejeli so jih Hilda Lipovšek, Ludvik Žuraj in Alojz Derstvenšek iz Sevnice ter Rozalija Fugina iz Tržišča. Šli I hodnjega leta. Kruh bo dobilo okrog 75 delavcev, večinoma kvalificiranih in priučenih. Odločitev bo vsekakor prinesla razočaranje na drugi strani, saj je bilo doslej govora, naj bi ta tovarna stala na območju lorajevne skupnosti Zabukovje. Žal se je tamkajšnja lokacija v dolini Sevnične izkazala za neprimerno. V prvi vrsti bi gradnja take tovarne v dolini Sevnične ogrozila vodo ne le potoka, temveč tudi za preskrbo Sevnice. Usmerjeni kmet Božič se tudi ne more odpovedati svojim površinam. Navsezadnje je nova lokacija na Dolnjem Brezovem tudi prometno ugodnejša zaradi bližine železnice. Pogoji vlaganja so vse težji, nove naložbe morajo zato čim-prej dajati kar največ. Kot je bilo rečeno na izvršnem svetu, si bo treba še nadalje prizadevati za prometno odpiranje KS Zabukovje; v mislih so imeli predvsem cesto iz smeri Pod-vrha. A. Ž. Jutri proslava na Lisci Podelili bodo 8 le tošnjih srebrnih priznanj O F Družbenopolitične organizacije sevniške občine - vključujejo se tudi razna društva, posebno planinci - pripravljajo za jutri ob 10. uri pričetek osrednje občinske proslave v počastitev dneva Osvobodilne fronte in 1. maja na Lisci. Praznovanje na tem planinskem vrhu naj bi postalo tradicionalno. Izbira tega kraja se vsiljuje sama po sebi. Letos slavimo med drugim 60 let od ustanovitve KPJ, na Lisci pa je bila pred vojno pomembna seja politbiroja. Ta planinski vrh pa je navsezadnje tudi priljubljena izletniška točka. V kulturnem delu sporeda bo nastopila delavska godba sevniškega gasilskega društva, mešani pevski zbor Lisce, člani Odra mladih iz Sevnice, učenci sevniške osnovne šole Sava Kladnika in folklorna skupina iz šentjan-ške osnovne šole. Ob tej priliki bodo podelili osem letošnjih srebrnih priznanj OF. Predsedstvo občinske konference SZDL je na seji minuli četrtek potrdilo odločitev žirije, da se priznanja tokrat podelijo Stanetu Rešeti iz Novega grada, Ivu Kolovratu iz Krmelja, Alojzu Sutarju iz Bučke, Alojzu Mlinarju iz Loke, Ivanu Vintaiju s Primoža, Lojzetu Anzeljcu in Janku Kuselju iz Sevnice ter Martinu Slapšaku s Telč. Zaželeno je, da bi kar največ udeležencev proslave krenilo na vrh peš. Avtobusi bodo vozili od avtobusne postaje v Sevnici do Krakovega od 6. ure do 7.30. ure. Zakaj so pozabili na gasilce? Gasilci niso zadovoljni s pomočjo, ki jo dobijo — Se več pozornosti vzgoji in izobraževanju — Gasilci se pripravljajo na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti!” Lani je bilo v Sloveniji 1100 požarov, ki so povzročili za 15 milijard starih dinarjev škode. Zato je pomen prostovoljnih gasilskih društev zelo velik. Očitno se v trebanjski očini tega dovolj ne zavedajo niti predstavniki občinske skupščine niti družbenopolitičnih organizacij; nihče med njimi se ni udeležil redne letne konference Občinske gasilske zveze, na kateri so sodelovali delegati prostovoljnih gasilskih društev iz vse občine, poleg njih pa tudi predstavnik republiške gasilske zveze tovariš Babšek in predstavniki nekaj drugih občinskih zvez. ze Slovenije, ki je hkrati tudi Na letni konferenci gasilcev glavni inšpektor za protipožar- bi se lahko seznanili z vrsto problemov, s katerimi se prostovoljna gasilska društva srečujejo pri svojem delovanju. Res je, da so prostovoljna gasilska društva v zadnjih. letih izredno napredovala, saj med njimi skoraj ni več nobenega, ki ne bi imelo avtomobila in motorne brizgalne. Vse to pa je zasluga 1519 članov, med njimi kar 678 usposobljenih za delovanje, le malo pa širše družbene skupnosti. Delegati namreč niso bili zadovoljni s sodelovanjem med krajevnimi skupnostmi in gasilskimi društvi, prav tako ne s sodelovanjem organizacij združenega dela. Čeprav bi moralo imeti vsako gasilsko društvo delegata v skupščini krajevne skupnosti, ni povsod tako. Izjema je le mirenski IMV, kjer tako desetino že! imajo. Predstavnik gasilske zve- MOTIJO PRIZVODNJO - Odkar so v delovnih organizacijah odkrili, da lahko vsaka motnja bistveno vpliva na proizvodni proces, v tovarniške prostore ne spuščajo več raznih prodajalcev. Tudi ta prodajalec denarnic in glavnikov je moral ostati pred vrati Donita. Kljub temu žensk iz tovarne to ni motilo, da si ne bi nakupile glavnikov za nekaj let naprej. Konec zapletov Samodejna naprava za čiščenje vode bo zgrajena do junija Medtem ko smo v preteklih mesecih kar pogosto poročali o zapletih s trebanjskim vodovodom, ki so občanom prizadejali velike skrbi in še več slabe volje, lahko zdaj sporočimo, da je teh zapletov konec. Kljub temu bodo morali občani, ki uporabljajo vodo iz novega! zajetja, včasih še malo potrpeti in kakšno pomanjkljivost sprejeti z večjim razumevanjem. Voda iz novega trebanjskega vodovoda redno teče iz vodovodnih pip. Ker pa še ni zgrajena nova čistilna naprava, se včasih zgodi, da vode ni, ker je ob močnejših nalivih neuporabna za kuhanje in pitje. Nova čistilna naprava, ki bo samodejno urejala kloriranje vode, bo zgrajena do konca junija1 Tedaj bo tudi konec občasnih prekinitev dotoka vode. To je med drugim povedal predsednik izvršnega svetai trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič. Zdaj obratuje vodovod poskusno do 1. septembra. V tem času bodo preverili delovanje celotnega vodovodnega sistema do Trebnjega in odpravili vse morebitne napake. J.S. no varnost, je opozoril še na tovarno v Račjem Selu, ki nima svoje gasilske desetine, in na Novdesov TOZD. Prav ti dve tovarni pa imata v proizvodnem procesu opraviti z lahko vnetljivimi snovmi. Na konferenci so opozorili, da je za požar največkrat kriv človek, zato bi morali v prihodnosti posvetiti še več pozornosti vzgoji in izobraževanju. Toda poleg tega, da marsikatero društvo nima svojih prostorov, v katerih bi izvajali pouk — pogosto je krivda pri prepočasnem pridobivanju dovoljenja za gradnjo - imajo tudi premalo sredstev. V trebanjski občini v nasprotju z ostalimi občinami! odvajajo po samoupravnem sporazumu le 0,20 odstotka od osebnih dohodkov. Prav tako dajo zelo malo denarja za to dejavnost krajevne skupnosti. V organizacijah združenega dela! pa sploh zanemarjajo to dejavnost. UPRAVA DELA TUDI 30. APRILA Iz Trebnjega smo prejeli sporočilo, da bo občinska uprava delala tudi v ponedeljek, 30. aprila, kar pomeni, da bodo stranke tudi na ta dan lahko urejale uradne opravke. ANGOLCI NA OBISKU V TRIMU Pretekli teden je trebanjski Trimo obiskala vojaška delegacija Angole, ki se je s predstavniki te delovne organizacije pogovarjala o dobavi več tipskih objektov. Razgovori med poročanjem še niso bili končani, zato o t$m ni mogoče dati podrobnejših informacij. Gasilska društva imajo zelo velik pomen tudi v civilni zaščiti in splošnem ljudskem odporu. Tega se trebanjski gasilci povsem zavedajo, zato so se seveda tudi pri njih že začele priprave na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti11. Vsi so trdo odločeni, da bodo v njej sodelovali z vsemi močmi. Prav zato pričakujejo, da se bo odnos do njihove dejavnosti spremenil / 0 delu delegacij Razgovori z delegati in delegacijami v trebanjski občini Od 13. aprila dalje v trebanjski občini potekajo razgovori o pogojih delovanja delegacij tako v krajevnih skupnostih kot v temeljnih organizacijah združenega dela. Po predlogu predsedstva občinske skupščine se bodo razgovorov udeleževali ali so se jim že tudi sekretarji družbenopolitičnih organizacij. V krajevnih skupnostih in v Temeljnh organizacijah združenega dela sodelujejo v razgovorih člani delegacij za družbenopolitični zbor občinske skupščine, vodje delegacij za samoupravne interesne skupnosti, predsedniki skupščine krajevnih skupnosti ter svetov, v temeljnih organizacijah združenega dela pa predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov Na razgovorih - končani bodo predvidoma na začetku maja — obravnavajo predvsem vključevanje družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb v delovanje vseh delegacij. Največ pozornosti posvečajo obveščanju delegatov, obravnavanju gradiv in oblikovanju predlogov in stališč. Na razgovorih obrav- 4 navajo tudi planiranje in izvajanje vseh programov v vseh temeljnih samoupravnih okoljih. KMALU VSELJIVO - Stanovanjski blok, ki ga gradijo na Pavlinovem hribu v Trebnjem, bo kmalu nared. Graditelji obljubljajo, da bo blok dograjen že do avgusta. IZ KRAJA V KRAJ Veliki Loki pa še tega niso vedeli prav gotovo. DOBRE ŠPORTNICE - Vse kaže, da imajo v Donitu dobre športnice. Strelska ženska ekipa te delovne organizacije, Id velja za zelo uspešno tudi na dragih področjih, je na n... JI._____ ■ KULINARIČNA POKUŠNJA -Danes se je v Trebnjem končal gospodinjski tečaj. Ob tej priložnosti bodo v trebanjskem obratu družbene prehrane pripravili tudi pokušnjo jedi, ki jih bodo skuhale tečajnice. Za zdaj še ni znano, ali bodo iz varnostnih razlogov jedi pokušale tečajnice same ali bodo lahko na svoj račun prišli tudi dragi gurmani. TRGOVINA PA ZAPRTA - NI znano, kolikokrat se zgodi, da je trgovina Kmetijske zadruge v Veliki Loki zaprta pred iztekom delovnega časa, kot je bila v sredo pretekli teden. Ce se to pogosto dogaja, bi bilo dobro, da bi na vrata obesili listek z napisom „Pridem takoj“, potem bi lahko trgovino zaprli za dalj časa. Tak napis, včasih je Ml zeloo pogosto na vratih še marsikaterega drugega prostora, je bil namreč zelo zgovoren. Največkrat je pomenil, da prizadeti ne bo prišel tako kmalu. Obiskovalci trgovine v na tekmovanju zasedla prvo mesto. Bojda ne bodo ostale uspešne samo na strelskem področju. „Grozijo‘\ da bodo take tudi v ostalih disciplinah. CESTE SO LJUBLJENKE -Sodeč po skrbi krajevnih skupnosti ki si najbolj prizadevajo pri rekonstrukciji cest in poti, bi človek pričakoval, da sploh nimajo dragih problemov. V krajevni skupnosti Čatež se zdaj pripravljajo, da bodo s sredstvi krajevne skupnosti modernist ~ DolenJa vas. Prav tako jih čaka tekoče vzdrževanje 13 kilometrov medvaških poti m cesJ« V ta namen so pripravili svoi peskokop. Seveda to ne pomeni, da v tej krajevni skupnosti zanemarjajo ostale dejavnosti. TREBANJSKE NOVICE ' ' ' ' na zaposlenega V skupnem prihodku trebanjske občine je industrija soudeležena z 79 odstotki Porabljena sredstva so se povečala le za 21 odstotkov — Produktivnost je narasla Sodeč po analizi Službe družbenega knjigovodstva, je gospodarstvo trebanjske občine končalo lansko poslovno leto z ugodnimi rezultati. Čeprav je bil finančni obračun lanskega poslovanja prvič sestavljen po novem zakonu o celotnem prihodku in skupnem dohodku, ki se razlikuje od prejšnjega sistema obračunavanja, se ob upoštevanju korekcije še vedno pokaže, da je celotni prihodek narasel za 28 odstotkov, pri čemer se je število zaposlenih povečalo le za 5 odstotkov. Tudi sicer je trebanjsko gospodarstvo po rasti produktivnosti med prvimi na Dolenjskem, saj se je pri njih dohodek na zaposlenega povečal za 29 odstotkov. Celotni prihodek, ki je lani znašal 1.880.387 dinarjev, je v trebanjski občini ustvarilo 13 organizacij združenega dela, med njimi je bilo kar 11 s področja industrije, medtem ko so druge s področja kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in trgovine ter gostinstva. Medtem ko industrija ni dosegla plana, so ga vsa ostala področja dosegla ali celo presegla. Industrija je sicer v skupnem prihodku soudeležena z 79 odstotki, vendar so le tri delovne organizacije dosegle in presegle planirani celotni prihodek. Najslabši so bili v Tehniki, kjer so plan dosegli le 43-od-stotno. Ker so se porabljena sredstva v trebanjskem gospodarstvu povečala le za 21 odstotkov, zmanjšali so porabo surovin, materiala in električne energije, se je ekonomičnost gospodarjenja povečala za 3,6 odstotka, kar je v okviru republiškega povprečja. Hani rani dohodek je dosego vseh osem gospodarskih področij razen gostinstva, tako da je skupna realizacija 103 odstotke, pri čemer ne smemo pozabiti, da je kmetijstvo preseko plane kar za 11 odstotkov, industrija za 55 odstotkov, največje povečanje pa je doseg- la TOZD Tovarna akrilnih proizvodov, ki je plan presegla za Mladi in akcije Trebanjski mladinci so iz-. dali posebno številko glasila Mi mladi - V celoti je posvečena mladinskim de-lovnim akcijam_____________________ Center za obveščanje in propagando pri trebanjski občinski konferenci ZSMS je pred nedavnim izdal izredno števflko gasila „Mi mladi", ki je v cdoti. Posvečea mladinskim delovnim akcijam. Glasilo je izšlo v nakladi 200 izvodov, uredila pa ga je Vanja Gole. Za uvod v glasilo je urednica pripravila kratek zgodovinski pregled mladinskih delovnih akcij od 1946 do 1976. Kratek Erispevek je posvečen tudi Cesti ratstva in enotnosti V obrazložitvi samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah v letu 1979 bo bralec lahko izvedel, da bodo letos v Sloveniji potekale 3 zvezne mladinske delovne akcije in 7 republiških. Na mladinskih delovnih akcijah v Sloveniji bo sodelovalo 5.000 brigadiijev, ki bodo v 600.000 delovnih urah opravili za 44 milijonov dinarjev del. V gjasflu je objavljen tudi program delovnih akcij v trebanjski občini, o katerem smo že pisali Za mlade brigadirje, ki se letos odpravljajo na mladinske delovne akcije, bo verjetno še posebno privlačen in koristen pravilnik o disciplinskih ukrepih na fnlartinskih delovnih akcijah, ki je sestavni dd pravil o organiziranju mladinskih ddovnih akcij v SR Sloveniji Na koncu izredne izdaje Mi mladi je objavljenih še nekaj, literarno zaokroženih prispevkov, ki na privlačen način, prikazujejo brigadirsko življenje. Te prispevke so objavili Marko Uhan, Ada Gole, Sonja Murgdj in nekaj anonimnih mladincev. 109 odstotkov. Pri ustvarjanju dohodka je sodelovalo 2.808 delavcev, kar je 105 zaposlenih več ali 5 odstotkov. Produktivnost na zaposlenega je najbolj narasla v gozdarstvu, najnižja pa je bila v trgovini in gradbeništvu. Med posameznimi delovnimi organizacijami je tudi po ustvarjenem dohodku na prvem mestu Novolesov TOZD Vse to kaže, da se trebanjsko gospodarstvo dobro razvija, ldjub temu pa je treba opozoriti na nekaj pomanjkljivosti, ki so pri sedanjem obračunu več kot očitne. Gre namreč za razširjeno reprodukcijo in izboljšanje materialne osnove dda, ki ji je bilo namenjeno le 8,3 odstotka čistega dohodka, kar je manj kot lani in znatno manj kot je slovensko povprečje. Tudi osebni dohodki so se povečali v primerjavi z lanskim letom za 24 odstotkov, vendar so še vedno za 12 odstotkov pod republiškim povprečjem. Kljub temu se je realna vrednost osebnih dohodkov povečala za 8,2 odstotka. Zdaj znašajo v. trebanjski občini osebnih dohodki povprečno 5.005 din, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 5.640 dinaijev. Iz analize je tudi razvidno, da je trebanjsko gospodarstvo še preveč razdrobljeno, zato bodo morali, če bodo hoteli zadržati tak tempo razvoja kot doslej, več pozornosti posvetiti združevanju sredstev za investiranje v razširitev materialne osnove dela. J. S. Na Čatežu bodo gradili tovarno V njej bo našlo delo še 40 domačinov - Proizvodnja že naslednje leto SREČANJE ŠPORTNIKOV POBRATENIH OBČIN Dogovori o srečanju športnikov pobratenih občin Velike Gorice, Ilijaša, Obre-novca in Trebnjega so že sklenjeni. Športni boji, ki jih trebanjski športniki željno pričakujejo, se bodo začeli 15. junija v Veliki Gorici. Do takrat ni več dosti časa, zato so se priprave že začele tudi po športni strani. Tovarna elektromateriala na Čatežu v sedanjih proizvodnih prostorih ne more zadostiti vedno večjim potrebam po elektromaterialu. Zato že od leta 1977 pripravljajo program, po katerem bodo dd svoje proizvodnje prenesli na novo lokadjo. Zgraditi nameravajo novo tovarniško poslopje. V Elminem tozdu na Čatežu SREČANJE POBRATENIH Danes ob 9. uri se bo v Trebnjem začdo srečanje učencev pobratenih mest. Trebanjske učence bodo obiskali sovrstniki iz pobratene občine Velika Gorica. Priredili bodo tekmovanje iz poznavanja zgodovine SKOJ, v kulturnem delu programa pa bo nastopila tudi folklorna skupina iz Vdike Gorice. so najprej pekli bakelite za matično tovarno, potem pa so začeli postopoma širiti proizvodnjo. S tehnologijo stružnih avtomatov, stiskalnic in vrtalnih strojev so prehajali na proizvodnjo polizdelkov za elektro-instalacijski material. Zdaj pa nastopajo na trgu tudi kot proizvajalci finalnih izdelkov, ki jih montirajo v Pdšniku v litijski občini, kjer imajo zaposlenih 19 ddavcev. Ker vse bolj širijo proizvodnjo, sedanji prostori ne ustrezajo več niti po velikosti niti po lokaciji. V skladu z investidjskim programom, ki ga pripravljajo od leta 1977, bodo del proizvodnje prenesli na novo lokacijo na Čatežu. Zgradili bodo 3.000' kvadratnih metrov veliko tovarniško dvorano, za katero imajo zbrano že vso dokumentacijo, zagotovljena pa imajo tudi sredstva. Nova tovarna - v njej bo predvidoma našlo delo še okdi 40 domačinov — bo stala okdi 4 milijarde starih dinarjev. Te dni bodo do novega prostora za tovarno zgradili cesto, po kateri bodo kasneje dovažali material za gradnjo. Pesek za gradnjo poti do nove tovarne je prispevala krajevna skupnost, ki tudi sicer tesno sodeluje s tovarno. Krajevna skupnost pa bo z izgradnjo nove tovarne tudi nekaj pridobila. Mercator se je odločil, da bo v zapuščenih tovarniških prostorih zgradil novo trgovino. Franc Anžlovar, tajnik samoupravnih organov, in Rado Gec, vodja proizvodnje, sta še povedala, da bodo tovarno zgradili do konca tega leta. To jim bo C ATE 2: VSEM BODO napeljali Vodo Krajevna skupnost Čatež namerava že v bližnji prihodnosti vse vasi oskrbeti z vodo. Za ta namen bodo črpali vodo iz potoka pod vasjo; Čatež; po prvih ocenah strokovnjakov je voda iz tistega potoka primerna za vodovod. Zato bodo v kratkem pripravili načrte zanj, medtem ko še ni znano, kdaj bodo zamisel izpeljali. seveda uspdo, če bodo zbrali vsa predvidena sredstva. Proizvodnja v novi tovarni pa naj bi stekla na začetku prihodnjega leta. J. SIMČIČ POT K NOVI TOVARNI - Na pot, ki bo vodila na gradbišče bodoče tovarne, tovornjaki že dovažajo pesek. Tudi zemljišče, kjer bo stala tovarna, je že odmerjeno. Tako se bo gradnja pričda takoj f praznikih. (Foto: J. Simčič) Pripravljeni referendum „ Bistvenih pnpomb predlog bodoče samouprav ne organiziranosti vzgojno -izobraževalnih ustanov v trebanjski občini na zborih delovnih ljudi, ki smo jih imeli pred nedavnim, n* bilo,“ je povedala mlada profesorica nemščine in ru ščine na mirenski osemletki Metka Plauštajner. Bodoča delovna organizacija, v kateri bodo vključene vse šole v trebanjski občini, bo okrepljena z vrsto strokovnih služb. Tako bodo v njej imdi ekonomista, pravnika, p’dagot>a in psihologa. Vse delo, ki so ga morali doslej opravljati ravnatelji, ne tako redko pa tudi učitelji, bodo poslej opravljali strokovni soddavci. Bržkone se bo tako kvaliteta dela izboljšala, prav tako pa bo mogoče sikaj prihraniti z enotno nabavo učil in učnih pripomočkov, ki si jih bodo do šde lahko med seboj tudi izposojale. Prav tako bodo učitelji ene šole lahko lažje priskočili na pomoč dni# šoli, kar doslej skoraj ni mogoče. u Kljub vrsti prednosti, M jih bo prinesla integracija, ne bomo smeli iti vanjo na vrat in na nos. Kot je vsaka integracija nekaj posebne^ je tudi naša. Zato bom? morali temeljito premisliti: kako jo bomo izpeljali. Ne bi bilo napak, ko bi se z3 referendum odločili, ko bomo v resnici in do kraja pripravljeni nanj, ne pa na določen datum, ki smo "* TREBELNO PRAZNOVALO V nedeljo, 22. aprila, so Trebeljanci slavili krajevni praznik. V kulturnem programu so nastopili učenci domače nižjerazredne šole in sindikalni mešani pevski zbor ljubljanskega Litostroja pod taktirko Primoža Cedilnika. Ta zbor zadnje čase gostuje predvsem v krajih, kjer so doma Litostrojevi delavci, in Trebelno šteje mednje. PROGRAM ZA LETOVANJE JE NERED Center za izobraževanje in kulturo, ki upravlja s kampom v Tašaleri pri Pulju, je že pripravil program za šolo v naravi ter za letovanje občanov. Program bodo te dni poslali vsem interesentom, potem pa bodo že lahko naredili tudi razporeditev letovanj. Krajevni praznik v spomin na zmago " olj zaslu* rekonstruirati še cesto proti škega društva pohvalno, je Igleniku,-V načrtu imajo zgradi- zadnjem času nekoliko zastalo. Medvedjekom premague vecp uuuc.cn. v "T* * vrtc, ki na bi ea Letos je društvo dobilo novo vojske, praznujeta krajevni skupnosti Šendonenc m Vdika Lo moraliuredftile v Soddovanju z vodstvo, tako da bodo sekcije, krajevni praznik. V okviru praznovanja, Ju je bdo zaldjučCTio pripravili bodo otro- kot so dramska, pevska, recita- prireditvijo v soboto, 21. aprila, so poddli najbolj prizadevnim ^ 19 tnrska in karnevalska (zadnja ki ddočili vnar raianom »Priznanje 18. apnl“. Priznanje so dobili Kulturno -nrosvetno druStvo Ivan Cankar, osnovna orgmaacija f^ze socialistične mladine, Ludvik Bizjak iz Mrzle luže, Slaw Bajuk iz Male Loke Karel Ilc iz Vdike Loke, Ivan Repovž iz Vdike Loke, Nace Urbančič iz Škovca in Anton Urbančič iz Imenika. Ker so oroslave krajevne® praznika vsako leto v drugi krajevni skupnosti - letos je bila v Vdfci Loki - krajevna skupnost Šentiovrenc ne bo poddla priznanj letos, ampak Sele nasledile leto. trgovino, še posebej močno pa se v življenju krajevne skupnosti pozna delovanje Donita. Krajevna skupnost Velika Loka je zaživela leta 1963. V njej živi 580 prebivalcev v 9 vaških naseljih. Krajevna skupnost je v zadnjih letih doživela veliko preobrazbo. Medtem ko je bila v preteklosti skoraj izključno kmetijsko področje, ie zdaj kar precej prebivalcev zaposlenih. Zdaj je 95 občanov zaposlenih v občini, 70 občanov pa se vozi na delo drugam. Od tega se jih vsak dan odpravi v Ljubljano 58, v Novo mesto 8 in 4 v Grosuplje. Utrip življenja je v vsej krajevni skupnosti dokaj živahen prav tako pa tudi v sami Veliki Loki. Tu imajo pošto, TREBANJSKE NOVICE krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi vsem naseljem zagotovili vodo: v Imeniku je vodovod že končan, pdožili so že vse cevi, zgraditi pa morajo še zbiralnik vode. V letošnjem letu bodo verjetno uresničili še vodovod do Male Loke in Mačkovca, saj je za ti dve vasi in za Korenitko dokumentacija za vodovod že pripravljena. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Klemenčič, se v krajevni skupnosti precej ukvarjajo z mislijo, da bi izpeljali krajevni samoprispevek. V prihodnosti jih čaka namreč še vrsta nalog, katerih ne bodo mogli izvesti samo s sredstvi krajevne skupnosti. Tako bodo v kratkem začeli z modernizacijo cest (med prvimi bo na vrsti cesta Trnje — Škovec), potem pa bo potrebno ško igrišče, in dobili bodo še 12 telefonskih priključkov. Delegati in delegptije zaslužijo za svoje delovanje same pohvale, saj se skoraj vsi redno udeležujejo sestankov. K temu prav gotovo veliko pripomore tudi tajnik krajevne skupnosti Karel De, ki ima poleg ostalega dda na skrbi še obveščanje, okviru sveta dduje vrsta komisij, med njimi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, poravnalni odbor, radi pa bi formirali še komisije za pripravo planov in za socialna vprašanja. Medtem ko je bilo doslej delovanje kulturno - umetni- torska in karnevalska (zadnja deluje samo okdi pusta), spet zaživele. Da bi delovanje krajevne skupnosti še bolj zaživelo, nameravajo v Veliki Loki pridobiti prostore za urad krajevne skupnosti. Zdaj namreč vsi odgovorni v krajevni skupnosti poslujejo kar doma, kar pa je nekdiko neugodno. Tako namreč ne morejo zagotoviti stalnih uradnih ur, ki bi občanom in krajanom ustrezale in bile v pomoč pri urejanju njihovih zadev. Verjetno se bo dalo ddo potem veliko bdje organizirati, tako da bodo uspehi te krajevne skupnosti še večji kot doslej. naprej, rila Metka Hauštajner. Še posebej pereče vpraša" nje je zdaj skoraj na vse*1 šolah strokovno usmerjanje mladine, ki večidel počiva na ramenih učiteljev. ji pdeg vsega ostalega dda, j3 ga ni malo, zdo težko delij® svoje moči na več strani, okviru nove organizacije u& tdji po vsej verjetnosti fl® bodo oproščeni tega dda v celoti, toda glavni dd brf mena bodo le opravile stro* kovne službe. Po mnenj11 učiteljev bodo to ddo op*4' vile tudi veliko bdj stroko^ no, kot so ga lahko učitelj . . • a VELIKA LOKA JE NAJVEČJA - V Veliki Loki, ki je središče krajevne skupnosti istep imena, močnejši utrip življenju tudi tovarna Donit. Hitreje slediti kriku mode Vinica: IMovoteksov todz Konfekcija II se namerava bolj posvetiti športnim modelom V edmi tovarni v viniški krajevni skupnosti, Novoteksovem tozdu Konfekcija II na Vinici, je zaposlenih okoli 230 ljudi od tega več kot 70 odstotkov žensk. Kolektiv je mlad, sai ie povprečna starost okoli 27 let. „V naš tozd prihajajo na delo tako s te in s hrvaške strani Kolpe; tudi prevoz imamo organiziran tako, da je ena izmena v glavnem iz slovenske strani, druga pa iz hrvaške. Iz hrvaške strani se vozijo iz Severina in celo iz bosiljevskega konca," je povedal tehnični vodja Maijan Žalac. Na Vinici delajo v gjavnem klasični program moških hlač in program kril, naredijo pa vse, od krojenja do končnega izdelka. Kmalu se nameravajo bolj posvetiti tudi športnemu programu moških hlač, vendar bodo morali za to kupiti nekaj novih strojev. Kot povsod v konfekciji tudi na Vinici močno občutijo težave, ki jih prinašajo hitro spreminjajoča se OBČINSKA PRIZNANJA OF Danes bo v Črnomlju delovna in slavnostna seja OK SZDL. Na delovni seji bo govor o zaključnem računu OK SZDL za lansko leto ter finančnem načrtu za letos, na programu pa je še predlog družbenega dogovora o ustanovitvi družbenih svetov. Slavnostni del seje bo posvečen obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte ter 1. maju. Občinska priznanja OPbodo prejeli: Jure Perko, Anton Marentič, Stane Grahek in Marija Wiss. Delovnim in drugim organizacijam, krajevnim skupnostim in posameznikom pa bodo podelili 17 priznanj republiške skupnosti za ceste za njihov prispevek v akciji posojila za ceste. \ moda in zahteve tržišča: majhne serije, stalne novosti, različni materiali, itd. Na dan naredijo okoli 1200 parov hlač in kril oziroma kakik 25.000 izdelkov na mesec. Od tega je približno petina tako imenovanega ,,lohn posla“, največ za naročnike iz Nemčije. „Le tako pridemo do deviz, ki jih nujno potrebujemo za nakup novih strojev,“ pravi Žalac. Na Vinici občutijo tudi oddaljenost od skupnih služb v Novem mestu, kjer jim pdeg; drugega pripravljajo vso proizvodno dokumentacijo. Za lansko leto je povprečni osebni dohodek v viniški konfekciji VARSTVO OTROK NA DOMU Zaradi pomanjkanja prostih mest v vrtcih se je črnomaljski vzgojno-varstveni zavod odločil, da bo na območju krajevnih skupnosti Semič in Drag at uš organiziral varstvo otrok na domu. Vsi, ki so pripravljeni prevzeti tako varstvo, lahko dobijo podrobnejše informacije v upravi savoda v Črnomelju. PREMALO ŠTUDENTOV NA SFNP Na zadnji razširjeni seji koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL — bila je 5. aprila - so največ pozornosti posvetili vpisu na fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Sedaj študirajo na tej šoli le trije redni študentje iz' črnomaljske občine, dva pa študirata izredno. To pa je za črnomaljsko občino veliko premalo. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki večjih delovnih organizacij iz občine, ki so povedali, kakšne so njihove potrebe po teh kadrih. Dogovorili so se, da bodo poslej načrtneje usmerjali študente na to šolo. “ ‘•‘ti ‘ * M MB i rfo*, f «, 2KS, NORMA PRIGANJA - čeprav su norme v vuiiSKem luzau Novoteksa precej zahtevne — za hlače 46 in za krilo 40 minut — pravijo, da jih z dobro organizacijo dela priučene delavke lahko dosežejo, pa tudi presežejo. (Foto: Bartelj) ČRNOMALJSKI DROBIR POČASNA OBNOVA w Obnova osrednjega belokranjskega spomenika NOB na Gričku se vleče že lep čas. Zadnja dela mora opraviti' podjetje Mineral iz Ljubljane, vendar se ravno tu kljub večkratnim ponudbam, pismenim in ustnim dogovorom nič ne premakne. Iz Minerala zagotavljajo le, da bodo dela končali do konca junija, kdaj bodo začeli delati, pa Qz previdnosti? ) ne povedo. REVIJA NOGOMETA Za zaključek pioslavljanja 45-letnice Nogometnega kluoa Bela krajina popravljajo za 23. maj v Črnomlju velik turnir, na katerem bodo sodelovali ljubljanska ligaška Olimpija in Mercator, velenjski Rudar in domače nogometno moštvo, ki igra sedaj v karlovški ligi. Za ljubitelje nogometa, ki jih v (niomlju in vsej Beli krajini ne manjka, bo ta turnir gotovo prava poslastica. TELEFONOV NA PRETEK -Res, vendar ne v Črnomlju, kjer je čakalna doba na telefonski pnklju- ček kakih devet mesecev, kot se za pravo rojstvo spodobi. Pač pa bodo Vranoviči v kratkem dobili kopico novih telefonskih priključkov, tako da v tej vasi le dve hiši ne bosta imeli telefona. Za telefon bosta tamkajšnje pustno društvo Vranovi-ški jazbeci in Gasilsko društvo prispevali vsako po 30 tisočakov pa še vsaka hiša po 2.000 dinarjev in seveda stroške za priključek. Tako bodo Vranoviči, kar se telefonov tiče, najbolj razvit kraj v Beli krajini. JE KRIV DOPISNIK? - Jezo zaradi neuspehov v tekmovanju so metliški košarkarji znesli tudi nad dopisnika Sportskih novosti iz Bele krajine Marjana Černeta in mu niso več hoteli dajati zapiskov s tekem v Metliki, da bi o njih lahko poročal. No, po zadnji doma odigrani tekmi, ki so jo dobili, pa so se, kot kaže, strasti malo pomirile in Černe jc spet dobil zapisnik, tako da so bralci lahko izvedeli, da je „Beti“ spet enkrat zmagala. znašal 3.712 dinarjev, v letošnjem prvem četrtletju pa je za okoli 5 odst. višji. „Tako rekoč vsi naši zaposleni se poleg službe ukvarjajo doma še s kmetovanjem, tako da jim delo v tovarni ni edini vir za preživljanje," je dejal Žalac. Precejšen problem so bolniški izostanki. V povprečju znašajo bolniške brez porodniških dopustov 4 do 5 odstotkov, kar pomeni, da vsak dan manjka okoli deset ljudi, vsak delavec pa naradi na dan sedem do osem izdelkov, se pravi, da jim bolniški izostanki vsak dan zmanjšajo proizvodnjo za 70 do 80 parov hlač oziroma kril. A. BARTELJ OLAJŠAVE ZA ŠOLANJE OB DELU Za šolanje ob delu v šolskem letu 1979/80 so v Beltu razpisali skupaj 26 olajšav, največ (deset) za šolanje pa poklicni šoli metalurške smeri. Olajšave bodo imeli tudi tisti, ki se bodo odločili za šolanje na metalurški fakulteti, srednji tehniški šoli metalurške in strojne smeri, potrebujejo pa še pravnika, inženirja organizacije dela in več delovodij. DOKLER NE BO HIŠA POPRAVLJENA — Delovni ljudje in občani črnomaljske občine so se takoj odzvali klicu solidarnosti. Med drugim so za prebivalce Č mogordcega primorja, ki ga je prizadel katastrofalen potres, prispevali tudi šest prikolic, ki jih je prejšnji teden vlak odpeljal z novomeške postaje. KOVINARJI V NOVIH PROSTORIH V okviru praznovanja 1. maja bo danes ob 10. uri slovesnost, na kateri bodo predali svojemu namenu novo proizvodno dvorano črnomaljskega Kovinarja, ki je pred kratkim postal tozd Slovenijacest. Nova proizvodna dvorana je velika delovna zmaga tega črnomaljskega kolektiva, ki se je dolga leta stiskal v povsem neprimernih prostorih. Čudna beseda mož beseda Zadrega vinogradnikov zaradi prelomljene obljube Pri prizadevanjih za organizacijo letošnje razstave belokranjskih vin so se organizatorji, kot se to dogaja več ali manj povsod, spopadali s številnimi težavami Najhujši udarec pa so, žal, doživeli prav v domačem kraju. Pred časom so se namreč z Viatorjem dogovorili, da bo semiški penzion Smuk vse dni razstave na razpolago organizatorjem. Kljub temu je Viator le nekaj dni pred začetkom razstave svojo bdjubo prelomil in za soboto delno odpovedal gostoljubje vinogradnikom, ki so imeli v tem času na programu ples v tem penzionu. Viator jim je sporočil, da potrebuje penzion za italijansko reprezentanco (najbrž gre za tekmovalce v motokrosu). Organizatorjem pa ni jasno, zakaj Viator teh gostov ni poslal v hotel v Metiiko ali Črnomelj, kjer je na voljo dovolj prostora. Pa tudi sicer se sprašujejo, kje so časi, ko so se možje še lahko zanesli na dano besedo. ss| »BETI ZA ČRNOGORSKO PRIMORJE — Takoj po žalostni vesti o katastrofalnem potresu, ki je prizadel Črnogorsko Primorie, so delavci ,,Beti sklenili, da kot prvo pomoč prizadetim ljudem pošljejo za 20.000 dinaijev trenirk. V torek, 17. aprila, je tovarniški kombi trenirke odpeljal na letališče v Brnik (Foto-Bartelj) Ostrejše kazni za prekrške Novi odlok o javnem redu in miru vsebuje precej novih določil in grozi kršiteljem z višjimi kaznimi Delegati občinske skupščine Metlika so na zadnji marčevski seji sprejeli nov odlok o prekrških zoper javni red in mir v metliški občini. Novi odlok vsebuje nekaj novih določil, ki jih v prejšnjem ni bilo. Tako se na osnovi določil novega odloka med drugim tretirajo kot' nedovoljena dejanja: požiganje bregov in pašnikov ter podobnih zemljiških površin. Tako požiganje je vedno bolj zaskrbljujoče in je začelo ogrožati naravo, saj je nevarnost zanetitve gozdnih požarov vse večja. Novi odlok obravnava tudi odlaganje smeti in drugih odpadkov, katere je poslej dovoljeno odlagati le na za to določenih krajih, se pravi na javnih smetiščih. Bolj podrobno je z odlokom urejeno tudi pranje avtomobilov v vseh tekočih vodah in ob njih na območju občine. Starši in skrbniki bodo morali poslej bolj paziti na svoje varovance. Lastniki, uporabniki in upravljale! objektov ob javnih poteh in pločnikih morajo po določilih odloka odmetavati sneg s pločnikov in poti, poskrbeti morajo, da sneg ne bo padal s streh na pločnike, ceste in parkirišča. Pomembno je tudi, da poslej alkoholnih pijač ne bodo smeli več točiti ne samo mladoletnikom in vinjenim osebam, marveč tudi tistim, za katere je znano, da so alkoholiki in da v vinjenem stanju kršijo javni red in mir. Tudi na zelenice in parke bodo morali občani bolj paziti, vozniki motornih in drugih vozil pa smqo parkirati na pločnikih. V novem odloku je še več drugih zadev, odlok je bil objavljen tudi v Skupščinskem Dolenjskem listu in ga lahko vsak prebere. Se vedno' namreč velja, da nepoznavanje zakonov nikogar ne opravičuje. S tem odlokom se je dobro seznaniti tudi zato, ker so kazni za prekrške precg višje, kot jih je predpisoval stari odlok. USPEL REFERENDUM V GRABROVCU Nedeljskega referenduma # uvedbo samoprispevka vkrajev' ni skupnosti Grabrovec se je udeležilo vseh 91 volilnih upra' vičencev. Za samoprispevek ® posodobitev cest Metlika ' Grabrovec - Bušinja vas j{ glasovalo 88 volilcev ali f odstotkov, proti so bili le trij«; Tako bo vsak zaposleni $ upokojenec štiri leta prispe'® vsako leto po 1000 din,kmetje pa po 10 odst. katastrske^ dohodka. S tem bodo v krajev® skupnosti v štirih letih zbrali okoli 350 tisočakov, kar za Grabrovec, ki obsega le to ^ in šteje vsega skupaj 130 preto' valcev, ni malo. Poleg tega bod° krajani pri posodobitvi cest* pomagali s prostovoljnim d«; lom. Svoj prispevek pa naj b' dali tudi lastniki vikendov območju krajevne skupnosti. o stanovanjskem GOSPODARSTVU V sredo, 18. aprila, se je v Metlik* sestal koordinacijski odbor za spre” mljanje in koordiniranje javne i**-prave o stanovanjskem gospodi' stvu. Na seji so ocenili stanje n* področju stanovanjskega gospodi' stva in sprejeli akcijski program ** javno razpravo o družbenoekonofl1' skih odnosih v stanovanjskem g9 spodarstvu. '• >ud KAJ POVE NESKLEPČNOST Za tl. april sklicana seja skupščine stanovanjske skupnosti Metlika zaradi v glavnem neupravičenih izostankov delegatov iz združenega dela in zbora izvajalcev ni bila sklepčna in so jo morali prestaviti na 20. april, dede na pomemben dnevni red prva nesklepčnost kaže, da je odsotnim delegatom kaj malo mar finančno poslovanje skupnosti v lanskem letu in plan za letos, delovni program te skupnosti, samoupravni sporazum o usmerjeni stanovanjski gradnji v občini, nadaljnja usmeritev skupnosti pri uveljavljanju ekonomskih stanarin, srednjeročni in dolgoročni plan in še kaj. Dvajset let krvodajalec ■■ -- — V tem času je Rudi Hrastar daroval 10 I krvi Metliška i „Beti“ ni samo največja delovna organizacija v občini, marveč je tam tudi največ krvodajalcev. Kar dvesto delavk in delavcev „Beti“ da vsako leto vsaj enkrat kri, vseh krvodajalcev v občini pa je kakih 400. Med najbolj prizadevnimi krvodajalci v „Beti“ in v občini sploh je gotovo Rudi Hrastar, referent za splošne zadeve v „Beti“. ..Krvodajalec sem že dvajset let Prvič sem dal kri v Novem mestu. Ko sem se pred petnajstimi leti preselil v Belo krajino, sem se tu vedno odzval pozivom na krvodajalske akcije," je povedal Hrastar, ki je do sedaj dal že okoli deset litrov krvi. Pred kratkim je dobil zlato plaketo za 25-krat darovano kri, za dolgoletno plodno sodelovanje z Rdečim križem pa je dobil značko. ,,Vsega skupaj sem dal kri 26-krat. Zadnje čase dam povprečno dvakrat na leto po kake štiri decilitre krvi; vsako jesen imamo redno krvodajalsko akci-j. v Metliki, spomladi pa damo kri v Novem mestu. V eni zadnjih akcij sem dal pol litra krvi, ker je krvna skupina, kakršno imam jaz, to je AB pozitivna, zelo redka, so jo pa nujno potrebovali za operacijo nekega dečka v Ljubljani. Med 360 krvodajalci v občini smo samo trije imeli to skupino," je pripovedoval Hrastar. Sam krvi drugega darovalca še ni potreboval, ve pa, da je neka delavka „Beti“ že dobila kri' svojih sodelavcev. ,,Krvodajalstvo je resnično ena najbolj humanih akcij, popolnoma na prostovoljni osnovi, je neplačano, kar je edino pravilno. Ko bi ljudje vedeli, da odvzem krvi ni prav nič škodljiv zdravju in povsem neboleč, bi se v še večjem številu odzvali pozivom-Jaz sem tudi ženo pridobil M krvodajalstvo." & g. ■ SPREHOD PO METLIKI 9 \ I V VSAKI HIŠI VODA - Prvo soboto v aprilu so vaščani Radoviče izkopali kakih 300 metrov jarkov za vodovod, naslednjo soboto pa so prav tako s prostovljnim delom jaike zasipali. Delali so vsi, od žensk do mladine, in tako je dobilo vodovod še pet hiš. S tem so po načrtu končali gradnjo vodovoda, ki so ga začeli graditi pred dvema letoma. (Foto: Stanko Matekovič) V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI se že na debelo pripravljajo na dopust. Delavci bodo lahko dopustovali v lastnem domu v Seči, v počitniških hišicah ali pa kje drugje, za kar bodo seveda dobili primeren regres. V Seči pri Portorožu bo veljal dnevni penzion 80 din za vse tiste, ki. so zaposleni v „Beti“; poslovni partnerji pa bodo morali odšteti 140 din. Z uslugami v domu v Seči so bili dopustniki veno zadovoljni. METLIŠKO KOPALIŠČE JE POPOLDNE polno mladeži, ki lovi, sonce, svež zrak in sproščen pogovor. Betonirana plošča jim služi za posebno igro, ki so si jo izmislili že pred leti in je zelo podobna namiznemu tenisu, le da se igra z nogometno žogo. Niso pa redki tisti, ki si pretegnejo noge tja do slača blizu Križevske vasi, kjer vlada tišina, mir in kjer so tereni za bližnja srečanja naše vrste. METLIŠKI KOŠARKARJI, ki v tej sezoni niso kdove kako blesteli, so prejšnjo soboto odigrali poslednjo tekmo v slovenski košarkarski super ligi. Svoje moči so merili s Fructalom iz Ajdovščine, kjer nastopa nekdanji igralec „Beti“ Veselin Davtovič. Med gledalci je bilo največ deklet, ki so obujala spomine na čase, ko je bilo Davtoviča videti na metliških ulicah. Lepi spomini. DNEVI SO TOPU IN UUD^ spe pri odprtih oknih. Naju0.-! nadrsajo tisti, ki stanujmo ob C®*, bratstva in enotnosti, saj P0.1?.0!, skorajda ni miru pred avtomobili P še pred vpitjem pijanih gostov, k> f v poznih urah vračajo v svoj gnezda. Hrup s ceste je neznosen * noči minejo večkrat ob preklinjal kot pa v trdnem spancu. TW*°r motečim so obljube o obvoznici- VSI KRAJANI, STARI OD'5®* DEM do 27 let, se lahko vpišejo ’ Klub Vni. mediteranskih iger. Pfl) -ve zbira Jože Novak iz ,,Beti“, cl® pa bodo prejeli za petdeset nih dinarjev posebno člansko iz*® nico, značko, nalepko in česar sicer ne bo v prosti Poleg tega bodo lahko kupil* d z vstopnici za vsa tekmovanja desetodstotnim popustom, izJ®Pr sta le dneva otvoritve in zakljuc* Pričakovati je veliko zanimanja. i >iS j*S 5« ; Se m DELOVNA ORGANIZACIJ ,,BETI“ je bila pokroviteljica m«® klubskega tekmovanja za letal* modelarje. Pokale in diplome * razdelili v menzi, kar ni sicer m posebnega, če ne bi vedelii podpirajo delavci ..Beti" tako špof ne kjt kulturne akcije, ki vznikaj v mestecu, saj se zavedajo, &‘L tako naložen denar pametno iz*3 ljen. metliški tednik 18 DOLENJSKI LIST Proti odločanju v ozkih krogih Utl' v kočevski občini se je te dni začela razprava o pobudi predsednika Tita Reševati T S_ probleme ljudi in življenja, ne le papirnatih na9.d5ju osnovnih organizacij ZK, o pobudi tovariša Tita o aynji demokratizaciji našega političnega sistema in kolektivnega \?enja in še o nekaterih drugih zadevah so razpravljali na zadnji konference ZK Kočevje, kije bila 17. aprila, žal pa /p*vsetn zaradi opravičene odsotnosti dobre tretjine članov ni bila ePčna. Že ob otvoritvi seje so z enominutnim molkom počastili ?! J0n?‘n na Djura Pucaija-Štarega in na predvojno komunistko J y Knapič iz Šalke vasi, ki je umrla dan pred sejo. \.. ^prava na seji konference xj L .a zelo skromna. Jože Mihe--i; . lz Trave je kritiziral, da ZK . , zPravija o mnogih zadevah, 1 pa ostajajo problemi kljub J J”}1 nerešeni. Pri tem je opo- te C na težak P°ložaj kme' . . ni j ln na zapiranje trgovin na Podeželju (Trava). Z njim se je strinjal tudi Cveto Križ iz Ko-če\ja. Tov. Koleta (Itas) je opozoril, da majhne osnovne organizacije ZK iz proizvodnje težko uspešno delajo tudi zaradi šibkega kadrovskega sestava oz. znanja članov. Ko je govoril o pobudi tovariša Tita glede nadaljnje demo- !EUK0 OTROK, MALO IGRIŠČ - V Kočevju je vedno več lV^nj in s tem tudi otrok, igrišč zanje pa je kljub letu otroka ,*n še ta niso najbolj primerna. Na fotografiji sta dedka z tnalo, ^učki lju ostali v glavnem le stan ljudje. Zaradi vsega tega bo morala kočevskemu kmetijstvu iz njegovih težav pomagati širša slovenska družba, če je seveda zainteresirana zanj. J. PRIMC t0 ** na otroškem igrišču v Kidričevi ulici, ki je stisnjeno med in dve cesti, pa še zelo skromno je opremljeno. (Foto: Jami ne morejo naprej ^ Kmetijska bremena tudi na potrošnike____________________ š Jjred kratkim je svet za vpra-f kmetijstva občinske kon-'nd Ce SZDL Kočevje organizi-1 dni?KSVetovanie ° uveljavljanju ^uzbenoekonomskih odnosov i Področju kmetijstva in j|Jratstva. Udeležili so se ga j1 Predstavniki političnih in ^kovnih orgai.ov iz Ljubljane 9 kočevske občine. Posebno so posve- jh težavam družbenega in žalnega kmetijstva v občini Koreje. Družbeno kmetijstvo, ki fcd°li odstotki svojih proiz-!'ja | oskrbuje mesto Ljublja-zj,’UKltna izgubo in precejšna m a se mu obeta tudi letos. “maf ^''■‘šinah, s katerih se . lahJc ^m^beno kmetijstvo (da tnQr,°,.Znosneje posluje), pa bi Sq ustanoviti okoli 40 do zobnih kmetij. To bi bilo w drago. Kočevska občina ga. Pr°grama razvoja zasebne-stf-l^^ijstva, ki so ga pripravili tuta 0vn^ki Kmetijskega inšti-izvest^ Ljubljane, ni sposobna t iovov Sama> ker nima za to niti liurti , denarja niti primernih J ut-kmetc kratizacije političnega sistema in kolektivnega vodenja, je Jože Novak, sekretar komiteja občinske konference ZK, ponovil že znana stališča višjih partij- j skih vodstev, ki so te spremembe potrebne zaradi birokratskega prilaščanja samoupravnih I pravic, odločanja o ozkih krogih itd., ni pa omenil, da so taki! pojavi tudi v kočevski občini, čeprav očitno so. Govoril je še o kolektivnem delu, sprejemanju sklepov na resnični samoupravni oz. delegatski osnovi pa [ o enakopravnosti, odkritosti | itd. znotraj ZK. Delovni ljudje in občani pričakujejo, da bo ZK te zadeve uresničila, oziroma pomagala uresničevati tudi j v praksi. Razprava o predlogu tovariša Tita bo potekala še v osnovnih organizacijah ZK in drugod, o čemer bomo kasneje še poročali. Prisotni so se strinjali, naj bo Sergej Kraigher kandidat za čla-1 na CK ZK Jugoslavije in Alojz! Gojčič kandidat za člane CK I ZK Slovenije. Sekretar Jože Novak je pred zaključkom seje seznanil prisotne z občinsko akcijo zbiranja pomoči za od potresa prizadete prebivalce Črne gore in s prire-1 ditvami, ki bodo pred 1. majem v občini. J. PRIMC KOČFVJE-USTANOVILI SVET ZK _ Pred kratkim so v Kočevju ustanovili za območje mesta oz. KS svet — ZK, za sekretarja pa so izvolili Antona Križa. Novi svet bo z raznimi oblikami dela povezoval delo vseh osnovnih organizacij oz. komunistov na območju KS. Vsi člani ZK, ki žive na območju te KS, pa so dolžni delovati v vseh aktivnostih, ki jih bodo organizirali svet ali druge družbeno-politične organizacije. Tekmovanje v spomin na narodnega heroja Duška Najboljše ekipe TO OS Kočevje, Dom Dušana Remiha ter GD Salka vas in Livold tov, saj so na podeže- Gasilsko društvo Šalka vas je 14. aprila priredilo tradicionalno tekmovanje za memorial narodnega heroja Dušana Remi-ha-Duška v teku in streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga je 27 ekip z 81 udeleženci. Rezultati: Člani: 1. ekipa TO OS Kočevje I., 2. Itas, 3. Garnizon Ribnica, 4. Gasilsko društvo Klinja vas, 5. Gasilsko društvo Šalka vas, 6. TO Kočevje II. in 7. Gasilsko društvo Kočevje. DROBNE IZ KOČEVJA ■* i SJAR! in NOVI - Oznaka je , 8ov0tnr*nadi“ še vedno ni izpadla iz ia .< ln. pismenega obveščanja, iti i °as bi že bil, da v vseh javnih ju ^je D‘s*em prenehamo. V praksi ?a 1 vi|a £ „ ,lna 0znaka „dinar“ uvelja-( in dr,. r?ovinah> gostinskih obra-ru8ih ustanovah ter prometu. KOČEVJE v PRAZNUJE Koči*)častitev praznika KS osreH • 4- maJa Je bila 9 'QnJa proslava 25. aprila; imŽ Ja ob 19- uri pa bo KS $ve&, v H?telu Pugled še Upta"°, svojih samo-&Wnov in družbe-kateri !čnih organizacij, na 'etotn- 0 podelili tudi lUrnem priznanja Ks- v kul" Pil nn Pro8ramu bo nasto-CriinM ”R°8“ Željn in Vabij ' svečanost bodo Pobral16 delegacije vseh bodo 6nib KS pa tudi vsi, ki nja preieli letošnja prizna- Tu pri plačevanju vsi vemo, da gre za novo vrednost dinarja. V raznih poročilih in pri predavanjih pa še vedno zelo radi vrinemo oznako stare vrednosti dinarja. KRI NA PLOČNIKU - Pretepi v mraku so zadnje dni že kar redni. To ni samo bahaško junačenje, temveč prav surovo in brezobzirno pretepanje. Žalostno je videti okrvavljene pločnike in razbite steklenice, ki niso vzdržale udarcev po glavah pretepačev. Tudi glave ne vzdrže. Nabere se množica gledalcev in že je tu „marica“ in rešilec, da spravijo vse hitro v red. Treba pa bo najti boljšo in dolgoročnejšo rešitev za varnost občanov v mestu. KRITIKA IN POHVALA NOVOSTI - Parkirišča so res označena, a to ne pomaga veliko. Vozniki parkirajo povsod, kjer se jim zdi, celo na pločnikih (v Kidričevi ulici). Pešci pa si naj med pločevino utirajo pot kot slalomisti. Z novo uredbo, ko bodo morali biti nekateri avtomobili na določene dni doma, se bo stanje vsaj malo izboljšalo. Pešci si bodo oddahnili, pa tudi zrak bo čistejši, ko bo manj pogosto tudi nepotrebnega in nesmiselnega prevažanja po mestu. K0ČEUSKE NOVICE Mladinci: 1. Dom Dušana Remiha L, 2. Dom Dušana Remiha II, 3. TO OS Kočevje, 4. Gasilsko društvo Željne in 5. Taborniki Svobodni gozdovi, Kočevje. Mladinke: 1. Dom Dušana Remiha, Pionirji: 1. Gasilsko društvo Salka vas I., 2. Gasilsko društvo Kočevje ’ I., 3. Gasilsko društvo Kočevje II., 4. Gasilsko društvo Salka vas II., 5. Gasilsko društvo Klinja vas, 6. Kočevje selekcija, 7. Osnovna šola Kočevje, 8. Gasilsko društvo Livold, 9. Osnovna šola Željne in 10. Osnovna šola Željne II. Pionirke: 1. Gasilsko društvo Livold, 2. Gasilsko društvo Salka vas I, 3. do 4. Gasilsko društvo Salka vas II in Gasilsko društvo Livold. Vse prvouvrščene ekipe so prejele pokale; ekipe, ki so zasedle najboljša tri mesta, diplome, ostale ekipe pa spominsko plaketo. J. P. Doma na izpit O zgodovini naše izpitne komisije za voznike motornih vozil pa bolj malo vemo. Vse do leta 1963 je v Kočevje prihajala izpitna komisija iz sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije iz Ljubljane. V letu 1963 pa je bila imenovana komisija iz domačih strokovnjakov, ki še danes dela za območji občin Kočevje in Ribnica. Prvi predsednik komisije je bil Jaka Lavriša (1963 do 1974), za njim pa je prevzel predsedstvo Metod Gantar, ki opravlja to dolžnost še sedaj. V izpitni komisiji deluje tudi tajnik. Prvi je bil Tine Mesojedec, za njim pa Jože Novak, ki vodi te posle še danes. Razen te komisije je oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Kočevje leta 1977 imenoval za območje občine Kočevje še izpitno komisijo za opravljanje izpitov za voznike koles s pomožnimi motorji in za upravljalcc delovnih strojev ter traktorjev. A. A. jm SPOMENIK OSVOBODITVE -Spomenik v Ribnici, ki govori: „Celo v miru smo vedno pri-ravljeni za boj z napadalci.” Foto: Mohar) 8 Kurirčki v ribniški občini Danes prevzemajo pošto od Kočevcev Danes, 26. aprila, bodo bo 16. uri na svečanosti v Podpreski prevzeli pionirji ribniške občine kurirčkovo pošto iz rok pionirjev kočevske občine. Ob tej priložnosti bodo pionirji osnovnih šol iz Podpreske in Loškega potoka izvedli bogat kulturni program, ki bo posvečen tudi dnevu OF in prazniku dela. V šoli v Loškem potoku bo kurirčkova pošta počivala skozi vse praznike, do 3. maja, ko jo bodo ob 10.30 prevzeli pri spomeniku pred Na rešetu predlog zakona Prve pripombe k zakonu o usmerjenem izobraževanju Javna razprava o usmeijenem ne delovne skupine, poudarek izobraževanju poteka te dni v pa naj bi bil dan posebnostim ribniški občini. Po predlogu izobraževanja v občini in sindikata naj bi za vodenje teh kadrovski politiki v OZD. razprav V OZD ustanovili poseb- V dosedanjih razpravah so bila izražena različna mnenja o oddelku lesne šole v Ribnici. Nekateri so menili, naj bi ga imeli, drugi pa spet predlagajo, naj bi bile lesne šole tam, kjer so bile doslej. O nekaterih šolah oz. oddelkih se bo ribniška občina dogovarjala s kočevsko. V dosedanji razpravi je bilo izraženo tudi mnenje, naj bi bila kovinska šola še naprej v Kočevju. Poseben problem bo izobraževanje deklet, ker kočevska gimnazija omejuje vpis. Tako ostajata dekletom na razpolago le še administrativna in ekonomska šola. Na seji občinskega odbora za lesarstvo in gozdarstvo pa so ugotovili, da novi zakon o usmerjenem izobraževanju daje zelo malo ali nič poudarka obrti oz. malemu gospodarstvu. Tudi to šolstvo je potrebno, ker pač tudi obrt potrebujemo. J. p. KS USKLAJUJEJO DELO Tudi izvršni svet KS Kočevje je sprejel sklep o ustanovitvi usklajevalnega odbora svetov KS za območje kočevskega bazena, se pravi za območje KS Kočevje, KS Rud-nik-Šalka vas, KS Stara cerkev in KS Ivan Omerza. Pobuda za ustanovitev usklajevalnega odbora je bila dana na nedavnem posvetovalnem sestanku predsednikov teh KS. Osvoboditev Ribnice 5. maj je praznik krajevne skupnosti Ribnica oglašali posamezni streli. Sovražnik je imel pri tem hude izgube in je ob naglem umiku pustil veliko vojaške opreme. Takoj po osvoboditvi je nastalo v Ribnici nepopisno veselje. Ljudje so se zbirali na trgu, pozdravljali in objemali osvoboditelje ter prepevali. V imenu NOO Ribnica je osvoboditelje pozdravil član odbora Ivan Zalar, ki je bil tedaj v Ribnici. NOO Ribnica je bil namreč takrat v bližnji Bukovici. 10. brigada (Ljubljanska) je po krajšem postanku v Ribnici nadaljevala pot preko Sv. Gregorja proti Ljubljani, izpolnjujoč svoje bojne naloge. 8. brigada (Levstikova) pa je prodirala preko Sodražice, Karlovice in Roba ter Mokreča proti Ljubljani. Tudi naslednjega dne se veliko veselje v Ribnici ni poleglo. NOO Ribnica, ki je prišel iz Bukovice, je ob velikih manifestacijah Ribničanov prevzel oblast v Ribnici. Veselje in navdušenje je bilo tolikšno, da se kar ni moglo poleči. Culi so se samo posamezni vzkliki prvoborcev: „Ljudje, le dajte si duška!“ Takšno je bilo doživetje svobode v Ribnici 5. maja 1945, na dan njene osvoboditve po štiriletnem suženjstvu. Na ta dan praznuje zdaj vsako leto krajevna skupnost Ribnica svoj praznik. FRANC LEVSTEK Okoli Ribnice in za samo Ribnico so enote 18. divizije vodile težke boje z umikajočim se sovražnikom. Že 4. maja 1945 je 9. brigada (zahodno-dolenjska) pregnala sovražnika iz Grčaric, Rakitnice in Dolenje vasi. 5. maja rano zjutraj je prva napadla sovražnika v Ribnici 10. brigada (Ljubljanska) iz smeri Ugar-Mala Mlaka. Pod vodstvom komisarja brigade majorja Marka Vrhunca je že okoli 7. ure zjutraj preko mostu pri gradu vdrla v Ribnico. Skoraj hkrati je iz dolnjeva-ške smeri preko Brezja prodirala 8. brigada (Levstikova). Borci obeh brigad so se srečali sredi trga in skupno potiskali sovražnika proti Gorenji vasi in Žlebiču. Sem in tja so se v Ribnici še šolo v Dolenji vasi dolenjevaški pionirji. Nadaljnja pot po ribniški občini bo taka: 3. maja ob 12. uri prevzamejo pošto ribniški pionirji, 4. maja ob 8. uri pa pionirji osnovne šole Sušje, ki jo že ob 11. uri predajo sodraškim pionirjem. 5. maja ob 10. urijo prevzamejo pionirji s Svetega Gregorja, 7. maja ob 11. uri pa jo mladi Slemenci pri „Vahtnici“ predajo pionirjem osnovne šole Velike Lašče iz občine Ljubljana-Vič-Rudnik. Mežnar ali predsednik „Danes je predsednik krajevne skupnosti še najbolj podoben mežnarju, ki pobira muto (vbogajme), oziroma beraču, ki prosjači, namesto da bi nastopal nasproti OZD oz. združenemu delu kot enakopraven partner v imenu KS, ki skrbi za zadovoljevanje mnogih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov," je opozoril na nedavni seji občinskega IS Ribnica Srečko Arko in Sodražice. Nadalje je povedal, kako nekatere OZD, na primer RIKO, obravnavajo financiranje potreb KS kot nekaj samo po sebi umevnega, spet drugi, na primer Inles, pa kot nekaj odvečnega oz. kot odtujevanje sredstev gospodarstvu. Zaradi nepravilnega odnosa OZD do KS se dogaja, da predvsem v KS, kjer je vodstvo mlado in ni navajeno na tako nerazumevanje (na primer v KS Velike Poljane), obupuje in izgublja veselje do dela, ponekod pa zaradi tega lahko delo v KS celo zamre. Odgovorni tovariši OZD, ki tako delajo, se premalo zavedajo, da so po ustavi in zakonu o združenem delu OZD dolžne pri spevati ne le za tiste potrebe, ki jih ima član njihovega kolektiva kot delavec OZD, ampak tudi za tiste, ki jih ima kot občan v» svoji KS, kjer živi. Seveda je ob vsem tem treba tako v KS kot v OZD načrtovati potrebe in razvoj posamezne OZD, kot tudi razvoj v posamezni KS. Ta ko bo vse, kar bo v načrtih, tudi lažje izvesti; nekoliko težje pa bo, kadar bo šlo za dodatne naloge, ki jih ni načrtih, saj bo takrat potrebnega več dela in prepri čevanja. J. PRIMC SPETO POSLOVANJU V ribniški občini so se začele razprave o periodičnih obračunih za prvo tromesečje, ki sodi v nadaljevanje akcije ..Zaključni računi 78“. Vse OZD so prejele navodila in pripomočke za razpravo od SDK in občinskega sveta Zveze sindikatov. Razprava bo zaključena predvidoma do sredine maja. Zmaga Sodražanov Ribnica druga — Ob 30-let-nici organiziranega usposabljanja mladine za SLO Trinajst ekip iz občine Ribnica, ki so se najbolje uvrstile na šolskih tekmovanjih in tekmovanjih delav-sko-kmečke mladine, je sodelovalo na nedavnem občinskem tekmovanju v poznavanju vojaških veščin, ki je bilo posvečeno tudi 30-letnici obrambne vzgoje. Zmagala je ekipa 8.b iz osnovne šole „Dr. Ivan Prijatelj" iz Sodražice, ki so jo sestavljali Jože Petrič, Ivan Pust, Klavdija Marolt, Ludvik Mihelič in Robert Zajc. Druga je bila ekipa 8. c razreda iz osnovne šole „Dr. France Prešeren" iz Ribnice (Rok Debeljak, Leon Lavrič, Boštjan Češarek, Harjati Regava in Vera Rus). Tretja je bila ekipa 7.a iz Ribnice. Najboljši ekipi sta se uvrstili skupaj z najboljšo ekipo delavsko-kmečke mladine na področno tekmovanje. Vodja občinskega tekmovanja je bil Jože Starc. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE - V noči od minulega petka na soboto so tudi v Ribnici zamenjali telefonske številke. Sprememba se nanaša v glavnem na prvi del številk. Tako so sedanji prvi številki 87, ki sta bili klicni za pošte v ribniški občini, spremenili v troštevilčno 861, medtem ko so zadnje številke ostale v glavnem iste. PRIZNANJA KRVODAJALCEM - Minuli petek je bila v Ribnici proslava dneva krvodajalcev, na kateri so podelili značke in druga priznanja večkratnim krvodajalcem. TUDI KRI ZA SOČLOVEKA -9., 10. in 11. maja bo v Ribnici spet krvodajalska akcija, in sicer v osnovni šoli. Tu bodo sprejemali krvodajalce ne le iz Ribnice, ampak iz vse občine. BO KONČNO? - „Riko“ Ribnica že vrsto let obljublja, da bo zgradil proizvodno dvorano v Loškem potoku. Ce naj bi po slabih dosedanjih izkušnjah verjeli novim načrtom, potem naj bi začel te proizvodne prostore graditi letos. Vendar bo prišlo do spremembe, da nova hala ne bo stala v Retjah, ampak v Malem Logu. Vzrok za to spremembo je, da so Retje pozimi težko dostopne, Mali Log pa lažje. - Kaj imajo skupnega tovornjaki, ki brzijo po naših cestah s 100 km na uro, in tisti, ki lezejo le s 30 km na uro? - Vsi imajo zadaj tablico, ki pove, da lahko vozijo največ 70 km na uro RE5ET0 LL550) 26. aprila 1979 DOLENJSKI LIST 25-KRAT DAROVAU KRI Ivan Potisk), ki so letos preji Na fotografiji je 11 priznanja za 25-krat Sane, stare nad % kanja je preprek' >olezni pljuč. Sli* zplačno, PaC P* kazen tistemu, ki KUlTURNiOOHPGU Malo prisotnih - živahna razprava Občani nočejo le kimati, ampak hočejo odločati — Govorimo o samoupravi „od spodaj' ustanavljamo pa spet nekaj „z vrha" - Vsi za samoprispevek in njegov namen izmed 12 krvodajalcev iz kočevske občine (manjka darovano kri. Fotografirali so se skupaj z nonetom „Rog“, ki je pel na krvodajalci proslavi. (Foto: Primc) Skoraj vsak deseti je že krvodajalec Zbori občanov po terenih mesta Kočevje so končani, čeprav je bila udeležba na njih zelo skromna. Na zboru za teren Center III je bilo prisotnih skupaj z vodjem sestanka in zapisnikaijem (ki nista sodila na ta teren) 16. Med njimi je bilo 9 upokojencev, 6 starih okoli 50 let in le en mlajši občan. V tem številu so že vštete tudi 4 ženske. Po približni oceni, ki bo veijetno kar držala, se je zbora udeležil le slab odstotek prebivalcev tega območja. Na zboru so poslušali poroči- Lani 1541 odvzemov krvi — 350 jih je darovalo lani kri dva in več krat — 205 novih krvodajalcev Na nedavni proslavi dneva krvodajalcev v Kočevju so podelili 207 priznanj krvodajalcem, ki so darovali kri 5-, 10-, 15-, 20-, 25-ali 50-krat. Preostalim 47 krvodajalcem pa bodo podeljena priznanja na proslavah, ki jih bodo organizirale ostale krajevne organizacije RK. Diplomo za 50-krat darovano kri je prejel Ivan Jerman iz Salke vasi, zaposlen pri Itasu Kočevje. Plakete za 25-krat darovano kri pa so dobili Janez Pekolj, Željko Šafar, Jože Goljevšček, Janko Vertelj, Edmund Sočak, Stanko Tomšič (vsi iz Itasa), Ivan Križ (ZKGP), Ivan Potisk (LIK), Franc Škra-bec (Avto), Josip Seuček (Tiskarna), Karel Mohar (OŠ Kočevje) in Franc Pusta vrh (Ljubljanske mlekarne). Skupno pa je bilo, oziroma že bo te dni v občini podeljenih še 111 znakov za 5-krat darovano kri, 58 znakov za 10-krat darovano kri, 44 znakov za 15-krat darovano kri in 29 znakov za 2-krat darovano kri. V bogatem kulturnem sporedu v Kočevju, kjer je prejelo Zdravstvo preveč odmaknjeno Delovni ljudje in občani imajo premalo vpliva nanj, čeprav ga oni financirajo - Občan naj dobi občutek, da je njegovo zdravje v dobrih rokah — Več preventive Vloga osnovne oiganizacije ZK v Zdravstvenem domu Kočevje se sicer krepi, a še vedno ni uspela rešiti vseh problemov. Zdravstvena problematika je še vse preveč odmaknjena od delovnih ljudi in občanov. Ti so imeli o zdravstvu veliko pripomb in predlogov, ki pa so naleteli na neprava oz. gluha ušesa. Ker delovni ljudje in občani niso čutili, da bi bile njihove besede upoštevane in ker se ni nič izboljšalo so se umaknili. Naš delovni človek in občan mora imeti tudi občutek, da je oblikovanja tozdov še vedno niste registrirani pri sodišču? - Najprej ni bilo ustreznih obrazcev, potem je bil sodnik bolan, nato je šel na dopust, potem so zahtevali dodatne podatke, pa spet je en sodnik menil, da je vse v redu, drugi pa, da ne; nato je prišlo do reorganizacije sodišč, potem so spremenili obrazce ... in če bo šlo tako naprej, računamo, da bomo okoli leta 2.000 že vpisani v register. (Seveda pa je medved pozabil našteti še domače, svoje pomanjkljivosti, kar lahko zavleče registracijo celo do leta 3.000). njegovo zdravje v dobrih rokah. Zdravstvo naj deluje tudi bolj na področju preprečevanja bolezni, nesreč pri delu itd., saj je bilo na tem področju storjenega doslej manj, kot bi bilo lahko. To je le nekaj misli sekretarja občinskega komiteja ZK Kočevje Jožeta Novaka iz njegove zaključne razprave na skupnem sestanku občinskega komiteja ZK Kočevje in osnovne organizacije ZK Zdravstveni dom Kočevje, kije bila 19. aprila. V razpravi o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih zdravstva v občini je sodelovala večina prisotnih na tem sestanku. Sestanek je bil potreben, ker Zdravstveni dom kljub ustanoviti tozdov pred dvema letoma še nima vseh samoupravnih aktov, ker je število bolniških v občini visoko nad republiškim povprečjem in znaša kar 6,57 odstotka. Tako so prisotni menili, da je treba v ZD okrepiti delovno disciplino, predvsem redno prihajanje na delo. Zdravstvena služba in gospodarstvo bi morala imeti še več stikov tako zaradi kontrole bolniške kot KOfiEUSKE NOVICE zaradi preventivnega dela v OZD. V večjih OZD naj bi spet ustanovili obratne ambulante. Ugotovili so, da je sodelovanje med ZD in SIS za zdravstvo v zadnjem času sicer nekoliko bolj zaživelo, čeprav je zbor uporabnikov pogosto komaj sklepčen. Žal pa je slab stik med delegati oz. delegacijami in njihovimi OZD, saj povratne informacije praktično ni. Do težav med SIS in ZD je prišlo tudi pri podpisu pogodbe za letos, saj je ZD zahteval več denaija, kot naj bi bil po izračunih SIS upravičen. V ZD namreč tudi menijo, da je osnovna zdravstvena mreža v primerjavi z bolnišnicami in specialističnim zdravstvom močno zapostavljena. Ob zaključku so izvolili posebno komisijo, ki bo izoblikovala sklepe, za uresničitev katerih se bodo dolžni zavzemati vsi komunisti. Upamo lahko, da tokrat ne bo ostalo le pri besedah. J. PRIMC VIŠJA NAJEMNINA Krajevna skupnost Kočevje je nekoliko zvišala najemnino za Šeškov dom. Za pogodbene stranke (gledališča, humanitarne organizacije, šole, mladino) je cena 700 din za predstavo oz. 900 din za dve predstavi v istem dnevu. Za narodnozabavne ansamble in druge prireditve, ki jih organizirajo naročniki izven Kočevja, je cena za eno predstavo 1.000 din, za dve v istem dnevu pa 1.500 din. Za popevkarske, artistične in podobne nastope pa je cena 2.400 din oziroma 4.000 din. * 1 radi dali Trava: dokončati vodovod in urejati cesto; Osilnica: vrtec, rekreacijski prostor, cesto - Spet smo obiskali nekaj občanov od Kočevja do Trave in Osilnice ter jih povprašali, kaj mMijo o sedanjih samoprispevkih in predlogu za razpis novega. Povedali so: MIRKO JUŽNI C, upokojenec Kočevje: „Vsa naša ožja družina ni bila nikoli proti samoprispevku. Želim le, da se samoprispevek vedno porabi le za tisto, za kar smo ga izglasovali, ter da bi bile podane pogoste in točne informacije o zbranem in porabljenem samoprispevku. Se posebno pa menim, da je s samoprispevkom treba pomagati tudi razvoju našega podeželja, ki hira in izumira. Predvsem mladi pa naj bi se zavedali, da dajejo samoprispevek zase in za svoje otroke. Raznih bremen pa naj ne bi bilo preveč za starejše in upokojence, saj so prav ti v povojnih letih - nekateri pa Se danes - delali po ves dan in uradniško, da smo zgradili to, kar zdaj vsi skupaj uživamo." TONE KOVAČIČ, direktor NAME Kočevje: ,.Menim, da je bik) poročilo o porabi dosedanjih prispevkov prikazano premalo nazorno. (Te dni bo izšla posebna knjižica, ki jo bo dobilo vsako gospodinjstvo, v njej pa bo ■ vse o dosedanjih samoprispevkih in predlaganem novem podrobneje obdelano, op. pis.) Ne smemo zanemariti tudi podeželja in moramo dajati več sredstev samoprispevka na tista območja, kjer se ljudje izseljujejo. Pri oživljanju podeželja moramo priznanja največ krvodajalcev, so nastopili nonet „Rog“ iz Željn in dva mlada pevca iz Željn. O pomenu krvodajalstva je spregovoril predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petrovič, ki je poudaril, da so lani krvodajalci kočevske občine darovali kri 1541-krat, kar pomeni, da je krvodajalec že skoraj vsak deseti občan. Kar okoli 350 jih je darovalo kri dvakrat ali večkrat. Med krvodajalci je veliko mladih in samo lani je stopilo v krvodajalske vrste 205 novih. Ko je prejemal diplomo rekorder krvodajalstva Ivan Jerman, je pozval vse prisotne, naj ga posnemajo in darujejo kri za tiste, ki so je potrebni. J. P. lo o delu in nalogah krajevne organizacije SZDL in KS Ko-čevje-mesto. V razpravi so nekateri prisotni menili, da bi bilo treba KS Kočevje razdeliti na več manjših KS; drugi spet, da naj bi KS ostala taka, kot je; tretji pa, daje pomembno predvsem, kako omogočiti delovnim ljudem in občanom, da bodo res oni odločali o dohodku, ki ga ustvarjajo. Nekateri spet so opozorili, da morajo politične organizacije narediti več za uveljavljanje samouprave na stanovanjskem področju, kjer so doslej stale ob strani. Nadalje so dali nekaj pripomb in predlogov k dopolnitvi osnutka statuta KS, ki je zdaj v razpravi. Nato so izvolili 12-članski območni odbor SZDL (od katerih je bil na zboru prisoten le en sam - Matija Cetinski) in 3 delegate za krajevno konferenco SZDL (prisoten nobeden). V svete potrošnikov za območje KS, ki bo štel 25 članov, so imenovali Jožeta Žagarja in Cveta Smoliča. j Krvavi obračun huliganov ! Občani zahtevajo ostrejše, učinkovitejše ukrepe r Trije fantje so bili hudo j ranjeni zaradi pretepa, ki je m izbruhnil 16. aprila v resta-u vraciji NAMA Ljudje vedo a povedati, da so enega našli ;j ranjenega v grmovju pri a osnovni šoli, enega ali dva pa i so morali odpeljati v ambu-ij lan to. Zidovi, hodniki, stop-8 nišče v Nami in tudi pločniki ki zunaj so bili krvavi Takih pretepov med „kla-;J pami“, ki nimajo razčišče-j nih medsebojnih računov, je ■J vedno več, ker jih ne znamo J ali nočemo zajeziti. Člani ■ takih klap izsiljujejo tudi » otroke za denar ali cigarete, ■ „prodajajo jim opeko“ po \ 50 din, groze strežnemu i* osebju gostišč, če ne dobe ■ pijače. Nekatere natakarice :■ so že na koncu z živci, druge j beže iz tega poklica. Gostin- ■ ci groze, da bodo ob večerih j še prej zapirali lokale, kot S jih že. Tudi resni občani so ■ ob večerih raje doma, saj se S je dogajalo, da je huligan J preprosto prisedel k mirne-3 mu gostu in mu pojedel s S krožnika meso ali kaj druge-i ga. Včasih streljajo s strašilni nimi pištolami in mečejo J petarde, da restavracija vsa ■■■■■ smrdi po smodniku. Razbijajo. Samo eno razbito stekleno krilo vrat je veljalo NA-MO12.000 din! O huliganskih izgredih smo že večkrat poročali, nazadnje kot o delegatskem vprašanju občinski skupščini iz Hotela Pugled, in o posvetu, ki ga je organizirala o mladoletniškem prestopništvu ZSM. Izboljšalo se ni nič, ampak še poslabšalo. Miličnikov je zdaj več. Kočevje je dobilo tudi novega komandirja. Obljube so in upanje je, da se bo položaj izboljšal, sicer bodo res morali občani sami prevzeti tudi delmsamozaščite povsem nase. Posebno pozornost pa bo trebi, posvetiti tudi vzrokom za tako stanje, med katere gotovo sodi tudi slaba literatura in filmi, poveličevanje lahkega in udobnega življenja brez dela, igre na srečo, življenje na tuj račun itd, itd. Vse te stvari bi morale biti naši družbi tuje. Mladini je treba pokazati prave vrednote in ji dati tudi oseben zgled. J. PRIMC Ob teh volitvah se spet 3’ stavlja vprašanje, kako bo ob' močni odbor delal, ker je SF šlo za ustanavljanje z vrl®' Tako je nekaj postavljeno zgoraj", namesto da bi zrast*0 „od spodaj“, iz potreb občani v hiši, stanovanjskem blok®1 ulici itd. Prisotni so se strinjali s p®' logom za uvedbo novega kraje*’ nega samoprispevka. Menili da je le tako možno hitr^J* reševati najbolj pereče probl®' me mesta. V mestu naj bi * samoprispevkom sofinancira gradnjo doma za ostarele ob&' ne, tretjega trakta zdravstven«' ga doma, nadaljnje urejanje p°’ kopališča, del samoprispevka f bi namenili še za izgradflj0 novega otroškega vrtca J. PRlMc NOVI NAČELNIKI Na zadnji seji zborov občinske skupščine Kočevje so imenovali Majdo Lindič iz Kočevja za načelnico oddelka za splošne zadeve in družbene službe občinske skup" ščine, Mirka Ferlina iz Ribnice za načelnika oddelka z* notranje zadeve in Bojana Slokarja iz Kočevja za načelnika Geodetske uprave. Z* novega komandirja postaj« milice Kočevje je bil imenovan Urban Dobovšek. JUNIJA SLIKANJE Od 13. do 20. junija občini Kočevje obvezno fotografsko slikanje firanje) za let. Namen slikanja je vanje raznih bolezni kanje je grozi denarna se ga ne bi udeležil. DOM DOKONČAN - Po mi>"' gih letih gradnje, ki se je vlek** zaradi pomanjkanja denarja, končno dokončali kultur«0' gasilski dom na Travi v koč®v' ski občini, odprli pa ga boo°> ko bo dobil še vodo iz vodov0' da, ki ga zdaj grade v Dragah dolini. (Foto: Primc) bolje sodelovati s sosednjimi občinami in seveda tudi s SR Hrvatsko. Paziti moramo, da sedanji generaciji, ki je nosila glavno breme povojne obnove, ne bi smeii nalagati prevelikih bremen, pač pa naj večji delež prevzame mlajša generacija.” PEPCA MIHELIČ, Trava 5: „Za novi samoprispevek smo vsi, saj brez njega ne bi mogli uresničiti vsega, kar si želimo. To pa je: zgraditi novo zdravstveno postajo, dokončati vodovod, dokončati cestno povezavo, za Pungert speljati vodovod, do Črnega potoka pa cesto. Zdravstvena postaja je za vse nas in mislim, da bi bilo za nas Travlja-ne bolje, če bi bila v Srednji vasi, a bo v Dragi, kar tudi ni slabo. Tudi šola naj nam bi še kakšno leto ostala na Travi, čeprav menyo nekateri, naj bi bila le v Podpreski. Solarji iz Črnega potoka bi imeli do Podpreske zelo daleč. Predvsem za ženske je treba poskrbeti tudi delo, se pravi obrat. Tudi cesto skozi Travo je treba dokončati, saj MIRKO JUŽNIČ TONE KOVAČIČ PEPCA MIHELIČ TONI KOVAČ zdaj voda odnaša kamenje, da zaradi globokih jarkov ne moreš z avtom do hiše. Telefon bodo naše vasi kmalu dobile, najprej Stari in Novi Kot. Upamo, da ne bo predrag in da bomo zmogli stroške zanj.“ TONI KOVAČ, Sela pri Osilnici: „V minulih letih smo z raznimi samoprispevki veliko uredili, zato bomo glasovali tudi za novega. Po mojem mnenju je Osilnici zelo potreben otroški vrtec, pa tudi rekreacijski prostor, saj bo tu kmalu okoli 100 zaposlenih. Prepričan sem, da bo na zboru občanov dobila največ glasov posodobitev ceste proti Gašparcem, ki je tudi zelo potrebna. Seveda nam je v tej kotlini potreben tudi dober televizijski sprejem Hrvatski pretvornik stoji na slovenski strani, slovenski pretvornik pa bi moral stati na hrvatski strani, najverjetneje pri vasi Smrekarji. Upam, da zaradi tega ne bo prišlo do nepotrebnih medrepubliških zapletov, saj sicer občani obeh narodnosti na našem območju zgledno sodelujemo, kar je obojim v korist." J. PRIMC delovna organizacija industrija obutve novo mesto NOVO MESTO, n.sol.o., razpisuje prosta dela in naloge (ni reelekcija) VODJE KADROVSKO - SPLOŠNEGA SEKTORJA Za opravljanje del in nalog mora kandidat izpolnjevati: a) splošne pogoje za zaposlitev, skladno s predpisi in samoupravnim aktom; h) posebne pogoje, ki so v tem, - da je po poklicu diplomirani pravnik in da ima najmanj dve leti delovnih- izkušenj, od tega najmanj eno leto na vodilni delovni nalogi v proizvodni dejavnosti, ali višjo šolsko izobrazbo pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodilni delovni nalogi v proizvodni dejavnosti, - da je sposoben organizacijsko in normativno urejati in razvijati samoupravne odnose v organizaciji združenega dela, - da ima moralno-politične vrline za opravljanje teh del in nalog. Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanje po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljite na naslov: INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO (za razpisno komisijo), Bršljin 32, 68000 NOVO MESTO O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v 8 dneh Po dokončni izbiri kandidata. V SPOMIN Boleča je misel na 30. april, ko bo minilo leto dni, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš ljubljeni sin in brat MIHA NOVAK z Dvora pri Žužemberku Daleč si, a vendar živiš z nami, Tiho se sprašujemo, zakaj si odšel od nas, poln načrtov, želja in ljubezni do življenja. Ne moremo verjeti, da te ni. Obiskujemo tvoj grob, še vedno te imamo radi. Kadar hočemo s teboj govoriti, te obiščemo, a ti molčiš, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src. Vsem, ki prihajate na njegov mnogo prerani grob in se ga spominjate ter mu prinašate cvetje in sveče, najlepša hvala! Za njim žalujejo: mama Terezija, oče Miha, sestra Matjana z družino. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila KRISTINA ŠKEDELJ Zahvaljujemo se vem, ki se je še spominjate, in vsem, ki ste ji kdaj v življenju pomagali s toplo besedo ali z dejanji. Posebna zahvala kolektivu Hotela Grad Otočec, sosedom in vsem drugim za takratno pomoč. Mama, sestra in brata OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Metlika Komisija za kadrovsko politiko PONOVNO RAZPISUJE Prosta dela in naloge SEKRETARJA SKUPNOSTI ^ nedoločen čas s polnim delovnim časom P°leg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še: - imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali njej sorodne šole in " mora biti moralno-politično neoporečen. Rok prijave je 15 dni po objavi, kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po opravljeni izbiri. V SPOMIN Žalostna misel nas spominja na 26. april, ko si pred letom za vedno odšel od nas, dragi mož, oče, stari oče in praded JOŽE URŠIČ iz Prečne 28 Prežalosten je naš dom brez tebe, cenjeni mož in oče, zato smo še zmeraj v mislih s teboj in ob tebi, ki si nas imel rad in tako varoval svoj dom. Neutolaženi obiskujemo tvoj grob, prinašamo cvetje in prižigamo sveče. Žena in vsi njegovi V SPOMIN 7. maja bo minilo žalostnih deset let, odkar je kruta smrt iztrgala iz naše sredine JUSTINO REVINŠEK iz Skrovnika 7, Tržišče Leta minevajo, mi pa se ne moremo sprijazniti s tem, da te ni več med nami. Žalost in bolečina sta postali naši večni spremljevalki. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki še vedno obiskujete njen tihi dom, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Žalujoči: mama, bratje, sestre in drugo sorodstvo Jk N tovarna celuloze in papirja ..DJvmo^ALAJ" KRŠKO - tozd papir- objavlja prosta dela za 6 NK DELAVCEV V TOZD PAPIR Rogoji: — končana osnovna šola, lahko tudi nedokončana — delo v treh izmenah Rismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o 'židu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sPrejemanje prijav. Vi'0/?. soz dolenjka obiščite DOLENJKO '—. J NUDI IZ KONSIGNACIJE MTH — Montažni plavalni bazeni in pribor VIESSMANN — Najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje od 15.000 kcal/h naprej THYSSEN — Oljni in plinski gorilci od 15.000 kcal/h naprej z vsem instalacijskim priborom ATROL — Raztezne posode in pripadajoči pribor GRUNDFOS — Obtočne črpalke Dobava takoj po vplačilu. Vse informacije, nasvete pri •Zbiri, projektiranju in nakupu dobite v METALKI, LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje, soba 5, al' po telefonu številka (061) 317-144. DO »VARNOST" LJUBLJANA o. sub. o., TOZD Fizično varovanje premoženja, o.sub.o., DELOVNA ENOTA KOČEVJE V A BI K SODE L O VANJU za opravljanje nalog in opravil VEC VARNOSTNIKOV ZA DELOVNO ENOTO KOČEVJE Pogoji: Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — nedokončana osnovna šola (6 dokončanih razredov) — primerne moralno-politične lastnosti — uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št. 27/76). Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Fizično varovanje premoženja. Delovna enota Kočevje, Ljubljanska 43. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh. V SPOMIN Boleča je misel na 7. maj, ko bo minilo leto dni, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš ljubljeni mož in oče PETER BAHORIC iz Dolenjcev 14 Prazen in pust je dom brez tebe, spomin nate pa boleč in nepozaben. Žalujoča žena Anica in otroci z družinami. V SPOMIN 29. aprila bo minilo žalostno leto, odkar je zločinska roka iztrgala od nas JOŽETA TRATNIKA iz Rake Očka, ostali smo majhni brez ateka, toda nikoli te ne bomo pozabili, pa če ravno te vidimo lahko samo še na S^*' Žalujoči: tvoji otroci in vsi ostali tvoji. KUPIMO STANOVANJSKO laoNIR N HISO NOVO MESTO v Novem mestu ali bližnji okolici, lahko nedograjeno. Ponudbe na telefon 23—686 (gradnja trg) Ljubljanska 3 (nasproti občine). za V SPOMIN 21. aprila 1979 je minilo žalostno leto, odkar ni več žene, mame m stare mame MARIJE LUZAR iz Gabija79 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji prinašate cvetje ter prižigate sveče v njen spomin. Vsi njeni S; - OBIŠČITE GRAŠKI SPOMLADANSKI VELESEJEM, KI 00 V GRAZU 00 20.4. 00 6.5.1979 POSEBNE ZANIMIVOSTI: — gastro model — mednarodni bazar — boutique spominkov (direktna prodaja obiskovalcem) — avstrijska železarska razstava — razstava strojev za obdelavo kovin in lesa — posebna razstava lovskega orožja — druge zanimivosti INFORMACIJE DAJEJO POTOVALNI URADI tedens^le m Četrtek, 26. aprila - Zdeslav Petek, 27. aprila - Ustanovitev OF Sobota, 28. aprila - Vito Nedelja, 29. aprila - Katarina Ponedeljek, 30. aprila - Robert Torek, 1. maja - Praznik dela Sreda, 2. maja - Boris Četrtek, 3. maja - Filip Petek, 4. maja — Florjan Sobota, 5. maja - Angel Nedelja, 6. maja - Judita Ponedeljek, 7. maja - Gizela Torek, 8. maja - Dan R. križa ireda, 9. maja - Dan zmage etrtek, 10. maja - Izidor % C LUNINE MENE 26. aprila ob 14.15 uri - mlaj 4. maja ob 5.25 uri - prvi krajec BRESTANICA: ' 28. in 29. 4. ameriški barvni film Enooki šerif in dama. BREŽICE: 27. in 28. 4. ameriški barvni film Maščevanje Toma Han- tcra. 29. in 30. 4. francoski barvni film Divjak iz Pariza. 1. in 2. 5. jugoslovanski barvni film Pes, ki je imel rad vlake. 4. in 5. 5. ameriški barvni film Divji zahod. 8. in 9. 5. angleški barvni film Ljubezen in jeza. KRŠKO: 28. in 29. 4. italijanski film Obrni drugo lice. 2. 5. italijanski -film Kvartopirec druge vrste. 3. 5. jugoslovanski film Praznovanje pomladi. 5. in 6. 5. ameriški film Taksist. 9. 5. ameriški film Mačka je videla morilca. 10. 5. italijanski film Nuna ujetnica. MIRNA: 28. 4. film Praznovanje pomladi. 5. 5. film Nenavadne priložnosti MOKRONOG: 28. in 29. 4. film Dcrviš in smrt. 5. in 6. 5. film Hindenburg, zadnji balon. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 30. 4. italijanski barvni vojni film Prostor v peklu. 1. 5. ni kinopredstave. 2. in 3. 5. italijanski barvni film Sandokan - Tiger še živi. Od 4. do 6. 5. hongkonški barvni film Srdita pest. 7. in 8. film... 9. in 10. 5. domači barvni film Prva ljubezen. RIBNICA: 28. in 29. 4. ameriški barvni film Zbogom, lepotec. 5. in 6. 5. francoski barvni film Pustinj-ska fronta. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM kvalificirano ali priučeno natakarico. Možnost takojšnje zaposlitve. Gostilna Jakše, Drska, Novo mesto. TAKOJ zaposlimo KV kuharico ali natakarico, 7 umi delavnik. Plača po dogovoru. Možnost stanovanja. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto. GOSTIŠČE Henčkov dom išče samostojno kuharico in dekle za priučitev z veseljem do dela v kuhinji. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov: Henčkov dom, Novo mesto, p.p. 27, telefon: (068) 23- 770. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo v Novem mestu dvema poštenima dekletoma. Naslov v upravi lista (1806/79). MLAD zakonski par išče manjše stanovanje v okolici Nove^ mesta ali Otočca. Plačilo za dve leti vnaprej. Naslov v upravi lista (1813/79). DVOSOBNO stanovanje brez centralnega gretja v centru Maribora zamenjam za enako ali po možnosti s centralnim ogrevanjem v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1731/79). IŠČEM samsko sobo pri starejših ljudeh v Novem mestu ali okolici. Lahko tudi pomagam. Gordana Matkovič, Novoteks, Novo mesto (apretura). DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Katica Lekeš, Glavn-trg 10, Novo mesto. NUJNO rabim sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1744/79). SOBO in kuhinjo ali samo sobo v Črnomlju ali v Metliki iščeta mati in sin. Mirko Koletič, Cankarjeva 4, Črnomelj. USLUŽBENKA išče sobo, po možnosti ogrevano, v Novem mestu. Telefon 25-722, v večernih urah. Motorna vozila PRODAM Mini Moris 1000, letnik 1971. Vse informacije na upravi Dolenjskega lista. PRODAM R—12 Mali Slatnik 22. Ogled popoldan. UGODNO prodam (tudi na kredit) obnov^en fiat 1300, letnik 67, s: prevoženimi 85.000 km, registriran, vendar v voznem stanju. Ivan Grive, Lončarjev dol 17, Sevnica. PRODAM po ugodni ceni dobro ohranjeno tpotorno kolo Tomos na pet prestav. Franc Novak, 68294 Boštanj št 58. MOTO-GUZZI 125, štirikratni, prodam. Telefon: (068) 21-425. PRODAM obnovljeno zastavo 750, registrirano do januarja 1980. Naslov: Cesta k. Staneta 34 (nad trgovino) vsak dan popoldne. PRODAM Volkswagen 1200 J, letnik 74/75. Informacne na telefon: (068) 85-204. PRODAM odlično ohranjen mercedes LP- 608, kason 4,50 m. Vprašati na telefon: 86—1169. PRODAM spačka, letnik 74, registriranega do aprila 1980. Lunder, PoJje 9, Krmelj. PRODAM austin 1300 super, obnovljen, generalni pregled motorja, registriran do marca 1980. Brane Zupan, Pot na Gorjance 9, Novo mesto. PRODAM osebni avto Ford escort, letnik 1972. Telefon: 22-179. PRODAM avto Fap, letnik 1968. Jože Bratkovič, Šentjernej, n.h. VW, letnik 66, ugodno prodam. Rašo Sitar Dolenjske Toplice 14 a. Ogled avta pred Kinom Dolenjske Toplice. PRODAM avto Fiat 750, letnik 72. Jože Judež, Dol. Kamence 71, 68000 Novo mesto. PRODAM tovorni avto Mercedes kiper 11. 13. Ogled od 14. do 17. ure v garaži v Stari vasi. Franc Bučar, Krško, Stara vas. PRODAM osebni avto Audi 80 L, letnik 1975. Branko Vovko, Ra-tež 18 a. TOVORNI avto (6 t) kiper, registri-. ran do aprila 1980, prodam. Albin Šoln, Brestanica 117 a. PRODAM zastavo 1300, letnik 1975, 40.000 km. Cena 55.000 din. informacije med 18. in 19. uro po telefonu: (068) 25-662. GUMENJAKA SMS šport in Yama-ho 15 KS, dolga os, prodam. Telefon: 068 24-221. 27 LET STARI DKV kombibus, nevozen, zelo dobro ohranjen, in avtoradio prodam. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjenej. PRODAM zastavo 750, letnik 1976. Alojz Turk, Šcgova 10. Ogled v popoldnaskih urah. R 12, letnik 1976, prevoženih 37.000 km, prodam. Ogled možen vsak dan od 16. ure dalje. Okroglič, Ločna 13. PRODAM avto Škoda, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do aprila 1980. Murn, Podgora 7, 68351 Straža. PRODAM traktor Univerza! 445, letnik 1974. Judež, Praprcče 2 pri Šentjerneju. PRODAM javo (350 kubikov). Pojasnila: Zdravilišče Šmarješke Toplice. PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor s prikolico. Janez Ucman, Vel. Cerovec 1 2, Stopiče. PRODAM OVCE solčarke odprodam. Preveč se jih je namnožilo. Ogled v večernih urah. Mirko Cvar, Jelovec, Sodražica. PRODAM svetlo - spalnico. Cena 5.000 din. Lipovšek, Trdinova 5/b, Novo mesto, telefon: 21-662. PRODAM živo mejo liguster (1.000 kosov) po 1,50 din. Telefon: 85-172. PRODAM prikolico za osebni avto. Stane Struna, Velika Cikava 12, Novo mesto. PRODAM obračalnik Sonce, Podgora št. 6, Straža, Franc Muren. NOVO motorno škropilnico „Stihl“ in 2 novi gumi Michelin 155 x 13 prodam. Telefon: 85-107. PRODAM zelo poceni r.c vo kuhinjo in fotoaparat, ki izdela slike takoj. Naslov v upravi lista (1747/79). PRODAM otroško posteljico. Informacije po telefonu: 22-109. PRODAM pony expres, letnik 1978. Cena po dogovoru. Stane Grubar, Dol. Stara vas 4 A, Šentjernej. PRODAM 2 akvarija kompletno z ribami, stojala ter kompletno, rabljeno hrastovo spalnico. Bogdan Iličin, Nad mlini 26. PRODAM po ugodni ceni rabljeno spalnico. Ogled od 17. do 19. ure. Stanka Bučar, Krško, Kidričeva 5. PRODAM kombinirano omaro. Rukše, Kristanova 24, Novo mesto. SENO (3.000 kg) prodam. Kastelic, Jama 2, Novo mesto. STROJNA skupnost vrtalnega stroja proda brezhiben vrtalni stroj za vrtanje kamna znamke Pionjaer. Cena ugodna. Ogled vsak dan od i pn Kralju, Dobliče 4, Črnomelj. PO ZELO ugodni ceni prodam dobro ohranjen manjši kozolec dvojnik. Franc Tratar, Hrastovi ca 21, Mokronog. PRODAM novo traktorsko prikolico z nosilnostjo dve toni, domače izdelave. Cena 8.000 dinarjev. Ivan Grive, Lončarjev dol 17, Sevnica PRODAMO nemškega ovčarja z rodovnikom. Franc Mrvic, Osojnik 16, Semič. PRODAM TV Poluks in radio Savica, stara 2 leti, za 4.500,00 din. Bratož, Zagrebška 11, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam obračalnik Maraton za kosilnico BCS. Franc Zagorc, Vel. Bučna vas 19. PRODAM motokultivator Maček, plug-freza in 3 vrstno diatonično harmoniko Kucler ali 4-vrstno novo „Melodijo“ po stari ceni, vse brezhibno. Prus, Gotna vas 43, Novo mesto. POCENI prodam električni in plinski štedilnik. Novo mesto, Kristanova 25. PRODAM otroški športni (avto) voziček in posteljico. Darovec, Šukljetova 16, telefon: 22-860. PRODAM valjčni mlin na električni pogon z vsemi stroji in čistilnimi in sejalnimi napravami. Elektro motor 10 KM, valji 220 x 500 dvojnik. V najem pa oddam prostor za obrtno delavnico, primeren za obrtnika, avto mehanika, kleparja in avtoličarja. Stane Zakrajšek, Gor. Ponikve 2, 68210 Trebnje. POCENI prodam šotor (5,30 x4,30 m) angleške izdelave. Telefon: 22-865. Naslov v upravi lista (1781/79). PRODAM 300 1 rdečega vina. Kren, Vavta vas 10, Straža. PRODAM večjo količino kilogram težkih piščancev. Parkelj, Mirna peč 37. OSOV1NE za traktorske prikolice grodam. Stanko Hosta, Sela 16, entjernej. PRODAM brejo kobilo in brejo kravo. Srednji Globodol 6, Mirna peč. PRODAM frezo Honda, motorno škropilnico Stihi, prikolico za prevoz živine po ugodni ceni. Alojz Potočar, Dol. Kamence 27. KUPIM KUPIM manjšo kmečko hišo z nekaj zemlje, najraje v bližini Šmarjeških Toplic ali pa Dolenskih Toplic. Plačam takoj v gotovini. Kovče Tone Zvone, Ul. Bratov Učakar 112, Ljubljana-Koseze. KUPIM njivo v okolici Šentjerneja. Ivan Bevc, Smalčja vas 7, Šentjernej. V BLOKU v Novem mestu kupim garsonjero ali enosobno stanovanje. Informacije popoldan na telefon: 23-246. KUPIM vprežni obračalnik za seno na tribe in samo nakladalko za seno Šempeter 17. Ponudbe s ZAHVALA V 23. letu starosti je tragično preminil naš dragi sin in brat JANEZ GRABNAR - JANKI šofer iz Razdrtega 4 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje ter izrečeno sožalje. Enako tudi dekletom in fantom iz Razdrtega za venec. Zahvala kolektivom Špedtranz TOZD Medvode za podarjeni venec in poslovilne besede, ZŠAM Gorjanci — Straža za darovani: venec in spremstvo na njegovi zadnji poti in Istari Šentjernej za podarjena venca. Zahvaljujemo se Anici in Jožici Rebzel za poslovilne besede, godbi Šentjernej, pevcem ter kaplanu in župniku za govor in opravljeni obred. Zahvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili k mnogo preranemu grobu. Vsem še enkrat topla zahvala. Žalujoči: mama, ate, njegova Marija, sestra Jožica, brat Tone z družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA V 70. letu starosti je po hudi bolezni prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA JERINE iz Metlike Topla in iskrena hvala sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti Prisrčna zahvala požrtvovalnemu zdravstvenemu in strežnemu osebju nevropsihiatričnega oddelka novomeške boli * ... ... - Dznvovainemu žaravsivenemu in snežnemu osebju nevropsihiatričnega oddelka novomeške Dlnišnice in še posebej dr. Željku Bošnjaku za veliko prizadevanje, blaženje in lajšanje bolečin, krena hvala občinskemu komiteju ZK in OO ZK Metlika, občinskemu in krajevnemu odboru ZZB C7ni —M-«-j zvezi Metlika in Zavodu SRS za , . _ . —,-----,-----------lika in pihalnemu orkestru Metlika za organizacijo, sodelovanje na pogrebu in za darovane vence. Lepa hvala tov. Božidarju Flajšmanu, tov. Ivanu Urhu in tov. Silvestru Mihelčiču za tople besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, sin Ivan, hčerki Vladka in Nevenka z družinama in drugo sorodstvo. ceno in opisom. Alojz Makše, Dol. Dobrava 9, 68210 Trebnje. KUPIM 150 kolov za vinograd. Ercegovčevič, Ragovska 10, Novo mesto. KUPIM zazidljivo parcelo v Žabji vasi ali Mačkovcu. Plačam v gotovini: Blažo Tasev, Partizanska 11, Novo mesto, telefon 23-826. PRODAM ugodno manjšo stavbo, potrebno večje adaptacije, primerno za preureditev v eno-stanovanjsko hišo ali delavnico. Stoji ob cesti Novo mesto-Mokronog blizu Šmarjeških Toplic. Informacije v gostilni Poliček v Družinski vasi. PRODAM dve parceli ob Gorjanski cesti v Kostanjevici. Informacije! pri Herakovič, Slinovce 17, Kostanjevica. NAPRODAJ je vinograd s hramom v Trbižu nad Senušami, občina Krško. Naslov v upravi lista (1826/79). ZEMLJIŠČE prodam v Otočcu pri Novem mestu. Informacije: Ljubljana, Zaloška 8. PRODAM hišo s hlevom, kozolcem, zidanico, pribl. 3 ha njiv, travnike, gozd skupaj 11 ha, v naselju Dovško. Dovoz je z vsakim vozilom. Oddaljeno od Senovega 20 minut. Naslov: Julka Krevelj, Dovško 46, Senovo. GRADBENO parcelo, vinograd, gozd in njivo prodam. Informacije na telefon 21-825 ali naslov v upravi lista (1734/79). PRODAM vinograd v Hmelj čiču pri Mirni peči (10 arov). Martin Jankelj, Jablan 40, Mirna peč. PRODAM Na lazu 22 montažno hišo. Peter Popovič, Zagrebška 25, Novo mesto. PRODAM zazidljivo parcelo v Šmarjeških Toplicah. Jože Črtalič, Brezovica 3, Šmarješke Toplice. TRAVNIK v Gotni vasi prodam. Avsec, Gotna vas 63, Novo mesto. PRODAM opuščen vinograd v Čreš-njicah pri Otočcu. Dostop z vsakim vozilom. Otočec 6. ANTON ŠTEPEC, Zagorica 37, Veliki Gaber, prepovedujem delanje kakršnekoli škode in pašo kokoši po moji parceli v Zagorici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ANTON KOS, Dol. Mahorovec 7, Šentjernej, prepovedujem delanje škode na vinogradnih stebrih ter prekopavanje vinograda na Tičen-ci. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. CIRIL POLJANEC iz Slovenske vasi št. 20 se opravičujem Leopoldu Kovačiču z Velikega Cimika št. 1, da je odstopil od zasebne tožbe zaradi šiijenja neresničnih obdol-žitev. m METKI SAJE z Drske za uspešno opravljeno diplomo na gradbeni fakulteti iskreno čestita teti. DRAGEMU očetu FRANCU TURKU s Krke za 50. rojstni dan želijo vse najboljše žena Rezi, teta Matilda, hčerki Cvetka in Nevenka z družinama. DOBRI mami FRANCKI BECELE iz Smolenje vasi želimo za 70. rojstni dan še mnogo zdravih in srečnih let. Vsi njeni. |ffOBVESTItX1 TV—RADIO SERVIS Vinko Plankar, Novo mesto, Pod Trško goro 44, obveščam cenjene stranke, da bo iz zdravstvenih razlogov delavnica od 4. 5. do 25. 5. 1979 zaprta. SADJE-ZELENJAVA, prodajalna TONIKA GRILC, Senovo, obvešča cenjene kupce, da bo prodajalna v bodoče odprta tudi ob nedeljah. Za nakup se vljudno priporoča. VALILNICA na Senovem obvešč* stranke, da predaja po ugodi1 ceni 1 leto stare kokoši, bele. težke, domače hranjene. Rjav*1!! grahaste nesnice bomo prodaj«* od 10. maja dalje. Dobijo se vsa* dan, razen nedelje. Hkrati obvfr ščamo, da se brez naročila * dobijo enodnevni piščanc vs» torek in petek v mesecu maju. V priporoča: Mijo Gunjilac, Valju*' ca, 68281 Senovo 72, telefo*1’ (068) 75-375. VALILNICA PETELINKAR v 0f gelnici 20, Novo mesto, obveJc* cenjene stranke, da imamo v posezonski prodaji po znatno znižani ceni (6,90 din) enodnevne piščance, bele, težke - brojleije. rjave nesnice. Se priporočamo. Informacije po telefon^ 23-384. NOVOST! Vrtnarska dela, načrtov* nje, novogradnja in vzdrževanje * večletnimi izkušnjami v Svid pričnem izvajati avgusta. In®* macije: VRTNARSTVO, Fran« Nečemer, Veliki Podlog, 682/J Leskovec, ali: Cvetličarna Kern1’ Krško. RAZNO ODDAM delavnico v Krškem- ££ nudbe pod šifro: „PROMETNO i. SSffilMD) Ob boleči izgubi naše drage manift stare mame in tete JOŽEFE DREMŠEK roj. Senica . iz Lešnice pri Otočcu se iskreno zahvaljujemo dobri111 sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prisrčna h val3 za podarjene vence in cvetje te* spremstvo na njeni zadnji pot*' Iskrena hvala sodelavkam za denar no pomoč. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Marija, vnuki' nja Irma, nečaki in nečakio/*' Lešnica, Ločna, La Machine. Železniki. 12 BR{ŽIŠK£{ Podvrha - Danico, Olga Bela* i* Prosinca - Zorana, Mika RuntaJ *’* Samobora - Tomislava, Marija Rat‘ ko iz Brežic - Sanjo, Olga Herakovič iz Podgorja - Sonjo, Kata Tusi>* iz Breganice - dečka, Olga Kržan * Malega vrha - Jernejo, Meta Kožu# iz Medvod - Gregorja, Anica Kuha* iz Brežic — deklico, Mirjana Prosof' iz Rud - dečka, Manja Kerin j* Lomnega - dečka, Jelica Stojnič » Brežic - Dražena in Zdravka Dub*c iz Hrastine - Kristijana. ČESTITA' MO! V preteklem tednu so v breži$' bolnišnici umrli: Frančiška Šircelj' upokojenka iz Sevnice, stara 71 Milan Jurkovič — samostojni obrt' nik iz Krškega, star 47 let; MarjJ* šuškovič - upokojenka iz Zapre*' ča, stara 56 let; Ignac Pukljak r" upokojenec iz Križa, star 77 let *** Bariča Huič - žena upokojenca ** Zaprešiča, stara 79 let DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določen* strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na pry* strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnj* beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1 ■ 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupšč*' ne SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, film* *n prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da se je za vedno poslovil naš dolgoletni sodelavec ANTON SLAK z Malega vrha 2 pri Mirni peči Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Delovni kolektiv in osnovna organizacija Sindikata »Trimo" n. sol. o. Trebnje. Trebnje, dne 20. aprila 1979. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža, atija, starega očeta, brata, strica, zeta in svaka LOJZETA MRVARJA s Trebelnega * iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom >n znancem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Se posebna hvala vsem sosedom, ki ste nam tako nesebično stali ob strani, zlasti Klemenčičevim. Najlepše se zahvaljujemo trgovske-mu podjetju Sevnica, OŠ Mirna, KK Partizan Mirna, pevskima zboroma s Trebelnega in iz Mokronoga, zvonarjem in možem, ki ste ga nesli na zadnji poti. Hvala župniku za lepo opravljeni cerkveni obred, prav tako župniku iz Mokronoga, kaplanu in novomašniku iz Šentruperta in vsem, ki ste atija v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Breda, sinova Rado z Mileno in Janez, vnukinja Tanja ter vse drugo sorodstvo ZAHVALA V 69. Utu starosti nas je dne 15. aprila za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric franc novina iz Brstovca 6 pri Semiču pb boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata 111 strica se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično Pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo GD Stranska vas, OZD Iskra Semič, Pekarni Črnomelj, Društvu Upokojencev Semič organizaciji ZZB, OO ZSMS Stranska vas in godbi na pihala iz Črnomlja za tako lepo organizirani pogreb. Se posebno se zahvaljujemo govornikom za tolažilne besede, izrečene pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Kristina, hčerka Jožica z družino, sinovi tanko, Branko in Silvo, sestra Angelca z družino, brat Matija in Ivan z družinama in drugo sorodstvo Brstovec, dne 17. aprila 1979 ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 65. letu starosti za vedno zapustil naš mož, oče, stan oče in tast FRANC VRTOVŠEK iz Brezovega pri Sevnici skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Jutranjke iz Sevnice in Agrokombinatu iz Krškega, rosebna zahvala tov. Aliču za poslovilni govor iri župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi dobremu prijatelju Jožetu tortu za vso pomoč. Žalujoči: žena Marija, sin Franci z družino, hči Marija z o fužino, hči Režika z družino, hči Zofka z družino in sin Tone Sevnica, Brezovo, Kompolje, Kr&o, dne 20. aprila 1979 ZAHVALA V 80. letu starosti naa je 12. aprila 1979 nepričakovano za vedno zapustil naš dobri mož, ate, stari ate in brat JOŽE ŽUNIC iz Desinca pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kaplanu za lepo opravljeni obred, črnomaljski godbi in pevkam za zapete žalostinke, kolektivom Viator in Kovinar - Novost pa za podarjeno cvetje in udeležbo na pogrebu. Žalujoči: žena Ana, sinova Jože in Janez ter hčerka Marija z družinami, sestre Marija, Katica, Lojza in Stefa BOLEČ SPOMIN Boleč je spomin na 20. april, ko je minilo, leto dni, odkar si nas za vedno zapustil in odšel brez slovesa, naš ljubljeni ata, sin in brat FRAČI PACEK Drnovo 69 pri Krškem Bliža se žalostno leto, odkar si nas za vedno in mnogo prezgodaj zapustil. Ostali sta nam samo bolečina in žalost v naših srcih. Prazen je naš dom brez tebe. Hvala vsem, ki se ga radi spominjajo in mu prižigajo sveče ter prinašajo cvetje na njegov prerani, hladni dom. Neutolažljivi: sin Marjan, mama Ana, brat Jože z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti ALOJZIJE KOPINA iz Družinske vasi 27 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki so našo mamo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivom: Zdravilišče Šmarješke Toplice, Novograd, DO Labod Novo mesto - TOZD Temenica, Ločna, Libna, Delta, Zala in DSSS za cvetje in izrečeno sožalje. Hvala delavcem internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za skrbno nego med njeno boleznijo. Žalujoči: mož Janez, hčerki Slavka, Ivanka in sin Lojze. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta FRANCA PAVLOVIČA Ograjskega ata ' se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste ga počastili in spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Jožici Ambrožič za izredno pozornost in nesebično nego v času njegove težke bolezni. Prisrčna hvala vsem sosedom in vaščanom, posebno družini Smukovič. Zahvaljujemo se kolektivu Pionir, DSSS Novo mesto in TOZD Krško. Hvala duhovniku za pogrebni obred. Vsi njegovi! Bušeča vas Pomladansko sonce, tvoj vedri nasmeh, pomahala si z roko, a slutili nismo, da je to zadnje slovo. SPOMIN V soboto, dne 28. aprila, se izteka eno leto našega tihega žalovanja, odkar za je vedno zatisnila svoje trudne oči ljubljena žena, hčerka, sestra sestrična in svakinja KRISTA VAUPOTIČ roj. Jutglič Nismo imeli časa, da bi se ti zahvalili za tvojo neizmerno ljubezen in dobroto, tako nenadoma si odšla od nas, tiha in mirna, ko si bila vse življenje. Praznina in bolečina sta ostali, vsi pridemo m teboj in ne boš več sama. Iskrena hvala vsem, ki postojite m prižgete svečke ter prinašate cvetje na njen prerani grob. V globoki žalosti se te vedno spominjamo: mož Stanko, ata, mama, sestre Bari, Fani in Joži z družinami ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega ANTONA SLAKA z Malega vrha št. 1, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Najlepše se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Trimo Trebnje, OO sindikata, godbi in pevcem, delovnemu kolektivu Beti-Mirna peč, delovnemu kolektivu Rašica Šentvid, delovnemu kolektivu Alpe-Adria Ljubljana, župniku in vaščanom, še posebej pa Jarčevim. Žalujoči: žena s hčerkama in drugo sorodstvo Mali vrh pri Mirni peči, dne 20. aprila 1979 ZAHVALA Ob nenadni smrti očeta in dedka ANTONA PIRCA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izraženo sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala govornikoma tov. Selevšku in tov. Štruklju za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, se udeležili pogreba, mu prinesli vence in cvetje. Žalujoči otroci: Tonka, Ivanka, Štefka, Ivan, Tone, Franci in Ciril z družinami. V SPOMIN 23. aprila je minilo eno leto, odkar smo se na metliškem pokopališču za vedno poslovili od ljube žene, mame, stare mame in drage tovarišice MARIJE RAMUTA iz Metlike Kot pomladna jablana si nam cvetela, ko med nami je bil tvoj delokrog. Odšla si, a ne daleč, tu tvoja ljuba je dežela, deca tvoja, novi rod. Za vsakogar neutrudne roke in srce blago si imela. Ob tvoji gomili spet in spet obljubimo, kakor nam vsem sedaj, še tebi bo cvetel maj, spomini živjjo. DOLENJSKI LIST 'j. OS V; 1 Daroval 20 litrov krvi § * 5 * * j * 5 ; I F petindvajsetih letih -od leta 1953 do lani - je Ivan Jerman iz Šalke vasi pri Kočevju, 51-krat daroval kri in kot prvi med prebivalci občine Kočevje prejel diplomo za 50-krat darovano kri Po rodu je Gorenjec, saj se je rodil leta 1926 v Negastru, občina Domžale. Med vojno je ilegalno delal za partizane. Nemci so ga zato aprila 1943 aretirali in odpeljali v zloglasno taborišče Dachau Tam je moral delati po 12 ur na dan, in prenašati pretepanje in stradanje. Ko so ga leta 1945 Američani osvobodili, je tehtal le 46 kg. Njegov najsrečnejši dan je bil 16. junij 1945, ko so Američani pripeljali na tovornjakih taboriščnike v Ljubljano, kjer jih je na takratnem Kongresnem trgu pričakala ogromna množica Ljubljančanov, tudi narodne noše Taboriščnike so zelo lepo sprejeli in obdarili Doma je bil komaj teden dni, nato pa vpoklican v vojsko (KNOJ), kjer je bil kurir na oblastnem komiteju * za Koroško, ki je imel sedež • - v Kranju. Takrat se je spoznal tudi s svojo bodočo ženo, ki je bila vzgojiteljica vojnih sirot v Martuljku V Kočevje sta prišla leta 1946, ko je odslužil vojake, in se poročila. V Kočevju je delal v raznih kolektivih, najdalj pa na Rudniku in v Itasu, kjer je še danes izmenovodja notranjega transporta. Leta 1948 je bil sprejet v ZK Pogosto je bil član delavskega sveta in drugih samoupravnih organov. Poleg službe je bil še upravnik kina v Salki vasi itd. I Za svoje delo je dobil vrsto priznanj, med drugim lani za 40 let dela v gasilski organizaciji Kot naraščajnik je stopil v gasilske vrste že na Gorenjskem, danes pa je gasilski častnik prve stopnje. Ima še več drugih gasilskih odlikovanj, pa tudi medaljo zaslug za narod. Prvič je dal kri leta 1953, ko je bil vpoklican v rezervo zaradi napetosti okoli Trsta. Nato je dajal kri najprej vsako leto enkrat, kasneje pa dvakrat, na prošnjo zavoda za transfuzijo pa jo daje zdaj celo po 4-krat. Daruje tako imenovano „srčno kri”, ki jo potrebujejo za nujne operacije otrok, kar pomeni, da sodi med krvodajalce z najboljšo krvjo. Daruje celo do pol litra krvi naenkrat, medtem ko je je v začetku po 3 decilitre. Tako je daroval doslej skupno okoli 20 litrov krvi „Kri bom še daroval, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Želim, da bi bilo krvodajalcev še več, saj je veliko prometnih in delovnih nesreč. Z darovanjem krvi pokažeš svoj človeški odnos do soljudi. Ni pa mi všeč, da nekateri naši občani kri prodajajo v Avstriji in Italiji To je že mešetarjenje in pridobitništvo, medtem ko je darovanje krvi človekoljubno dejanje. ” Tako pravi Ivan Jerman, ki mu te dni poteka 40 let dela v gasilstvu, 30 let od sprejema v KPJ oz. ZKJ in 25 let, odkar je prvič daroval kri, zaradi česar je na proslavi ob 25-letnici krvodajalstva prejel 20. aprila še posebno priznanje republiškega odbora RK. JOŽE PRIMC 1 IH DROBEC TISOČERIH TON — Divje smetišče pri Roku v bližini Novega mesta je le eno od številnih podobnih odlagališč, ki so nastala po geslu „Grmovje vse požre”. Morda bi ne bilo odveč, ko bi na taka mesta postavili tablo s takim napisom: Lani smo v Jugoslavijo uvozili 60 tisoč ton starega železa, 300 tisoč ton starega papirja, na tisoče ton cunj itd. Hkrati pa smo sami ..proizvedli”,okoli S milijonov ton odpadkov! (Foto M. Markelj) Motokros na novi Na novi progi v Brezju ob partizanski magistrali državnih reprezentanc Jugoslavije in Italije S S N ! V nedeljo bo na novi progi v Brezju pri Črmošnjicah ob partizanski magistrali tradicionalna mednarodna dirka v motokrosu, ki jo že več let z uspehom prireja AMD Bela krajina iz Črnomlja. Ija, Žužemberka in preko Dolenjskih Toplic. SODELOVANJE ŽE V MIRU — Krmeljčani vse bolj razširjajo sodelovanje s KS Poljane pri Ljubljani. V soboto so mladi iz obeh krajev in vojaki iz soseščine pripravili pohod od Hotemeža, zvečer pa še miting in taborni ogenj. Nedelja je bila namenjena — športnim srečanjem in dogovorom za nadaljnje sodelovanje. (Foto: Železnik) V kategoriji 125 kubikov bo gotovo zelo zanimiv za številne gledalce dvoboj državnih reprezentanc Jugoslavije in Italije, v tej kategoriji pa bodo nastopili še tekmovalci iz Nemčije, Švice in Avstrije. Dirka v razredu do 50 kubikov pa bo štela za državno prvenstvo. Največja favorita sta tekmovalca domačega društva Satošek in Štrukelj, ki sta v lanskem letu osvojila prvi mesti na državnem prvenstvu. Poleg njiju bo nastopilo še nekaj domačih pogumnih fantov, vseh tekmovalcev v tej skupini pa bo okoli 40. Močna konkurenca v obeh kategorijah in odlično pripravljena proga bosta gledalcem gotovo nudili obilo užitka. Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Metlike, Črnom- Izkupiček dirke gre v Črno goro Avto moto društvo Krško se je na poseben način pridružilo solidarnostni akciji v korist prizadetim od katastrofalnega potresa - 3.000 obiskovalcev Načini, kako pomagati človeku ali narodu v stiski, v kakršno je pahnil potres Črnogorsko primorje, so lahko različni. Krško avto moto društvo je bilo že ob potresu v Posočju pobudnik posebne dirke, ki so jo takrat priredili družno s pobratenim društvom iz Gornje Radgone, izkupiček pa so prav tako namenili prizadetim ob potresu. Vsi tekmovalci in funkcionarji so se odpovedali vsakršnim honorarjem, zmagovalci so dobili le lovorjev venec. Dirke si je ogledalo okrog 3.000 ljudi. Že prve vožnje so napovedale lepe boje, čeprav razen omenjenega človekoljubnega namena ni bilo nikakršnega boja za točke. Domači dirkači so si vsekakor prizadevali dokazati dobro formo, ki so jo že nakazali ob začetku letošnjih ligaških dirk izven Krškega, tudi pred svojim občinstvom. Krešo Omerzel si je priboril vseh možnih 15 točk. Žibert (končno drugi) in Mavsar (četrti) sta v zadnjem krogu navduševala občinstvo z menjavanjem v vodstvu. Najboljši gost, Albert Kocmut iz Gornje Radgone, je zasedel tretje mesto. Izjemno smolo je imel v kar dveh dirkah na začetku domačin Koz- NOV GINKOVEC NA TRSKI GORI Življenje gre naprej. Dvokrpi gin-kovec, ki je rastel na novomeškem Kapitlju in kije zaradi škode, ki jo je začel delati bližnji hiši, moral pod sekiro, bo dobil namestnika - na Trški gori. Na isti dan, ko je padel kapiteljski lepotec, je to redko drevo posadil pri svojem vinogradu Martin Cvelbar iz Novega mesta. Upajmo, da bo uspevalo tako, kot je gozdarskemu strokovnjaku Avgustu Guzelju, ki je zasadil ginka na Kapitlju. Prometna patrulja ustavila tihotapsko trojko Za fante s kavbojkami in jopiči se poleg sodnikov zanima tudi carina V četrtek zvečer je patrulja novomeške prometne milice med nadzorom prometa ustavila zastavo 1300 osiješke registracije in mimogrede opazila v avtu kup kavbojk in drugega blaga, ki je ponavadi tihotapsko. In res, potrdila o plačilu carine ni bilo. Na novomeško postajo milice so zato privedli 30-letnega Jovana Kelebudo in 17-letnega Viktorja P. iz Jagodnjaka ter 33-let-nega Milivoja Krušiča iz Belega Manastira. Med podrobnejšim pregledom avta so našli 22 kavbojk, 10 jopičev, spodnje perilo, vžigalnike in druge ..tihotapske" predmete. Trojka ima v potnih listih kar lepo število žigov o prenodih čez mejo. Razen sodnikov se za fante zanimajo tudi cariniki. mus: stroj mu je pričel nagajati v zadnjih krogih, po zanesljivem vod- stvu. Končal je šesti. Poudariti velja tudi uspešna prva nastopa Gerjeviča (sedmi) in tudi Praznika (12), ki sta pustila za seboj dirkače, ki drvijo po ugaskih že vrsto let. Trener Cveto Bergant ima torej tudi dobro zaledje dirkačev. Pokrovitelj dirke je bil občinski sindikalni svet Krško. A ŽELEZNIK Gretje brez dimnikov Zanimiva novost v čateških Toplicah Novi del Čateških Toplic s hotelom, restavracijo, bazenom, terapijo in drugimi objekti polagoma dobiva končno podobno, ki bo v mnogo-čem spremenila dosedanji utrip zdraviliškega in turističnega življenja v tem kraju. In prav zaradi tega, ker se majhne, skromne Toplice razvijajo v veliko zdraviliško središče, so Inž. Tone Blatnik načrtovalci (Region Brežice z glavnim projektantom dipl. inž. arh. Karlom Filipčičem) posebej pazili na varstvo okolja. Nikjer ni nobenih dimnikov, torej se od nikoder ne bo kadilo in zrak bo ostal čist. Za to, da ogrevanje tega hotelskega kompleksna ne bo onesnaževalo okolice, bo investitor porabil 30 milijonov II dinarjev. Kako so to dosegli, je pojasnil dipL inž. Tone Blatnik, ki nadzoruje strojni del investicije. „Za ogrevanje izkoriščamo energijo iz odpadne termalne vode, ki priteče iz rastlinjakov. Za tak način smo se odločili zaradi ekonomičnosti, varstva okolja in uporabe domačih surovin. Začetna naložba je res dražja, zato pa bomo dobili za kilovat elektrike petkratno količino, se pravi, da jo bomo s tem petkrat pocenili. Elektriko bomo uporabili samo kot pripomoček za odvzem toplote odpadni vodi. To je gretje na principu hladilnika, le v obratni smeri Vsak hladilnik namreč hladi tako, da greje zrak v kuhinji, tukaj pa bomo greli tako, da bomo ohlajali odpadno termalno vodo. Imamo je na razpolago 120 litrov na sekundo, toplotne črpalke pa je porabijo le 80 litrov. Črpalke bodo lahko uporabljale tudi savsko vodo, če bi zmanjkalo termalne. V tujini uporabljajo ta način za ogrevanje in prezračevanje industrijskih prostorov. Čateške Toplice so trenutno največji objekt v Evropi, v katerem smo enak princip izkoristili za komfortno uporabo. To je zanimiva novost, bodočnost, ki nas čaka. Na leto bo ogrevanje hotelskega kompleksa veljalo 800 tisoč dinaijev, sicer pa bi morali odšteti 1,8 milijona. JOŽICA TEPPEY ZLATA PRSTANA ZA PRAZNIK — V soboto, 21. aprila, sta po petdesetih letih skupne sreče ponovno stopila pred matičaija in si nadela zlata prstana Angela in Martin Košmerl s Potovega vrha 6. Se naprej obilo sreče in razumevanja! * Priča katastrofe v Črni gori Novo meščanka Ani# Petančič pripoveduje kako je doživela potres- o katerem govori ves sve1 — ^ Novomeščanka Anica Peta!* čič, uslužbenka v oddelil1 Kozmetike novomeške „Krke se te dni ne more znebiti vtisev in prizorov, ki jih ima kar naprti pred očmi. Bila je namreč * Baru na dan potresa in je doži®® la strahotni 15. april, ko sej® zemlja tresla in so se hiše podit® le, kot da so iz kart. „V soboto zvečer, dan p potresom, sem okrog 21. vfi dopotovala v Bar na obisk I fantu, ki pluje na ladji in se j® zasidrala v Baru na poti & Alžira. Ker sem morala čakati sem bila tik pred tem, da naj' amem sobo v hotelu Agava, pa ga naslednji dan ni bil® več,. .. Usodno jutro meje zateklo vi ladji. Z družbo smo se pripravlja; li na izlet s taksijem. Nasmejat® smo delali načrte, kam bomo Si in kako bomo preživeli lepi danko se je nenadoma vse zatreslo; Hkrati je bilo slišati bobnenje ali grmenje. „Se je kakšna ladja ® nas zaletela? Je eksplodiral tor? ” Taka vprašanja so se pojavila v prvem hipu. Pogled skozi okno pa je vse pojasnil. Ogromne skale so se rušile in padale proti morju, hotel Agava, kjer sem nameravala prenočiti, se je sesedel Prej je imel ravno streho, naenkrat pa je postal okrogel, kot bi imel kupolo. Stavbe in vagoni v pristanišu so drhteli, ogromna dvigala pa so se nagnila. Nemo in v grozi smo t0 opazovali. Na ladji ni bilo panike, bali pa smo se vsi, posebno še, ko smo kakih 400 metro® stran zagledali eno od manjših ladij, kako se potaplja. Potresni sunki so se ves dan kar napi®j ponavljali, z ladje pa ni sin®* nihče. Okrog 16. ure popoldan se je spet močno zatreslo, tak® da so spet letele velike skal® proti morju. Mene je ves ča* skrbelo, kako bom prišla do mo®' Naslednji dan sem šla na kopn® v mesto, kjer sem videla grozlji®® prizore. Zbegani ljudje so bili n® cestah, nekateri so sedeli n3 klopeh, na zabojih, nekateri & že postavljali šotore. Padal j® dež. Hiše so bile podrte. Tudi tiste, ki so bile od daleč še videt* cele, so dale od blizu drug0 sliko. Zidovje je sicer stalo, tod® stropovi so bili zrušeni. Reševalne ekipe so delale. Iskala seflt taksista, da bi me prepeljal d° Dubrovnika, in sem ga na srečo in z veliko tažavo le našla. Na poti iz Bara smo se komaj prebijali po močno poškodovan* cesti ob kolonah in kolonah avtomobilov in kamionov, ki s° vozili v obe smeri. Pomoč je ž® prihajala od vsepovsod. D° Dubrovnika ne bi mogli, zato j® takstist po stranskih cestah peljal proti Titogradu. Ob pot' sem videla lepe hotele, ki so se porušili kot domine, in vasi, kje® so štrlele same zidne škrbine Imela sem srečo, da sem dobil® mesto v čarterskem avionu *® Beograd, od tam pa sem p®** tako z letalom prišla v Zagreb- Po dogodkih, ki jim je bil® Ana Petančič priča v Črni gorl’ se ji kar čudno zdi, ker življenj® pri nas normalno poteka. Pra®*’ da vse, kar vidimo na televizij*’ nikakor ne more gledalcem tak° seči "v dušo in srce, kot če sam doživiš, kako se zemlja trese in ® nekaj trenutkih mesto spremef' v ruševine. . R. BAČEtv I' I --------------