ObzorZdrN1996;30:211^ 211 SPOLNOST IN SPOLNA VZGOJA V OBDOBJU PRED ROJSTVOM SEXUALITY AND SEXUAL EDUCATION BEFORE BIRTH David lpavec UDK/UDC 618.2-084:613.88 DESKRIPTORS: nosečnos;; spolna vzgoja DESCRIPTOR:: pregnancy; sex education Izvleček - Otrok je izjemno čuteče bitje. Že predrojstveno obdobje je pomembno za vse nadaljnje življenje. Začne se s samim spočetjem in traja vso nosečnost do rojstva. V nadaljnjem besedilu opisujemo otrokovo spolnos,, na katero navežemo spolno vzgojo staršev - značilno za prvih devet mesecev življenja. Tako povemo, da je spolnost že ukoreninjena v človekovi naravi. Ugotavljamo, da nerojeni zares ljubi - ljubi samega sebe. Poglobimo se v razlago spola bodočega novorojenca, na katero navežemo človekovo težnjo po lastni izbiri spola svojemu otroku. Tako ponovimo nekatere značilne ugotovitve s področja genetike in pojasnimo, v čem je pravzaprav glavni pomen izbire otrokovega spola. Tudi vloga staršev je večplastna, najprej pa se kaže že skozi njihovo spolno življenje. Da pa ne bi prihajalo do še vedno prevelikega števila napak na tem področju, zaključimo z opozarjaneem na najočttnejše. Začetki spalnosti Spolni nagon je sila, ki omogoča obstanek in razmnoževanje določene vrste. Spolnost je vsakomur prirojena in ga spremlja vse življenje, vendar do spolne zrelosti še ni tako izrazita. Človek že od prvega dneva življenja nosi v sebi tako kot nagon po hranjenju tudi spolni nagon. Vse to je zakoreninjeno v njegovi naravi. Tako še nerojeni otrok (fetus) na primer že v 18. tednu lahko sesa prst. Torej vadi gibe, s katerimi si bo pomagal do mleka, ko pride na svet. Otrok se namreč že počasi pripravlja na življenje zunaj materinega telesa: vadi požiranje in sesanje. Zgodilo seje, daje prišel novorojenec na svet z žuljem na palcu, ki gaje sesal v materinem telesu (1). Otrok je že od vsega začetka tudi spolno bitje. Seveda pa ima še premalo spolnih hormonov, da bi imel razvit močnejši spolni nagon. Vse njegovo hotenje je najprej usmerjeno na najpomembnejšo zahtevo: kako zadovoljiti svojo žejo. Ta njegova prva osnovna ljubezen je seveda zelo močna. Na nek način se torej že pripravlja na sesanje pri materi. Ima že nekakšno »pred-domišljijo« tega, kar se bo kasneje zgodilo. Ta nagon mu bo kot novorojenčku pomagal, da bo preživel. Tu- Abstract - A child is an extremely sensitive being. Even the period beJore birth is important Jor the rest oj his lije. This period starts with the concepiion and proceeds through pregnanyy to delivery. Further, the child's sexualtty is described and linked to the sexual educaiion oj parenss - characteristic Jor the Jirst nine months oj lije. lt is stated that human sexuality is a part oj human nature. The Jinding unborn being really loves-loves itself. This is Jollowed by an explanaiion oj the sex oj the Juture newborn, and by the Jinding that people oJten want to determine the sex oJtheir child. Some basicJacts from genetics are presented and main motives Jor the determination oj the sex oj the unborn explained. Also the role of the parents is multiJaceted which is reflected in their sexual life as well. In order to avoid too many mistakes in this area, the most oJten ones are pointed at. di njegovo kasnejše sesanje palca bo pomenilo vrnitev na predrojstveno obdobje razumevanja sebe in svojega sveta. Spol bodočega otroka Obnovimo biološko razlago: Človek ima 46 kromosomov oziroma 23 parov. V vsaki dvojici se združi po en materin in en očetov. Žensko jajčece ima samo kromosome X. Moške semenčice pa so različne. Ene imajo kromosom X, druge pa kromosom Y. Če se pri oploditvi semenčica s kromosomom X združi z jajčecem, bo spol otroka ženski. Če pa se semenčica s kromosomom Y združi z jajčecem, bo otrok moškega spola. Spol novega bitja tako vedno določa oče, saj je samo v njegovi dedni zasnovi kromosom Y. Otrokov spol je odvisen od moških semenčic. Če je v oplojenem ženskem jajčecu kromosomska zasnova XX, se bo rodila deklica. Če pa je v njem kromosomska zasnova XY, bo novorojenček moškega spola. Ugotovljeno je, daje semečica s kromosomom Y manjša in z okroglo glavico, semenčica s kromosomom X pa večja in ovalne oblike. Biologi tudi ugotavljajo, daje »moških« semenčic precej več kot »ženskih«. Ob tem David Ipavec, dipl. teolog, Uredništvo Tribune, Kersnikova 4, Ljubljana 212 Obzor Zdr N 1996; 30 se postavlja vprašanje, zakaj se ne rodi toliko več dečkov? Kaže, da so semenčice s kromosomom X precej odpornejše od semenčcc s kromosomom Y. Torej seje moški semenčici težje prebiii do jajčec.. Če bi ji to uspelo, bi bilo razmerje pri novorojencih 170 : 100 v prid dečkov. Dejansko pa se povprečno rodi 105 dečkov na 100 deklic. Smrtnott je pri moških še naprej nekoiiko večja. Tako se razmerje do zgodnjega odraslega obdobja nekako izenač,, potem pa delež ženskega prebivalstva nenehno narašča. Upoštevaje življensko dobo, odpornott proti boleznim in duševno vzdržljivost - da ne govorimo o prilagajanju na okolje -znanstveniki ugotavljajo, da bi moraii moškega prištevati med »šibkejši« spol. Vseh vzrokov glede smrtnosti moških oziroma ženskih zarodkov še vedno ne poznam.. Naravni splav je mogoče deloma razložiti z težavami nespreeemljivosti. Moški plod je razvojno manj podoben mater.. To pa utegne povzroči,i, da ga njeno telo sprejme kot tujek. Zato pri nekaterih pride do splava. V obdobju mla-dostništva in v zgodnjem odraslem obdobju pa umre več moških kot žensk predvsem zaradi nezgod. Torej je mogoče višjo smrtnott pripisaii drugačnemu načinu življena.. (V deželah tretjega sveta pa umre v srednjih letih več žensk kakor moških - ker je še vedno precej smrtnih primerov pri porodu)) Toda s temi razlogi ni mogoče dokončno utemelji,i, zakaj je deček bolj občutljiv kot deklica in zakaj ženske živijo dlje kot mošk.. Ze stoletja poskušajo ljudje ugotoviti otrokov spol pred rojstvom. Ta problem je dandanes praktično že rešen. lz tekočine - ki obdaja otroka v maternici in v kateri pIava nekaj celic - vzamejo vzorec in ga pregledajo pod mikroskopom. Zanesljivost določitve je približno 90 %. Za nosečnico je nevarnost tega postopka razmeroma majhna. Vendar so zdravniki vseeno proti tovrstnim posegom, ko gre le za radovednost. Preiskavo opravjjo v primeru morebitnih težav zaradi negativnega Rh faktorja ali zaradi kakšne s spolom povezane redke dedne bolezn.. Druga možnott pa je uporaba ultrazvok.. Delno so strokovnjaki že prišli do določenhh znanstvenih ugotovitev tudi glede vplivanaa na spol pred spočetjem. Če pride do spolnih odnosov med zorenjem jajčeca - ali v času, ko je zorenje že blizu (takrat se izloča največ bazične raztopine) - obstaja večja verjetnott za spočetje dečka. Ce pa spolni odnos poteka dva ali tri dni pred zorenjem jajčeca (ko v nožnici prevladuje kislost), je več možnosti za rojstvo deklice. Semenčica X lahko preživi dva ali tri dni, semenčica Y pa se le redko ohrani dlje kot 24 ur. Pomemboo vlogo pri določanuu spola bodočega otroka ima tudi spolni vrhunec ženske, ker povzroči močnejše izločanee bazične raztopine. Obstajaoo pa še druge okoliščine, ki vplivajo na obilnejše izločanee bazičnih snovi oziroma na najbojj ugodne pogoje za rojstvo dečka. To je spolni »post« med čiščo ter še najmanj teden dni po njej. Pri večini žensk pride v tem času do zorenja spolne celice. In še nekaj: moški s šibkim izlivom imajo ponavadi hčer, tisti z močnejšim pa sina. Zato je vzdržnost v spolnem življenju nekaj dni po čišči potrebna tudi moškem.. Tako se mu poveča količina semenčcc in s tem tudi možnott za rojstvo sina. Na osnovi takšnih opažanj sta se uveljavili dokaj preprosti in zanesljivi metod.. Klinična opazovanja so pokazaaa 80% uspeh. Če pa se zakonski par dosledno drži omenjenhh napokov (zlasti kar zadeva izpiranee nožnice v dneh zorenja jajčeca), se ta odstotek zviša na 85% ali celo na 90%. Vsi tako rojeni otroci so bili normalni. V prvi četrtini predrojstvenega razvoja sta si spola zelo podobn.. Oba imata enake žleze z notraniim izločanjem in spolne zasnove. Pri normalnem razvoju vodijo od tod dalje nadaljnoo razlikovanje spolni kromosomi. V začetku se pokaže majhna brazda z rahlo izboklino na obeh straneh in z majhnim zaokroženim popkom v sredin.. Pri deklici se to stanje v bistvu obdrž:: iz popka nastane majhen, občutljiv organ - ščegetav-ček. lz izbokiin se razvijeoo sramne ustnice. Pri dečku gre razvoj še dalje. Popek raste v spolni ud, ki se zapre okrog sečnice. lzboklini se združtta in oblikujeaa mošnjo, v katero se pozneje spustita mod.. Toda celo ko se že kaže dokončna oblika, je podobnost še vedno presenetljiva. Razlika med dečkom in deklico je tudi glede porodne teže. Navadno tehta prvi nekoiiko več in nosečnost je pri njem krajša. Tako kot pri mnogih razlikah med spoloma gre tudi tu za malenkostne razločke. Vsekakor ne moremo trditi, da je vsak deček ob rojstvu težji od deklice - večina pa. Če imajo starši možnott odločaii o spolu svojega otroka, je tako najprej ustreženo njihovi želji glede izbire le-tega. Ta pa je lahko zelo ustrezna tudi z duševne plati. Nekateri strokovnjaki trdijo, da so določeni starši zmožni vzgajaii le otroka določenega spola. Na primer žena lahko čuti posebno močan odpor do otrok ženskega spola (do tega jo je utegnllo privesii veliko vzrokov.. Rojstvo deklice bi zanjo pomenilo nov udarec, ki bi prizadel njeno že sicer razmajano duševno zdravje. Nasprotno pa bi porod sina lahko v dokajšnii meri pripomogel k ozdravitvi. Možnott takšne izbire bi tudi pripomogla, da bo postalo življenee bodočega družinskega člana bolj veselo. Tako ne bi več stresaii nadenj svoje sovražnosti oziroma nezadovoljstva zgolj zaradi tega, ker se jim je rodila deklica in ne toliko zaželjeni sin (ali pa obratno.. Dandanss je s tem duševno obremenjenih kar veliko otrok. Zaradi napačne vzgoje se počutijo kot pripadniki nasprotnega spola. Ne zmorejo prevzeii spolne vloge, ki jim je določena po bioloških zakonih. Tako je takšna izbira eden prvih in pomembnih dosežkov biološke revolucije. Vendar pa tudi ne smemo vnaprej zavrniti mnenja tistih, ki se bojijo nekontrolirane množičnosti oseb določenega spola (dečkov oziroma deklic). lnkončno: Takšne možnosti seveda predvsem koristijo tistim, ki iz zgoraj navedenih razlogov ne želijo otroka nasprotnega spola. Osnovno pa je seveda načelo: Otrok je dar - naj bo deček ali deklica. V tem smislu naj ga tudi sprejmeoo in vzgajajo. lpavec D. Spolnott in spolna vzgoja v obdobju pred rojstvom 213 Življenjska vloga staršev Spolnost med nosečnostjo Kako pa je s spolnim življeneem med nosečnostjo? Kot osnovno pravilo povejmo: Vse, kar žensko osreči, je dobro tudi za otroka. V teh mesecih je najbojj sproščena in zato najbojj sprejemljiva za dokaze nežnosti svojega moža. To je tudi povezano s povečano občutljivostjo nožnice in sramnih usten. Torej ni nobenega razloga - razen pri redkih izjemah - da partnerja ne bi smela občevaii med nosečnostjo. Otrok zaradi tega ne more biti prizade.. Raste v plodnem mehurju, ki je zaprt z vseh strani. Plodna tekočina ga varuje pred nihanji med toploto in mrazom in ima nalogo, da prestreže tresljaje. Dodatno varnost daje sluzni čep, ki zapira vhod v maternico in onemogoii semenčicam, da bi prodrle v maternico. Spolni odnos je namreč v zgodnji nosečnosti lahko nevaren za splav le, če je žena k temu nagnjen.. V tem primeru naj se posvetuje z zdravnikom. Taji bo poveda,, kdaj je dovolj varno nadaljevati s spolnimi odnos.. Načeloma pa velja: Če ima za seboj že nekaj splavov, potem je v prvih nekaj mesecih nosečnosti vsekakor priporočljiva zdrž-nost v dneh, ko bi imela čiščo - če ne bi bila noseča. Svetujemo pa, naj spolne odnose opusti nekaj tednov pred porodom. Kakšno pa je dejansko zanimanee žensk za spolnott v tem obdobju? Približno četrtina jih občuti povečano željo, ki traja nekako do sedmega meseca. Pri kakšnih trinajsiih odstotkih traja ta želja vse do zadnjega meseca. Te pogosteje občujejo, imajo močnejše spolne vrhunce in verjetno lažje rodijo. Mnoge se šele v tem obdobju prav sprostijo, ko odpadeaa negotovott in strah pred neželjeno nosečnostjo. Kakšna četrtina žensk na začetku občuti manjšo željo po spolnih odnosih in ta odstotek se v času nosečnosti povečuje. Manjša ee tudi pogostost vrhuncev med spolnim odnosom. Zmanjševanje zanimanaa za spolno življenee je odvisno od: - telesnega počutja (jutranje slabosti, zaspanosti, utrujenosti); - pogostosti odnosov pred nosečnostjo; - stališča do nosečnosii (strahu pred splavom, poškodbo ploda;; - poprejšnjih nosečnosti; - trajanja zakona; - skladnosti med partnerjema; - izobrazbe itn. Skoraj nikoli pa ni spolnost popolnoma izključen,, samo drugačna je. Nekaterim možem se partnerka s povečanim trebuhom zdi manj privlačna - drugim pa šele, ko je ta zares velik in izbočen. In zopet se nekaterim zdi tako oblikovana mikavnejša. Poleg tega jih veliko v drugem tromesečju nosečnosii kar žari. Imajo prosojno kožo, sijoče oči in svetleče lase. Čisto normalno, da s tem spodbuaajo moža k spolni dejavnosti. Med nosečnostjo naj partnerja izbereta položa,, ki neposredoo ne obremenjuje trebuha. Zato naj opustita položaj >moški zgoraj«. Najbolj priljubjjena zamenjava je spolni odnos od strani. Ta položaj postane še pogostejši v zadnjem trimesečju, in sicer na račun položaaa »ženska zgoraj« ter odnosov od zadaj, ki sta bila pred tem verjetno bolj običajn.. Starši in spolna vzgoja Spolna vzgoja naj se začne že v tem obdobju, saj je sestavni del človekovega bivanja. Začne naj se s samim dejstvom, da bo ženska postala mati in da bo moški pastal oče. Prva nujna vzgojna naloga staršev je, da ljubijo svojega bodočega otroka in se ga radujejo ne glede na to, ali bo deček ali deklica. V osebnem življenju ljudi bi bilo manj docela nepotrebnih tavanj, nes~eč in žaloige,, včasih pa že kar usodnih stranpoti, če bl vsakega otroka v sklopu celotne vzgoje pravilno oblikovaii in vodili tudi glede na njegovo spolno vlogo. Torej: Otrok mora biti s svojim spolom zadovoljen. To naj mu da že predrojstvena spolna vzgoja, ki jo sprejema prek staršev. Posebno nalogo ima v času nosečnosti mati. Partnerja - očeta naj nauč,, da spozna svoje še nerojeno dete (ki že živi svoje zasebno življenee). Ženske si pogosto predstavljajo, da pride do te preobrazbe že v trenutku spočetja. Vendar to ne drži. Zato naj ženska v času nosečnosti pouči svojega partnerja z vsem v zvezi z novim življenjem, katerega nosi pod srcem. Nerojeni otrok seveda še ne more razumeii besed staršev. Lahko pa »razume« sporočllo - ali ti zvoki pomenijo nekaj umirjenega, prijetnega. Prav tako pa »prepozn«« tudi vznemirjenost, ogroženost, odbijalnost. Tudi ugotavljamo, da obstaja tesna povezava tudi med razvojem njegove spolnosii v tem času in medosebnimi vidiki spolnosti njegovih staršev. Na otroka ne vpliva le dednott (geni), ki jo prejme od staršev, marveč tudi okolica. Prejšnje čase je prevladovaoo mnenje, da ima vse materino delo in doživljanje velik vpliv na bodočega otroka. Nekoliko pozneJe so zdravniki zašli v drugo skrajnost: Naj mati dela in doživlja karkoii že - izvzemii hujše poškodbe ali nezadostno prehrano - nič ne vpliva na plod. Dandanes se zopet vračamo k prejšnjemu gledanju. Trdimo, da vplivajo duševna navzkrižja škodljivo na samoupravoo živčevje in notranje izločanje. Ker pa je plod s posteljico najtesneee zvezan z materinim telesom, vplivajo raziični duševni pretreii tudi na razvijajoči se plod. Torej naj bodoča mati stori vse, da bi bila med nosečnostjo kar se da duševno in telesno zdrava. Če nastaneoo kakšne neprijetnoiti v njenem življenju, naj sijih prizadeva čimprej prebrodi.i. Če jim sama ne more biti kos in so duševne motnje hujše narave, naj se zateče po nasvet in pomoč h kakšnemu psihoterapev-tu. Otrokova praporreba po starših in njihovi nenadomestljivi vlogi ter po ljubezni in varnosii vodi do osnov- 214 ObzorZdrN1996;30 nega dejstva: do potrebe po popolni zavarovanosti, ki se tudi pri vzgoji za ljubezen še mnogo premalo upošteva. Zato je zelo pomembno, da se partnerji že vnaprej veselijo in se pripravljajo za svoje najlepše poslanstvo biti dobri zakonci in celoviti starši, s tem pa tudi božji sodelavci pri soustvarjanju novega življenja. Takšna priprava jim pomaga z veseljem sprejeti in živeti nosečnost. Le tako bodo dočakali srečen dan poroda svojega zaželenega otroka - naj bo rojen zdrav ali bolan, naj bo deček a1i deklica. Zato pa je najprej potrebno, da se zakonci učijo razumevati svojo spolnost. Ljubeč pogovor je dobra možnost, da se znebijo nepotrebnega sramu in zavor. Šele če se hodo kot možje in žene o vseh spolnih zadevah lahko med seboj pogovarjali brez zadrege, bodo kasneje tudi z otrokom ravnali, ne da bi jim postalo mučno ali nadležno. Čustvena stanja tega obdobja imajo namreč pomembno vlogo v kasnejšem razvoju posameznika in da so že v tem obdobju možne tudi duševne poškodbe. To pomeni, daje potrebno že pred otrokovim rojstvom tako ukrepati in se odločati, da bo za njegovo duševno zdravje in njegov spolni pouk in tovrstno vzgojo najbolje. Za njegov razvoj je torej pomembno, da ga starši radostno sprejmemo, da so med željenim pričakovanjem novega bitja srečni. Starši naj spočeto bitje odgovorno in zavzeto sprejemajo. Ta že pred rojstvom izkuša tudi, kako ga zavaruje in ščiti nekdo, ki ni mati - daje pa ji moč, da opravlja vlogo naravnega zaščitnika. Takšen ljubezenski odnos pomaga materi, da se varuje stresov, škodljivih snovi (alkohola, kajenja ipd.) in skrbi za lastno in otrokovo umirjenost s primerno glasbo, sprehodi v naravo itn. Starši so tako enako odgovorni - čeprav na različen način. Oče daje materi moč in človečansko oporo, ki jo kot nositeljica življenja še prav posebej potrebuje. Noseča mati potrebuje varnost in zaščito, kiji jo more dati prav mož - otrokov oče. Nepravilno ravnanje staršev in posledice Starši lahko naredijo napako glede spolne vzgoje še pred otrokovim rojstvom. »Jasno, da bo deček« (oziroma »deklico smo naročili«), so njihova pričakovanja. In zanj seveda pripravljajo tudi oblačila: Vse rožnato za deklico oziroma vse modro, če pričakujejo dečka. Tako hočejo samo določen spol otroka. Kadar temelji takšna želja na predsodku, gre največkrat za duševno neuravnovešene ljudi, ki otroku neželenega spola ne bodo dobri starši. Posledica neuresničene želje je lahko, da imajo starši do otroka nepravilen odnos. Kakšno razočaranje bodo doživeli, ko bodo namesto dečka dobili »uscanko« (oziroma ker bo namesto pričakovane deklice prišel na svet »poba«). Že s tem bodo zavzeli do njega nepravilen odnos. Z deklico bodo ravnali kot z dečkom (in obratno), samo da zadostijo svoji želji. Otroku bo najprej seveda vseeno, za koga ga imajo - saj ničesar ne bo vedel o dečkih in deklicah, še najmanj pa o svojem spolu. Vendar takšen kasneje ne bo prevzemal značilne vloge in posebnosti spola, ki mu pripada. Zaradi njihovega nepravilnega odnosa bo zelo negotov. lmel bo velike težave pri obnašanju. Dobil bo odpor do lastnega spola. Nesrečen ho, ker ni nasprotnega. Ta bremena bo lahko nosil tudi še kot odrasel. Celo v zakon pridejo mnogi s takšnimi težavami in jih včasih prav težko prebredejo. Nekateri sploh nikoli. Nosečnica se devet mesecev pripravlja na otrokovo rojstvo in materinstvo. Tudi če si ga ni želela, v tem času večinoma premaga odpor in se ga začne veseliti. Nekatere pa ga ne morejo vzljubiti ker jih: - veže na neljubega moškega, - spominja na nezvestega prijatelja, - sili v življenje, ki mu niso dorasle. Takšen otrok je redkokdaj srečen. Verjetno ne zaupa vase in zelo težko navezuje stike z drugimi. Z neželenim otrokom matere potem velikokrat ravnajo trdosrčno - ali pa ga razvajajo, saj imajo slabo vest. V obeh primerih pa ga bo mučil občutek nedoločene krivde in se ne bo mogel zaupati svoji okolici. Če ga torej ne morejo sprejeti in iskreno ljubiti, je posvojitev primernejša rešitev. Literatura 1. Ellis A. Ljubezen kot umetnott in znanos.. Ljub1jana: Državna založba Slovenije, 1968. 2. Grothe H. Od kod otroci. Ljub1jana: Cankarjeva za1ožba, 1971. 3. Janez Pavel H. Aposto1sko pismo o družin.. Ljub1jana: Družina, 1982. 4. Kitzinger S. Rojstvo. Kranj: Centra1ni zavod za napredek gospodinjstva 1988. 5. Košiček M. in T. Tudi vaš otrok je osebnost II. Zagreb - Ljub1jana: Orbita,, 1976. 6. Mi1akovié I. Kada su majka i njeno dijete bili sami. Beograd: samoza1ožba, 1986. 7. Ni1sson L. in sode1avci. Živ1jenje pred rojstvom. Ljub1jana: Pomurska založba Murska Sobota, 1985. 8. Pert1 E. in M. Naše živ1jenje. Celovec: Mohorjeva družba v Ce1ovcu, 1972. 9. Schinde1 E. in Rot A. Naturgescichte der Liebe. Wien: samoza1ožba 1960. 10. Smernice za vzgojo človeške ljubezn.. Ljub1jana: Družina, 1984.