!

■ÜaÄiSa «sak dan zlutrai, izvzemi pondeiike. MeseCna naročnina: v UabQän! Din tOr—> po pošti Din 12*—, (nozentstvo Din 2&‘ »
Uredništvo: Woifova ulica št 1/L — Telefon it 213 Brzojavni naslov: „Ncvosti-Uubijana'*. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon St 44.
•mm

Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do IS.ure, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.233.
Preti sestankom narodne skupščine.
„Naša država bo živela brez Radića“»
Angleške in italijanski odgovor
Nemčiji.
Nova mednarodna moč. — Solidarnost intelektualcev.
t|( današnjemu sestanka društev intelektualnih delavcev v Ljubljani,}
2e dolgo je tega, kar so se celo pesniki šteli med delavce. Imenovati jkoga kulturnega delavca, je na vsak način Časten poklon. Nekega lepega dne pa so stopili te vrste delavci Iz svoje »splendid Isolation«, ki edina jim je pristojala kot življenski pogoj vsakega stvarjenja, in so stopili na socijalna tla, organizirali so se v društvih.
Tako |e n. pr. nastalo v Franciji društvo »Compagnons de 1' Intelligence« in pa znano veliko udruženje »Conffidčration des travailleurs ta-teilectuels« (C. T. L). Treba je bilo strniti vrste intelektualcev, ne samo onih, ki vstvarjajo, to se pravi znanstvenikov, umetnikov, pisateljev in pesnikov, ampak tudi onih, ki so proletarci znanosti In umetnosti. Posebno slednji hudo občutijo sedanje slabe čase. Po vojni njih položaj niti mate-rijeino, niti moralno ni ostal na višku socijalnega življenja. Visoka, nesebična kultura, ki edina vodi do velikih izumov, kateri koristijo vesoljnemu človeštvu, nudi svojim pristašem danes prav žalostno življenje in celo manj časti, kot si jih more pridobiti Industrijec ali trgovec, ne glede na njegov materijelni dobiček. Zato pa tudi mladina noče več posnemati tako zaničevanih ljudi. Na vseučiliščih je vedno manj dijakov, znanost peša, inteligenca ponehuje posvečevati se duševnemu delu. Marsikdo je mnenja, da je to neizbegljiva kriza, ki sledi vsaki revoluciji, vsaki vojni. Toda vojna in kriza sta sedaj neizmerno širokega razmaha.
Ročni delavci so se že dolgo organizirali in na ta način vzdržujejo svojo plačo na višini denarnega kurza in draginje življenskih potrebščin. Tudi delodajalci so Že dolgo organizirani in sklepajo pogodbe, da branijo svoje koristi. Slednjič so pa tudi nekateri intelektualci prišli na misel, da bi bilo bolje organizirati se, kot izginiti brez dedičev za svoje misli, in v organizaciji intelektualcev najti svojo pravo svobodo in rehabilitacijo.
Tako so se slednjič intelektualci združili, ne sicer v sindikate kot ročni delavci, pač pa v udruženja. Izkušnje drugih so jim pa jasno pokazale, da so narodna udruženja nezadostno poučena o pravih koristih in da se osumljena akcija ovira vsled zaostalosti manj civiliziranih držav.
In tako so se storili prvi koraki k mednarodnemu udruženju intelektualcev. Že pet let se trudi Društvo narodov, da uvede univerzalno metodo v vseh strokah civilizacije, tako tudi v sodelovanju intelektualcev. Prehitela so ga pa različna udruženja intelektualcev, ki so se združila od naroda do naroda, vedoč, da so samo mednarodne rešitve socijalnih in intelektualnih problemov uspešne.
3. aprila je udruženje intelektualnih delavcev v Franciji sklicalo v Parizu, v sorbonnskem amfiteatru, intelektualce vseh narodov, včlanjenih v Društvu narodov. In tu se je zvečer 6. aprila v splošnem velikem navdušenju enoglasno sklenilo ustanoviti Mednarodno udruženje duševnih delavcev (Confćdćration Internationale des Travailleurs Intelectu« els, okrajšano: C. T. I.). Da pridejo socijalni razredi v ravnovesje, se je torej organiziral nov socijalni razred. Če rabimo vojaški izraz, smemo reči, da je inteligenca »kader« naroda.
Provizoričen komitč pripravlja za december 1923 tlovo zasedanje mlade C. T. I. v Parizu.
Priznanje pravio inteligence bo zagotovilo pravo svobodo talenta in propagirala pravo civilizacijo.
Dr. F. V. B.
Odnošaji z Grško.
Beograd, 12. maja. (B) Danes Predpoldne je g. Pašifi sprejel g. Ba-togdžiča, našega Predstavnika v Atenah. Predmet poseta je bilo poročilo o adnošajih med nami in med Grško, v zvezi s podpisom konvencije o nevtralni coni v solunskem pristanišču.
a Sli e MINISTRSKEGA SVETA.
Beograd, 12. maja. (B) Na sinočnji ministrski seji je bil ministrom izročen v proučevanje načrt zakona o invalidih, ki ga je izdelal minister za socijalno politiko. Minister financ je poročal o pripravah za sestavo bodočega proračuna. V drugi proračunski načrt pridejo tudi vsi izredni krediti, ki jih je ministrski svet odobril posameznim ministrstvom. Tl krediti znašajo 520 milijonov dinarjev. Minister za zunanje zadeve je referlral o konvenciji glede naše slobodne cone v Solunu, minister notranjih del pa o razmerah v državi. Gosp. Marko Trifkovič je sporočil, da je urejeno in dano v tisk poročilo verifikacijskega odbora. Začetek dela v parlamentu bo odredil g. dr, Peleš v sporazumu s predsednikom vlade. Odločeno je, da bo skupščina delovala in da zaradi nujnosti poslov ne bo preložena čez praznike. Ves ostali čas te seje je bil porabljen za pripravo materijala za skupščinsko delo. Seja je trajala do 8 zvečer.
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Beograd, 12. maja. (Z) Danes so bila dotiskana in razdeljena med poslance poročila o delovanju verifikacijskega odbora» S tem v zvezi je sklical predsednik dr. Peleš prihodnjo sejo narodne skupščine za torek, 15. t, m, ob 10. uri dopoldne. Z ozirom na to, da se te dni začno muslimanski prazniki bajrama, je pozval dr. Peleš načelnike strank, da se z njimi sporazume glede delovanja parlamenta. Vsi poslanci so dobili poziv, naj pridejo v Beograd k sejam narodne skupščine. Na prvi, torkovi seji se bo razpravljalo o poročilu verifikacijskega odbora, nakar se bodo odgodile seje zbornice do prihodnjega torka, t. j. do 22. t. m.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd, 12. maja. (B) Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o stališču demokratskega kluba glede dela v skupščini, ki se začne v ponddjek ali torek, t. j. brž ko bo dotiskano poročilo verifikacijskega odbora. Razen tega je bilo treba sklepati, kako stališče naj zavzame demokratski klub nasproti drugim strankam, zlasti nasproti radikalom. Ker pa je bilo na seji le malo število poslancev in se prihod ostalih pričakuje za jutri, bo plenarna seja kluba v pondeljek.
RADIČEVA DELEGATA V BEOGRADU.
Beograd, 12. maja. (B) Davi ob 7.15 sta prispela v Beograd z zagrebškim v lakom dva Radičeva delegata, dr. Juraj Kmjević, poslanec in generalni tajnik Radičeve stranke, ter poslanec
Beograd, 12. maja. (Z) Kakor poročajo iz Sofije, je prišla bolgarska policija na sled novi zaroti proti ministrskemu predsedniku Stambolijskemu. Atentat bi imel izvesti podpolkovnik
Dragutin Kovačevič. Danes dopoldne sta se razgovarjala s sotrudnikom »Tribune«. Na vprašanje, ali je upati, da pridejo poslanci Radičeve stranke v parlament, je odgovoril dr. Krnjevič: »Prišli bomo, če bo to potrebno. Naš prihod je odvisen od okolnosti. Vendar ni izključeno, da priđemc. Trenotno izgleda, da je bolje, da ne pridemo.« Na vprašanje, ali se bodo nadaljevali pregovori z vlado, je dr. Krnjevič odgovoril: »Mi želimo, da se nadaljujejo in imamo dobro voljo, da pride do sporazuma. Ce pa do tega pride, zavisi od več faktorjev, ne samo od nas. Običaj» no se razširjajo po listih in ustno alarmantne in tendicijozne vesti, katerih cilj je, ovirati pot do sporazuma. Toda mi ne posvečamo dosti pažnje tem vestem. ?ato tudi pridemo sera in tja v Beo-id, da se prepričamo na viru o na-ah beograjskih političnih krogov.« vprašanje, ali je bil dr. Korošec v i -rebu in ali se je razgovarjal z Radićem, je dr. Krnjevič odgovoril, da je bil, da pa ne more točno povedati, kdaj. »V ostalem,« Je nadaljeval Radičev poslanec, »vzdržujemo stalne zveze, ker je dr. Korošec določen, da poroča o položaju v Beogađu.«
Beograd, 12. maja. (B) Glede na Krnjevičevo izjavo, da pridejo Radi-čevci v skupščino k volitvam predsednika, se je sotrudnik »Preporoda« obrnil na nekega uplivnega člana vlade za njegovo mnenje o tej izjavi Gospod minister je rekel: Štiri leta Je živela ta država brez Radiča, pa bo mogla živeti tudi ie petdeset let. V ostalem ml ni jasno, kako si Radičeve! to predstavljajo, da bi prišli na skupščino k volitvam predsednika, pa niso do danes še Izročili svojih pooblastil In Jim verifikacijski odbor tudi ni mogel overoviti njih mandattov. Za to se čudim, kako more kdo kaj takega govoriti.
(Z) Minister za notr. stvari Vujičič je izjavil glede sodelovanja z Radičev-ci na tozadevno vprašanje: »Vsak poslance mora najprej predložiti narodni skupščini svoje pooblastilo, nakar razpravlja verifikacijski odbor o tem, ali se njegov mandat overovi ali zavrne. Ako se izvolitev overovi, mora poslanec položiti predpisano prisego, potem Šele se more udeleževati dela parlamenta. Šele po vseh teh procedurah se morejo poslanci udeležiti volitve predsednika narodne skupščine. Kar se tiče prostih voznih kart, ki sta jih zahtevala Radičeva delegata, je izjavil ugleden politik, da imajo v zmislu člena 113 pukovnika narodne skupščine vsi poslanci pravico do brezplačnih voznih kart Član narodne skupščine pa mora postati po členu L13 poslovnika le oni, čigar mandat je proglašen za veljavnega, overoviti pa ga mor; verifikacijski odbor zbornice.
Atanasov, pa se mu Je posrečilo, da je pravočasno pobegnil iz Sofije. S to zaroto v zvezi je bil aretiran urednik Ukidana, ki je zapleten v atentat n* Stam-bolijskega.
ANGLEŠKI ODGOVOR NEMČIJI.
London, 11. maja. (Br.) »Evening Standard« piše, da je zvedel od visoke osebnosti, da bo Velika Britanija odgovorila približno z istimi izrazi kot Francija, da so nemške ponudbe nesprejemljive in da ne morejo tvoriti na noben način podlage za resno diskusijo. Britanska vlada tudi ne bo sprejela nemškega predloga, da se skliče mednarodna ali kaka druga komisija, temveč bo z ozirom na to, da je prvotna ponudba nesprejemljiva, izrazila upanje, da bo Nemčija v interesu Evrope in celega sveta, zadevo še enkrat preštudirala in bo poslala ponudbe, ki bodo to pot mogle služiti kot trdna podlaga za začetek pogajanj. (Radio.)
London, 12. maja. (K) Govore, da bo angleška nota zavrnila nemški argument, češ da pomeni zasedba Poruhrja kršitev versaillske pogodbe.
London, 12. maja. (K) Angleški odgovor Nemčiji, ki je bil zaupno sporočen zunanjima uradoma v Parizu in Rimu, bo angleški zunanji urad jutri popoldne razglasil. Zastopnik »Agence Havas« demantira vest, po kateri bi bi-
skega udruženja, udruženja sodnikov, udruženja zdravnikov ter predstavniki uradniškega stanu iz Zagreba, Splita in Sarajeva. Na sestanku se je ugotovilo, da je načrt zakona o uradnikih za uradnike s fakultetsko kvalifikacijo nepravičen, ker je n. pr. v novem načrtu osnovna plača za začetnika s fakultetsko Izobrazbo določena s 3C00 Din, a za začetnika iz služiteljske kategorije z 2400 Din. Po daljši diskusiji in ko so razni govorniki izrazili svoja mnenja, se je sklenilo, da zastopane organizacije delegirajo nekaj članov, kateri naj bi do pondeljka izdelali pripombe k načrtu zakona. V pondeljek se naj sestanejo vsi delegati, da formulirajo predloge in jih predlože ministru za izenačenje za-konov, Marku Trifkoviču.
ARETIRAN KOMUNIST
Zagreb, 12. maja. (Z) Zagrebška policija je prijela komunista Čuiibrkovi-ća in Tarabuša, ki sta se povrnila iz Ljubljane v Beograd. Zaradi nedovoljenega povratka sta bila obsojena na 14 dni zapora.
Obisk
„Stankoviča“ v Ljubljani.
(slej poročilo na 2- sl srti
la v noti izjava, da zasedba Boruhria ne bi bila združljiva z versaiilsko pogodbo. Nota tudi ne vsebuje angleškega pogoja, da bi se Nemčija morala zavzeti za konferenco, katere bi se udeležila Amerika.
ITALITANSKI ODGOVOR NEMČIJI.
Rim, 12. maja. (Br.) Italija pošlje posebno noto Nemčiji. S tem bo pokazala, da koraka po oni posebni poti naprej, katero je nastopila pri zasedbi Poruhrja: vojakov ni poslala, pač pa je delegirala inženirje, katerih sodelovanje s Francozi je bilo zelo uspešno. Ita,-lijanska nota bo skušala olajšati diskusijo o reparacijah na novih podlagah, katere bi morda mogla Nemčija miditS. Ta nota je bila sestavljena v soglasju z angleško vlado, vendar bo poslana Nemčiji šele po britanski noti. Tudi italijanska nota bo podčrtala, naj si Nemčija nikakor ne dela upov o morebitnem nesoglasju med zavezniki, kajti zavezniki ostanejo odkrito solid: m v problemu reparacij.
Pariz, 12. maja. (K) italijanski in angleški odgovor Nemčiji je bil spöro» čen v Parizu.
Ruski odgovor na angleški ultin^L
posreči, likvidirati zadevo sovjetsk« delegacije v Eonuoflu.
London, 12. maja. (K) Narodni svet delavske stranke objavlja poročilo, v katerem ne odobrava besedila angleškega ultimata ruski vladi in predlaga, da se vprašanje reši z mednarodno konferenco ali z mednarodnim razsodiščem. Takozvana socijalno- demokratska frakcija delavske stranke so današnje izjave delavske stranke proti angleškemu ultimatu ni hotela udeležiti
London, 12. maja. (K) V zvezi s tem, da je bila na Murmansko obalo vi zaščito angleških ribiških parnikov odposlana angleška vojna ladja, je načelnik frakcije delavske stratnke sklenil poslati sovjetski vladi brzojavko s told vsebino: Vest, da je angleška vlada odposlala na Murmansko obalo topnjačo s poveljem, da, če bo treba nastopi tudi s silo, je pariamentarične delavske zastopnike jako vznemirila. Rusija se zato: prosi, da opusti vse korake, ki bi mogli dovesti do porabe sile in do izbruha vojne, dokler ne bo nadaljnjih pogajanj ot ultimatu angleške vlade.
ZA SANACIJO MADŽARSKIH FLNANC.
Budimpešta. 12. maja. (K) Msd-* žarski Korespondenčni urad poroča, da' bo danes objavljeno besedilo vloge fH nančnega ministra dr. Kalaya na repa^ raersko komisijo. Iz vloge se razvidi da Madžarska stremi za tem, da si za kritje potrebnih izdatkov najame kratkoročno posojilo 40—50 milijonov zlatih kron, s čemer bi bilo mogoče do konca leta ustaviti tiskanje bankovcev,
PREBIVALSTVO V GRADCU.
Gradec, 12 .maja. (K) Po dosedanjem izidu štetja ima Gradec 152.721 prebivalcev, od teh 71.391 moških la 81.330 ženskih oseb. Proti ljudskemu štetju I. 1910, je zaznamovati tedaj prirastek 940, proti štetju L 1920 pa padec 4311 prebivalcev. Število stanovanj v Gradcu znaša 40.618.
Današnje priredi!y<e*
V	Ljubljani:
Drama: Shakespearova komedija »Kar hočete«. Izv.
Opera: »Evgeni! Oniegin«, Izv.
Kino Matica: »Maciste in kaznjenikc.
Kino Ideal: »Med razbojniki in divjimi zvermi«.
Kino Tivoli:	»Bodi moja ženica« —
Max Linder.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »Zvesti tovariš«. Ižv, V pondeljek, rine 14. maja v Ljubljani;
Drama: »Češnjev vrt«. Red B.
Opera: Zaprto.
Kino Alatica: »Kadar listje vene«.
Kino Ideal: »Oreh ene noči«.
Kino Tivoli: »Princesa Ostriga«, Ossi Oswalda.
V Celju:
Mestno gledišče: ob 8. uri koncert »Stankoviča«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Oušnik na Mjk* rijinero trgu.	«
predstavniki univ. profesorjev, inžener-
Naša vlada in resko vprašanje.
Beograd, 12. maja. (B) O priliki zborovanja industrijskih korporacij v Beogradu sta bila sprejeta v avdijonci pri g. Pašiču predsednik Zemljoradni-škega saveza industrijcev v Zagrebu, Aleksander la tajnik Marko Balojer. Ob tej priliki sta prosila, naj se vprašanje naše luke na gornjem Jadranu čimprej reši Ministrski predsednik je izjavil,
Sklepi niške konference.
Beograd, 12. maja. (Z) Zunanje ministrstvo je objavilo vse resolucije, ki so se sprejele tekom meseca marca na konferenci v Nišu ih ki se nanašajo ha odredbe v zaščito bolgarske meje. Po vesteh iz Sofije je tudi bolgarska vlada objavila niške sklepe. Hkrati je razglasila tudi ukrepe, ki se imajo storiti proti akcijam odbora makedonstvu-juščih. Doslej je bilo aretiranih 30 oseb in ustavljenih pet listov. Po skle-
Nameravan atentat na
Stambolijskcga.
da stoji naša vlada odločno na stališču, da se mora rapallska pogodba popolnoma izvršiti in da vlada od tega stališča nikakor ne bo odstopila. Predstavnika hrvatske industrije sta vzela to izjavo predsednika vlade na znanje s posebnim zadovoljstvom in zahvalo, ter sta se zahvalila za izredno ljubeznjiv sprejem s strani g. Pašiča.
njenih odredbah se imajo zapreti vse ilegalne osebe, avtonomisti in federalisti, ter razpustiti vše organizacije, kakor tudi izgnati vsi agitatorji ob meji in v notranjosti Bolgarske. Po kasnejših vesteh je bilo v Bolgarski prijetik tekom včerajšnjega dne nad 500 ljudi ki so pripadali četaškim organizacijam. Vse te osebe so bile odvedene v Varno, kjer bodo internirane.
Helsingfors, 11. maja. (Br.) Brzojav iz Moskve javlja, da bo sovjetska vlada odgovorila v par dneh na angleški ultimatum. Izjavila bo znova, da ne vodi nobene protibritanske agitacije v Orijentu in zahtevala razjasnila o gotovih točkah angleške note. Stavila bo predlog, da se vprašanje zaplenjenih angleških ladij podvrže arbitraži Med tem je bila pa 7. maja spet ena angleška ladija, Lord-Astor, zaplenjena, okoli 10 milj daleč proč od obrežja v Belem morju. Kaj se je zgodilo s posadko, ni znano.
London, 12. maja. (K) Cuje se, da bo Krasin v prihodnjih dneh prišel v London, ker zelo želi, da se prepreči prelom med Angleško in med sovjetsko Rusijo.
London, 12, maja. (K) Glede na potovanje Krasinovo v London poroča »Daily Express« iz Moskve: Sovjetska vlada je sklenila poslati v Lon .on trgovinskega ministra Krasina. kj mora nemudoma po zračni poti tja oü-poTovati. Krasin bo poskusil sporno vprašanje urediti ali, če se mu to ne
Sestsre’c intefsk-ualcsv v Pogradu.
Beograd, 12. maja. (B) Včeraj popoldne je bil sestanek intelektualcev s fakultetsko izobrazbo. Sestanek je sklicalo profesorsko udruženje. Udeležili s se za predstavniki prof. društev.
Poslovna vlada in oradniiko
vprašanje.
Beograjska »Samouprava«, glavno glasilo Narodne radikalne stranke, je objavila pod gornjim naslovom izpod peresa g. M. S. Lapčeviča jako aktualen članek o tem vprašanju. Pisec izvaja sledeče:
Nočemo govoriti na tem mestu o tem, kaj se je po osvobojenju do danes storilo v pogledu ojačenja naše kraljevine. Pripomnili bi samo mimogrede, da se je v današnjih težkih razmerah storilo več, kakor je bilo pričakovati. Mnogi, ki so v svetovni vojni živeli na zapadu, so potem, ko so se vrnili po osvobojenju v domovino, z začudenjem gledali kontrast tehničnih sredstev In raznih kulturnih ustanov, s katerimi razpolagamo mi, in Id jih ima na drugi strani zapad. Izmed vseh narodov je v Evropi naš narod najbolj razpoložen za vse ono, kar se nanaša na kritiko. Poleg tega je oblagodarjen z nepotrpež-IJivostjo. Vsi vemo, da se z golimi rokami ne da ničesar doseči. Mnogi pa bi hoteii, da — bosi in goli, kakor smo izšli iz svetovne vojne — tekmujemo z močnimi in bogatimi zapadnimi državami in da takoj razpolagamo s em, kar imajo kulturni zapadnjaki. i se moramo .zavedati, da so imeli zapadnjaki svoje kulturne tekovine že pred vojno in da je njim mnogo lažje vzdrževati svoje institucije, kakor nam ustanavljati nove. Ml se šele trudimo ustvariti ono, kar, zapad samo neguje in vzdržuje.
Iz raznih strani se sliši ostra kritika, zakaj plača seljak tako malo davka. Pozablja se pa, da je kmet najbolj trpel vsled vojne in da je ponajveč ostal brez živine in orodja. Bolnik mora najprej ozdraviti Kmetski stan mora postati produktiven, kmet mora — kakor pred vojno — iz lastne dobre volje dati vse ono, kar je potrebno splošnemu blagostanju države. Posledice te finančne politike se že čutijo po naših selih. In selo je pri nas glavni faktor vsega gospodarskega napredka. če je kmet bogat, oziroma, če je večina zadovoljna, potem je prav lahko zadovoljiti tudi manjšna
»Slovenec« je še pred nekaj dnevi omenil, kot zaslugo Slovencev za osvo-bojenje in zedinjenje našega naroda, sodelovanje Slovencev pri avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine leta 1878! Svoječasno je izdala Mohorjeva družba knjižico pod naslovom: »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, v kateri proslavlja junaštvo naših fantov. Ko je ta loijižica izšla, me je bilo do kosti sram, da je kaj takega mogoče. To svoje mišljenje sem takrat tudi večkrat izrazil v privatnih razgovorili. Ako pogledamo naše starejše časopisje, vidimo, da je s splošnim navdušenjem pozdravljalo okupacijo Bosne od strani Avstrije. To je prešlo celo v naše slovstvo in navduševali so se tudi tako narodni pisatelji kakor Jurčič in Vošnjak.
To je najboljši dokaz, kako slabo so bili orijentirani Slovenci in kako glo-
Skupina naše družbe, ki najtežje prenaša vojne posledice, je brezdvom-no uradništvo. Današnja homogena vlada pripravlja sedaj projekt širšega obsega, v katerem se tretira materijelno zboljšanje našega položaja Icvalificira-nega uradništva. Kakor vedno, tako je NRS nenavadno razpoložena, da ugodi uredništvu, ki si to po pravici zasluži.
V svrho dosege stvarnih koristi je nastopila vlada najboljšo pot, izbrala je najbolj pralrtične metode za podlago tega dela. Najprej je namreč treba ustvariti možnost te operacije: najti je treba potrebna sredstva. Ta sredstva ne smejo biti v nobenem slučaju fiktivna (inflacija). Po možnosti se je treba izogniti kreditnih sredstev. Inflacija ne vodi k dobremu. V to svrho so nam teoretična dokazovanja nepotrebna. Oglejmo si Avstrijo, Rusijo, Nemčijo, Poljsko, ki so izgubile svoj kredit ne samo v notranjosti, v še večji meri pa v inozemstvu. Pa tudi krediti imajo svoje . meje. Nikdo ne otvarja kreditov brez obresti odnosno i amortizacije.
Predno se naslonimo na tujino, se moramo vprašati: ali si ne moremo pomagati sami? Dovesti nepotrebni kontingent uradništva na potrebni minimum, pomeni z ene strani indirektno povečati državne dohodke. Ta tendenca finančne politike se opaža v zadnjem času prav jasno v vseh evropskih državah. Interes posameznika se mora podrediti mnogo važnejšemu interesu: splošnosti. Preostane še vprašanje direktnih davkov, na katerega bodo morale odgovoriti široke mase. Najbolje bi bilo izbrati traso, ki bi težila za stop-njema se dvigajoči posredni kontribu-ciji.
Davkoplačevalec najraje plačuje svoj prispevek direktno, ker se viši stponjema in v neznatnih delih. Obe poti vodita k dvojnemu zvišanju državnih dohodkov. Radi tega moramo odobriti vse današnje finančne metode v nadi, da nam bodo služile v korist, največ pa onim, ki so najpotrebnejši in ki te ukrepe s polnim pravom pričakujejo.
boko so bili pod vplivom avstrijskega mišljenja. Človek bi pričakoval, da bo po propadu Avstrije nastopila popolna preorijentacija. Toda še sedaj se navaja kot neka posebna zasluga Slovencev, da so pomagali iztrgati Bosno Srbom, ter jo izročili Nemcem, Madžarjem in Judom.
Ko je Avstrija sklenila zasesti Bosno, ni bila ta dežela več turška. Njena usoda je bila zapečatena z rusko-srbsko zmago nad Turio v balkanski volski. Pripadla je Srbiji na podlagi prava zmagovalca in to je bilo zapečateno s San - štefanskim mirom.
Avstrija je prišla, po naročilu Nemčije, katero 'je takrat vodil Bismarck, kot hijena na bojišče, da iztrga Srbiji njen plen. Ta čin Avstrije je bil naperjen proti prebivalstvom Bosne, proti Srbiji, proti južnim Slovenom in
proti Slovanom sploh. Bil je čin nemškega imperijalizma nad Slovani in nemško-madžarsko-judovskega kapitalizma.
Ako bi Avstrija ne bila zasedla Bosne, bi bila pripadla Srbiji, kakor so pripadli okraji Niš, Vranjav Leskovac. Tekom teh štiridesetih let bi se bila Bosna razvila in osvobodila, ter bi izgledala sedaj, kot gori navedeni kraji. Pod avstrijsko upravo je pa ostala napol orijentalska pokrajina. Samo tuji, večinoma judovski Icapital je izžemal ljudstvo, a narod je propadal vedno boli V gospodarskem oziru je bila torej zasedba Bosne nesreča za to deželo. A še večja nesreča je bila v političnem oziru. Avstrija Je po načelu: »Divide et impera« razvnela plemenski separatizem na verski podlagi Vsled tega bo sedaj mnogo težje urediti politične razmere v tej zemlji kakor bi pa bilo pred 40. leti, ko tega sovraštva še ni bilo.
Zasedba Bosne je bilo izrazito sovražno dejanje proti Srbiji to je jasno. Bilo je pa tudi sovražno dejanje proti južnim Slovanom sploh. Avstrijski in madžarski državniki se niso niti ženi-rali, da javno poudarjajo, da Avstrija hoče Bosno samo radi tega, da zabije klin med naš narod. Ako bi bila Bosna ostala pri SrbUl kakor je bilo določeno v San Štefanskem miru, bi se bila naša zgodovina razvila precej drugače in končno osvobojenje in zedinjene bi ne bilo zahtevalo tolikih žrtev.
• Za naše fante ni bilo torej popolnoma nič častno, ako so kot tuji pandurji pomagali iztrgati Bosno Srbom, ter Jo izročili Nemcem ih Judom v eksploatacijo.
Zasedba Bosne in Hercegovine pa ni tudi nobeno junaštvo z vojaškga stališča. Ako se 50 dobro oboroženih ljudi vrže na enega samega in slabo oboroženega, ni nobena hrabrost, ako ga premagajo. Avstrija je imela takrat okrog 50 krat več prebivalcev, kakor pa Bosna. Napadla je z redno vojaško močjo, Bosni se je pa Turčija že odrekla in je potegnila in nje svoje vojaštvo. Ce so zaostali kalcšni mali neregularni oddelki, je pri tem brez pomena. Po strašnih porazih v vojni z Rusi Turčija sploh ni imela moči, da brani Bosno. Proti avstrijski zasedbi je bilo samo muslimansko prebivalstvo, torej približno ena tretjina celega prebivalstva. Pravoslavni so se držali mirno, katoličani so Avstrijce zelo podpirali. Za Avstrijo torej zasedba Bosne nikakor ni bila slavno vojaško delo. Naše Janeze lahko pomilujemo, da so ormali opravljati krvavi posel za madžarske jude, osebno so se pri tem gotovo držali hrabro, toda ne moremo jih slaviti, da so vršili pandürsko delo proti svojemu lastnemu narodu, Lenard.
Organizacija NRS.
OPOZORILO.
V vseh zadevah, ki so krajevnega, srezkega ali oblastnega pomena, naj se skliče vedno seja kompetentnega odbora in se naj sporoči želje naših članov v dotičnem kraju kot sklep na Olavno tajništvo^ da to ukrene lahko korake v izvršitev tega sklepa.
Glavno tajništvo.
SC položaju m.
Do 15. t. m. se preseli iz Maribora in bližnje okolice nad 20 družin v avstrijsko republiko. To so ostanki tistih družin, katerih očetje še v 1. 1920 niso hoteli priseči zvestobe naši državi, ampak so iz golega nacijonalnega šovinizma in trme cptirali za sosedno državo. Od tistega časa pa do danes so se razmere v Avstriji temeljito izpremenile. Takrat je bila našim ljudem Avstrija obljubljen raj, kamor so si želeli vsled predvojne mentalitete. Zlasti pri kratkovidnem in po nemških šovinistih nahujskanem delavstvu so vlekle nenavadno visoke mezdne številke, ki pa niso zalegle skoro nič v resnici. Seveda si je nepoučeno delavstvo predstavljalo samo številke prejemkov in ni preračunavalo izdatkov v vseh podrobnostih. Mnogo in največ pa je bila kriva tekom dolgih let vcepljevana in umetno gojena mržnja do Slovencev, zlasti pa do Srbov. Tako so storili korak, ki so ga pozneje bridko obžalovali in so se trudili na vse načine izogniti se naravnim posledicam. In zdaj gredo.
Nam ni žal za te ljudi, čeprav je razvidno iz njihovih imen in rojstnih krajev žalostno dejstvo, da so po veliki večini pravzaprav naši Kakor pa je navadno poturica hujša od pravega Turka, tako je bilo tudi pri njih. Svojo mržnjo do našega naroda in države so širili med delavstvom, med katerim je vsled sedanjih življenskih razmer že itak dovolj nezadovoljstva. Ta svoj posel so opravljali očito, dokler so mogli. Ko pa so se razmere toliko utrdile, da je bilo tako jasno rovarenje za nje nevarno, so pa vršili, svojo nelepo nalogo po tihem in skrivaj od moža do moža v delavnici, na cesti in doma, a zato tembolj vztrajno. Kljub vsemu trudu, vendar niso imeli skoro nikakega uspeha. Našemu delavstvu so se začele odpirati oči in je uvidelo, da ni vse dobro, kar je tuje. K temu so mnogo pripomogla žalostna dejstva na oni strani mejnih kolov. Številne delavske družine, ki so se že pred dvemi ali tremi leti preselile v Avstrijo, še danes stanujejo po vagonih in so gmotno propadle. Bili so slučaji, ko so bile take družine tu pri nas zelo dobro Situirane in so imele svoje hišice. Iz golega šovinizma in mržnje do nas pa so svoje imetje prodale in se preselile. Danes pa se nahajajo v največji bedi. Znan je celo slučaj, ko je oče take nekdaj dobre družine vsled bede znorel, dasi bi še bil danes lahko med nami in bi imel svoj zaslužek ter bi stanoval v lastni hiši. To so posledice zagrizenosti in trme.
Pri tej priliki se moramo dotakniti še enega vprašanja, o katerem se je zadnji čas pri nas razpravljalo v javnosti in ki je zlasti za naš, obmejni Maribor velike važnosti. To je import tujega delavstva in odpuščanje domačinov, ki se vrši po velikih podjetjih.
Naši državi se do sedaj ni bilo potreba boriti z veliko nadlogo, ki je bila zadela celo stare konsolidirane države v občutni meri in ki se ji pravi brezposelnost. Za vse je bilo dovolj posla, za domačine in tudi za tujce. Zadnje čase je pa nastala v produkciji stagnacija in splošne razmere so prisilile več velikih podjetij, da so svoje obratovanje skr-
''V
vjfcij -..laft & •:. Jij ~ «J ^	3
čile in omejile. Vsled tega so morale odpustiti en del svojih delavskih meči. In to odpuščanje je zadelo večinoma domačine, medtem ko so tujci, pod pretvezo nepogrešane kvalificiranosti ostali na svojih mestih in so celo pod isto pretvezo prišle samo'v tem času tuje inozemske moči, za delo, katero bi lahko opravljali oni vsaj tako dobro, če ne boljše, domačini Opažati je, da je v tem zavladal že cel sistem, ki je na škodo našemu domačemu delavstvu in tudi državi Večina velikih industrijskih podjetij je v nemških rokah, katerim je domačin dober za opravljanje najnižjih poslov; boljša mesta pa so Izključna pridržana tujcem, ki vladajo nad domačinom Izgovor, da imamo takih domačih moči je največkrat jalov. Vlada le v tem oziru izpolnila svojo dolžnost in zahtevala statistiko, koliko tujcev je še zaposlenih v naših podjetjih in zakal Izdala je celo nalog, da se morajo tekom določenega roka tujci priučiti na.-šega jezika in izvežbati za vsako stroko kvalificiranega dela — domačina.
Ta umesten ukrep, ki hna namer ščititi delavca - domačina in mu dati boljši košček kruha, se od strani industrije prav nič ne upošteva, ampak se je šlo preko njega na dnevni red. Na ta način ne pridemo nikoli do vodilnih in boljše plačanih mest v naši industriji in obrti, ampak bo naš delavec ostal večno tlačen, kakor je bil nekdaj. Zato je v gmotnem in moralnem interesu našega naroda in države, da se dosedanja smer temeljito izpremeni. Treba bo ostrejših ukrepov od strani vlade in sicer v taki obliki, da sc jim ne bo mo-,goče izogniti s praznimi izgovori, kakor do sedaj. Naš živelj mora dobiti v lastni državi najprej kruha in zavzeti tudi vodilna mesta, potem pride šele tujec. To pravilo bodo morale upoštevati vsa podjetja rada ali nerada, če-hočejo obstojati med nami
Dopšsl.
— Gornja Radgona. Iz naših krajev se je od volilne borbe tako malo sporočalo, da bi mislili vse je bilo mirno in v najlepšera redu. — Bilo je ravno nasprotno. SLS je po Apački kotlini agitirala z geslom: Ako volite za drugo skrinjico, priđete pozneje k Avstriji. Po Gornji Radgoni pa je »literat« B, na dan občnega zbora Jug. Matice deklamiral: »Pašič je porabil denar Jug. Matice za volilno agitacijo.« Pri Fürstu v Apačih so venil Nemci hvalili Srbe na sledeči način:	»Ciganska tolpa v skupščini
nam tudi noče povrniti vojnega posojila.« — Tudi finančna straža se le izkazala, posebno pri Nemcih je agitiral Frane O,: Kdor bo-volil NRS, bo pozneje še od gnoju nega voza davek plačal« Ker pa v obmejni družbi tudi cariniki ne smejo manjkati, je zato demokrat B. zmerjal radikale: »Tisti Slovenec, ki bo voli, NRS, je izdajalec Slovenije.« Takih cvetk se lahko zbere cola knjiga, in kaj sledi iz tega? Da je nasprotna inteligenca protidržavna, in nesreča za naše ljudstvo. Najostudnejše psovke smo dnevno čitali na naše največje rodoljube, ni čuda potem, da je ljudstvo na deželi izgubilo orijentacijo, ter je končno pod silo laži in sugestije drvelo v tabor SLS, V rajni Avstriji slovenski kerikalci niso tako nesramno pisali o Nemcih, kakor to sedaj delajo v lastni državi o bratih Srbih. Ob času preobrata so današnji »junaki« SLS bežali domov, sedaj pa govoričijo, kakor da bi se moral brez njih podreti svet Toda ni še vseh dni konec’
Slovenski fantje v Boini in Hercegovini
Iz pralnega Seljenja.
Koncert „Stankoviča“ v Ljubljani.
Leta 1910., torej v času, ko smo fmorali kloniti svoje tilnike pod tujim • jarmom, ko nismo smeli črhniti bese-' de, da smo si Slovenci Hrvatje in Srbi 'po rodu bratje, je vkljub neštetim tež-. kočam poletelo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, takrat pač še v začetku svojega razvoja v Beograd. Poneslo je slovensko pesem med brate Srbe. Naše pevce je sprejel Beograd kraljevsko. Nikdar ne bodo pozabili gostoljubja, katerega so bili takrat deležni Po prevratu je lansko leto priredila naša dična Glasbena Matica turnejo po Jugoslaviji. S kakšnim nepopisnim navdušenjem jih je sprejel baš Beograd, tega ne bodo pevke in pevci nikdar pozabili. In vendar je enkrat prišel čas, da srno lahko naše ljube srbske sestre pevke in naše drage brate srbske pevce radostnih src mogli včeraj pozdraviti v beli Ljubljani
Tako prisrčnega sprejema Ljubljana po osvobojenju ni doživela. Vsa naša pevska in kulturna društva so šla pred-staviteljem srbske pesmi z navdušenjem nasproti ‘r so jih spremljala po sicer zaspanih ljubljanskih ulicah z odkrito dobrodošlico. Komaj so se gostje oddahnili od naporne vožnje, že jih je čakala v operi predstava. Uprava gledališča hm ni mogle boljše ustreči, kot da flm je nudila domačo, pri nas tolikanj priljubljeno Foersterjev© opero »Gorenjski slavček«. Gledališče je bflo nabito polno. Pelo in Igralo se je na ljubo dragim gostom z vnemo in tru-daljubivostjo. Člani in Članice »Stankoviča« so se izvrstno zabavali In niso mogli prehvaliti umetniške višine liub-Jjanske opere.
Mi §mo pa z zanimanjem in nestrpno čalcali Stankovičevega koncerta. Točno ob osmih zvečer je bila unionska dvorana tako natlačena, da tako sijajnega obiska sploh še ne pomnimo. Temu se ne čudimo! Prvo beograjsko pevsko društvo nam je naklonilo koncert v stilu! Koncert, na katerem je izvajalo znamenite rukovete slavnega harmonizatorja srbskih narodnih pesmi Stevana Mokranjca. Slovenci jih poznamo iz koncertov »Glasbene Matice«, »Ljubil Zvona«, »Ljubljane« in drugih pevskih društev. Bili so najpriljubljenejše točke naših koncertnih sporedov. Mokranjac — nekdanji pevovodja »Stankoviča« je dvigal neštete dragocene bisere srbskih narodnih pesmi iz pozabnostl Iskal je v zakladnici srbske narodne glasbe najtipičnejše plodove. Priproste narodne, ljudske pesmi je povezal po njih pokrajinski in notranji sorodnosti v šopke duhtečih rož. Nevaren poizkus bi bil to za diletanta ker bi zašel v brezizrazne potpu-rije. Mokranjac pa se je tej poti izognil. Svoje šopke narodnih pesmi je zbral spretno: gledal je na njihovo notranjo zvezo, napeve je razvrstil kot motive in teme, iz katerih je kontra-punktična in tehnična struktura sama izvirala. Njihova harmonična In ritmična obdelava pa odkriva nova pota srbske narodne, ljudske glasbe.
Koncert »Stankoviča« z izvajanjem Izključno Mokranjčevih rukovetov je pomenil za Ljubljano izreden dogodek. Publika se je divila otožnim srbskim narodnim popevkam in je po vsaki točki naravnost entuzijastično Izražala svoje enodušno priznanje vrlemu zboru »Stankoviča« in njegovemu dirigentu g. S. Biničkemu. Na pevskem odru pač še ni bilo nikoli do sedaj videti toliko vencev in cvetja kot topot Ljubljanska ska in druga kulturna •	tekmovala, da počaste
staro in za srbsko pesem toli zaslužno pevsko društvo »Stankovič«. Vkljub najhuiši vročini je publika vztrajala do konca koncerta. Ni se mogla načuditi lepoti srbske narodne pesmi
Bratskim srbskim pevcem In pevkam smo iz srca hvaležni za njihov po-set in le želimo, da se kulturni stiki med nami poglobijo, da z našo prelepo jugoslovensko pesmijo uničimo vse, kar bi hotelo podirati našo misel enotne, nerazdružne, iskreno ljubljene države Jugoslavije!	—o—
»STANKOVIČ« V ZAGREBU.
Zagreb, 12. maja. (Z) Beograjsko pevsko društvo »Stankovič« ie priredilo včeraj popoldne v Zagrebu koncert Po koncertu sta priredili na čast beograjskim tovarišem zagrebški pevski društvi »Balkan« in »Mladost« banket Pevsko društvo »Stankovič« je položilo tekom dneva lep venec na grob skladatelja Lisinskega. Davi so Beograjčani odpotovali v Slovenijo, kjer bodo priredili koncerte v Ljubljani, Mariboru in Celju.
— V poročilu o koncertu Glasbene Matice je bilo pomotoma napisano, da so Božično suite St. Premrla Izvajali nekoč brez
zadnjega stavka na koncertu dr. Čerina. Izvajalo jo je orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom g. prof. Jeraja. S tem pomoto popravljamo.
— Začetek opernih predstav v LJub-Ijani se od prihodnjega tedna dalje v toliko spremeni, da se oodo pričenjale krajše opere ob osmih zvečer, daljše pa ob poi-osmih Gledališko občinstvo se opozarja, naj pazi na objave repertoarja, kjer bodo začetki vedno pravilno označeni
t UIderiko Donadini. V četrtek je umrl v Zagrebu književnik UIderiko Donadini, star koma! 29 let. Umrl i« sredi dela in plodonosnih načrtov na zavratni bolezni skoraj vseh naših umetnikov. Rodil se je
8. aprila 1894 v Plašku na Hrvatskem. končanih študijah se je posvetil radi d.-r’:ga kruha profesorskemu poki: je bil nekaj časa nastavljen v Za gr \ . .ovcih. Svojo prvo knjigo »Lud; je izdal L 1915, nato je napisal »Sablasti« ta »Vijavice«, nadalje listkov in esejev »Kamena s ramena« mi »Bezdan« ta »Igračka oluje«, l 19-roman »Kroz šibe«, kjer i* opisal
Po
ter
Pismo prijatelju v Paradiž.
Dragi! Nekaj novega je . spet med nami. Politika ti rečem, to je kisla, da je joj. Kamor pogledaš, je samo češminje. Drug drugemu očitajo naši odlični veljaki večje ali manjše pregrehe, ki jih pridno in spretno slikajo z raznimi barvami in v raznih perspektivah. Početje mora biti v splošnem precej »rentabel«, ker živi znaten del slovenskih novin skoro samo od tega. Kakor stare tercijalke, ki druga drugi rade očitajo v razburjenosti grehe izza dni zelene mladosti, tako se mi zde tl naši odlični in dični veljaki. Ako želiš izvedeti, kaj je kdo zakrivil pred desetimi ali dvajsetimi leti kar poglej v ta ali oni časnik. Ako prebrskaš par številk, Izveš gotovo. V slučaju pa, da dotični še ni oblaten, lahko pomagaš razvoju in dobremu slovesu naše politike na ta način, da sam izliješ par korcev gnojnice na tistega, ki ga imaš na piki pa boš takoj videl kakšno glorijo vzbude v naši mlaki tvoja razkritja.
Trenutno je mogoče prav uspešno razkrivati tudi pregrehe iz sedanje dobe. Ena glavnih in najbolj moderna je tista, ki so ji časnikarji iznašli ime »vladotnanlja« ali bolj po domače povedano: Neodoljivo hrepenenje po vladi. Je pa to tudi čudna ta nazadnje celo čisto zabavna pregreha. Vladati, biti gospodar, ukazovati —, to je že cilj čeprav nežnih otroških sanj. S človekom seveda to raste — in ko človek dorasta v moža, hoče nekaj biti nekaj veljati Seve, zdaj je pa križ. Naši veljaki namreč ne razumejo, da je človek lahko tudi nekaj brez ministrskega stoka ta poslanske časti, da lahko nekaj velja v svojih čisto vsakdanjih poslih ta da je poglavitno ta najvažnejše vladati v malem, na lastnem polju, v delavnici v pisarni, predvsem pa v kodrastem zatišju lastnih možganskih celic. Ta zavest je takorekoč mrtva ta bi pri nas vsak šušmar rad vladal in vodil ves »ljubljeni troimtni narod«. Tisti seve, ki ima v to smer najbolj razvito hrepenenje, najbolj kriči, da boleha na »vladoma-nijl« njegov znanec, oni pa nazaj, drugi spet navprek, tretji pošev in navzdolž in navpik, tako da »slavno občinstvo« lahko dannadan posluša glasen žabji koncert o vladi od Triglava do Vardarja.
Tako je pri nas na vse strani kajti omenjena je le neznatna kapljica iz morja naše gnusobe.
Strašno je tol In najstrašnejše je menda še sledeče: Grjiloba, ki jo gojimo in po-pad/, .kakor, mora
dino. Zastruplja ji srca, jemlje ji vero v lepoto in ceno življenja, pije ji moč. In mladina beži od nas, namenoma lega v grobove. Komaj vznikla, še vsa sveža meče življenje od sebe; kajti mi mameluki ji ne znamo dati in ne pokazati ničesar, za kar bi se ji zdelo vredno živeti. V goloti ji kažemo svoje zakužene rane in jo zastrupljamo s svojim smradom, nikjer pa ni vodnika, ki bi stopil v krog mladih src in s sveto vnemo .vlil vanje prepričanje, da je cena, da je vzor, ki je vreden življenja in njegovih težav: postati in ostati vedno in povsod človek.
Kaj bo z nami v naši mlaki?! Ako mr preje ne zalije močvirje, ti morda Še kda/ poročam tudi o tem.
Pozdravljeni
Tvoj
Tone ZemlM»
Narodno gledišče
v Ljubljani.
REPERTOAR NARODNEGA OLEDAUSu. V LJUBLJANI.
Torek 15. maja: «zprt0:	„ .
Sreda 16, maja: Ob po* ». uri zvečea »Idijot«. Red A.	.
Četrtek 17. maja:	Ob 8. mi zveče*
»Othello«. Red D. „ _
Petek 18. maja: Ob 8. url zvečer »Ker hočete«. Red E.
Sobota 19. maja: Ob 8. tprl zvečer delavska predstava po znižanih cenah »Ugrabljene Sabinke«. laven.
Nedelja 30. maja:	Ob 8. at
»Kar hočete«. laven.
Pondeliek 2L maja: Ob 8.
»Othello«, laven.
Opera.
jaška^predstava »Carmen«. Izven.
čer nE7?en,t! ÖtSn«. <RedPB. Petek 18. maja: Zaprto. Sobota 19. mala: Ob & tal slavnostna predstava na čast čel stom. »Gorenjski slavček«. laven.
Nedelja 20. maja: Ob 4 url I Mladinska predstava za birmane* la Metka«. Izven.
Pondeljek 21. maža: Ob
»Stariko¥i£"
¥ Ljubljane.
P	sprejem srbskih pevcev na
slovenskih tleh.
Ljubljana, 12. maja.
Lancs je doživela naša bela Ljubljana korporativni obisk naših južnih bratov, pevcev beograjske družine (»Stankovič*.
! Sprejem je bil tako odkrito prijateljski in prisrčen, kot bi sprejemal prat brata, s katerim, sta bila dolgo na-razen in se sestaneta po dolgih mučnih fo težkih časih zopet v prisrčen bratski .Objem. Beograd, starejši brat, je prišel k mlajšemu brata v posete in topel bratski poljub je združil obe duši. Ljubljana se je odela praznično, na cestah la trgih, posebno pa pred kolodvorom, ®0 $e zbrale pestre množice sprejem-jnikov. Ob dveh je odkorakala iz Zvez-[de sprejemna povorka z godbo na čelu na glavni kolodvor.
»Stankovič« se je pripeljal iz Zagreba. Prvi slovenski pozdravi so mu zadoneli nasproti na kolodvoru v Brežicah, kjer jih je prisrčno pozdravil g. Zdolšek z raznimi zastopi. V Krškem jih Je pozdravi! g. Završnik. Mična pozdravna slika se'je odigrala v Rajiion-burga. Pred skupino mestnega zastop-istva in meščanstva je. izročilo »Slanko-jVlču« ljubko dekletce z milim glasom ipozdravno pismo. Bolj, ,ko so se . lizali.
p
'tem prisrčneje jih je pozdravilo nn. vseh postajah zbrane slovensko ljudstvo.
Najlepši pa-je bil sprejem gostov v Ljubljani Žele: niška uprava je dala na razpolago vse prostore in izpraznila še tri tire za sprejemnike. Ob bučnem pozdravu je pripeljal vlak goste med trume bratov Slovencev. Izstopili so to voz in takoj so se menjavali prisrčni osebni pozdravi. Naše vrle dame pa so okitile brate in sestre s pestrim sioven-«kim cvetjem.
;V imenu mesta Ljubljane je pozdravil goste župan dr. L. Perič. Po pri-zrČnem pozdravu se e zahvalil bratom 4n sestram za obisk. Prišli ste k nam in ^poznali boste naše ljudstvo, spoznali -Saše kraje. Ta doba vašega- poseta naj ostane nam in vam v trajnem in naj-Jepšeni spominu:	»Dobrodošli v beli
Ljubljanil« In zaorli so mogočni po-jZdravi in slovensko cvetje je obsulo čaše brate, s katerim jih je odločilo naše vito narodno ženstvo.
V imenu ljublanskih kulturnih dru-i štev Je pozdravil goste g. dr. VI Rav-Smhar. V svojem nagovoru je povdarjal jtvedvsern, da še ni bilo gostov v Ljub-ki bi jih tako željno pričakovali in res prisrčno sprejeli. Vaš sloves je Prekoračil meje domovine in izpol-l““ ste nam željo, da vas sprejmemo ■*? Čujemo vašo milo slovansko pesem. Prvi pozdrav naj velja pevcem umet-obenem pa gledamo v vas juna-*ki srbski narod, ki nam je pomagal do ^torstva, na katero smo ponosni Hva« Č^tia In vesela vam proži Slovenija ^tsko roko v pozdrav. Beograd pri-▼ Ljubljano, da si izmenjata brata SfStt to čustva. V imenu kulturnih dru-vam kličemo: »ŽiveB!«
Pevoodja »Stankovič« g. Stan. B!-£pk! se je ganjen zahvafil za sprejem, «udarjal je, da prihajajo « pesmijo na ^^ih. Dolgo smo že želeli da obišče-to vidimo kulturno središče Slove-Ljubljano, ki nam Je bila od nekdaj ^^v»or. Prišli smo z našo pesmijo, ob-®lmte nas in privijte na bratska prsa. [4iveli bratje! Mogočni in navdušeni jPOzdravi so zaorili daleč na okoU.
Nato se je razvila krasna povorka, mljala goste od kolodvora po to Prešernovi ulici do Pre-. .	* spomenika. Sprevodu na če-
lo «Orakala vojaška godba. Njej je . n	ljubljanskih pevskih
^tornih društev. Nato so se zastopov in *	Tik Pred gosti so
«toPtoe dam v	na.
nosRn». med ksitcrimi smo oa »PaziH tudi češke in hrvatske narodne Z lavorjevhni venci na čelu so gostje, katere je celo pot aav. pozdravljala strnjena množica občinstva. Zadnji spre-POzdrav se je izmenjal pred spomenikom, odkoder so goste y avtomobilih ha nfihova
Dn@vne n@vosfl.
iggjj tefaa z^Saomo prlob-
»Andrei Temotic“
I* ml-
'««losff. izvirno <fäo
et
ac.ru,
ttenske
t5tiü vrsto
»XkdJ!?ve,rtl> ki hoče

E&Krs-SE
pnct, {dl mamo poleg dobrih
«».a,,, to«, »«saS’*
Svečani spre!2ra maršala Focha v Češkoslovaški. Dne 15. maja bodo ob priliki obiska maršala Focha defilirale vse čete praške garnizije pred francoskim maršalom. Zlasti svečano bo sprejela maršala Focha Bratislava kot najbolj Izpostavljena obmejna točka proti Madžarski. Temu sprejemu bo prisostvoval tudi predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk.
— Ugodnosti za dijake i:a železnici Prometno ministrstvo je razglasilo, da Imajo vsi dijaki ob priliki vpisa v šolo pravico na znižano vožnjo v času od 24. avgusta do 20. septembra. Poleg tega imajo siromašni dijaki isto ugodnost ob priliki velikonočnih in božičnih praznikov in sicer 5 dni pred in 5 dni po praznikih, toda le, ako se izkažejo z ubožnim izpričevaiom. Končno vsi dijaki ob koncu šolskega leta v času od 15. junija do 30, julija.
— Določitev mnogokratnika za davščino od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila za mesec marec 1923 mnogokratnik 5.54 za vrednosti in zneske izražene v dinarski veljavi — Dražba lovov. Pri okr. glav. v Ljubljani se bodo oddali v sobi št. 3 na javni dražbi v zakup za dobo 5 let t. j. od 1. julija 1923 do 30. junija 1928 nastopni lovi: dne 24. maja t. 1. ob 9. uri lovi občin Studenec-Ig, Šmarje, Lipje in Tomišeli; dne 25. maja ob 9. uri lovi občin Dol, Dolsko, Ježica In Log. Dražbeni pogoji so vsak dan ua upogled ob uradnih urah na okr. glav. v Ljubljani.
— Morala tz »Jutrove« dežele. Iz Kočevja nam poročajo: Zadnjo aprilovo nedeljo je priredila ljubljanska Glasbena Matica pod osebnim vodstvom gospoda Mateja Hubada v Kočevju krasno uspeli koncert. Pri pogostitvi, ki so jo pevcem na čast priredile kočevske gospe, so po pozdravnem govoru gospoda Prunka prišli številni tukaj-, šnli demokrati prosit dr. Sajovica, da naj spregovori v čast gostov par besedi Glasbena Matica je priredila namreč svoj koncert pod okriljem kočevskega Glasbenega Društva, čigar Vodstvo se nahaja v rokah demokratov. Dr. Sajovic se je branil, ko pa so ma predočili da bi napravilo mučen vtis, ako ne bi nihče odgovoril in da nimajo nikogar pripravnega na razpolago, se je udal In Imenom kočevskih meščanov v prisrčnih besedah pozdravil Glasbeno Matico, zlasti pa njenega predsednika gospoda Mateja Hubada, kar je prireditev napravilo šele prisrčno in domačo. Sedaj pa v zahvalo glasilo, Istih demokratov, »Jutro« z dne 11. maja dr. Sajovica radi tega govora napada in smeši, imenujoč ga — razdiralca narodne kočevske fronte 1 Mislimo, da je tu vsaka, beseda odveč —ljudje, ki so zmožni takega postopanja, se kvalificirajo sami — Več kočevskih Slovencev.
— Bivši postajenačelnii v Kočevju, g. Edvard Repovž, je radi težkih malverzacij v službi rednim disciplinarnim potom odpuščen iz državne službe.
Djaška stanovanja na PiltvJcah. Prosvetno ministrstvo sporoča, da je zgradilo d niš to »Plitviška jezera« v Plitvicah dijaška stanovanja, kjer bodo dobili dijaki stanovanje In hrano za 35 Din dnevno, toda to samo, ako pridejo v Plitvice v skupinah po 8 oseb.
— Pes je popadel v restavraciji na glavnem kolodvoru v levo nogo 161etnega dijaka Rih. Dekleva iz šiške, Lastnik psa še ni ugotovljen, dečka so kljub lahki poškodbi morali oddati v bolnišnico.
— Z nožem In kolom je napadel v Ja-sirebah France Klemen posestnikovega sina Jožeta Hribarja iz Zg. Tuhinja, ki ima težko poškodbo.na glavi in vbadljaj v hrbet Prepeljali so težko ranjenega v ljubljansko bolnišnica
— Nesreča pri dein. V tovarni za stole v Duplici Je zgrabil strojnika Ivana Slabeta stroj za oblanje, pri Čemer Je dobil mož ta-«co težke poškodbe na glav! In po levi roki, da so ga morah odpeljati y bolnišnica
— Požar v Poljčanah. V soboto okrog druge uro zjutraj Je;, nastal na kolodvoru v Poljčanah, najbrže s prenosom isker Iz železniške lokomotive, požar, ki se Je naglo razširil in popolnoma upepelil železniško tovorno skladišče In poleg njega stoječe skladišče tvrdke Zupanc. Rešilno delo gasilstva 'je bilo brezuspešno. Mariborsko gasilno društvo, ki je bilo naprošeno za pomoč, se je okrog tretje ure zjutraj odpeljalo z avtoturblnsko brizgalnico v Poljčane, kjer se je z njegovo pomočjo po tru-dapolnem delu posrečilo omejiti požar. Zgoreli sta obe skladišči, dva prazna vagona, dva vagona z opeko in -dva vagona piva. Velika nevarnost je pretila tudi vasi ker Je veter prenašal žareče ogorke in iskre daleč naokoli. Človeških žrtev ni bilo, le en gasilec je M lahko ranjen. Škoda se ceni na več milijonov dinarjev.
— Razne nesreče. MKćta Martin, mizarski pomočnik pri Franceta Izgoršeku y Šmartnem se Je z cirkularko vžagal v levo roko. — Hribar Ludovik, delavec v papirnici v Vevčah, Je bil pri delu tako nepreviden, da ga Je stroj prijel za levo roko ter jo mu zlomil. — Pogačarja Ivana, lOIetnega sina posestnika la trgovca v Zg. Šiški Je ugriznil pes. Dečka so poslali na mestnj {j. zikat — Zupan Franc, tovarniški delavec na BreznSci pri Radovljici je užgai možnar, ki Je bil že en mesec nabasan. Pri tem mu Je pa naboj odletel v obraz ter ga občutno poškodoivaJ. — Tomazina Franceta, 15let-nega sina dninarce iz Vel Gobe pri Polžni-ku, Je neki domači fant iz iste vasi po neprevidnosti z revolverjem ustrelil v glavo. Pripeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje Je opasno. — Cvelbar Anton, premogad v St Janžu, st Je pri dela zlomil levo n»®o.
Burica Stank», »letni sin posestnika iz Dragomelj prt Kamniku Je padel raz kolesa ter si zlomil levo nogo. ,-r Hribar Franc, Premogar T Trbovljah, se Je V gostilni pte-pral z prenio gar) ein Iväitora ZeleznJbotpt fteterl ga Je z nožem sunil v oko. Zdravi se V Bubijanski bolnišnici .....	,
Porod peta otrok. - Žena nekega tr-Pri Brčkem Je poylte pe-tor» dece, dya dečka la tri deklice, ki pa ®o »ri ta trotu dan umrli /
vjTbohffiä novosti- p<* *-?■•* v
,vaca se jo rij arinem pri občinstva od bi pogreba stanov, šolska mladina
«to», r ■ ■ -
umrlega naduSt'
- Pevski zbor Odprtem mbtt a ly. Prekoržak la
rtimkom prete^yu to
poribvfl^
teMjtoai; Jrr e to e.
L*j*.a. f>■ ■ , ., 4. .g,.1
vroče ozračje. Pa tudi kulturam jc de/ prišel ob pravem času, ker je bila zemlja od zadnjih vetrovnih dni že precej izsušena. — S a d n o d r e v J e po celjski okolici lepo kaže. Posebno črešenj bomo imeli dovolj, če ne pride še kaka uima, —'Nedeljsko lekarniško službo ima danes lekarna pri »Mariji Pomagaj«. — Dostop na peron celjskega kolodvora je občinstvu prost ob priliki prihoda pevskega društva Stankovič. Tudi pri odhodu društva je dostop prost. — Obrt n o nadali e valna šola v Celju je končala te dni svoje šolsko leto na prav slovesen način. Obrtno društvo je podelilo nagrade po 20 Din 16 najpridnejšim učencem. Predsednik Obrtnega društva g. Rebek je imel na vajence lep nagovor, v kojem je gojence pozival na Intenzivno izobrazbo. Razdelila so se nato spričevala. V splošnem se je na Šoli v preteklem letu dosegel prav lep napredek. Na praznik se je vršil zlet vajencev z učiteljstvom v Šoštanj in Velenje, kateri je prav lepo potekel.
— Mariborske novosti. Beograjsko pevsko društvo »Stanko-v i č« dospe v Maribor v torek ob 12.20. Na kolodvoru bodo pozdravili goste namestnik velikega župana dr. Pfeifer, župan Grčar te predsednik »Glasbene Matice« sodni svetnik Dev. Popoldne si bodo gosti ogledali mesto, zvečer po koncertu pa bo sestanek v Grajski kleti kjer bodo pogoščeni. »Stankovič odpotuje iz Maribora v sredo ob 2. popoldne. — V minulem tednu je u m r 1 o v Mariboru 10 oseb, od teh sedem moškega in tri ženskega spola. — Lekarniško nočno službo ima tekoči teden lekarna »Wolf« v Gosposki ulici. — Za slovenjebistriško cerkev določenih pet zvonov, ki jih je ulila tukajšnja Biihlova livarna, so v sobpto slovesno blagoslovili in odpeljali iz Maribora v Slovensko Bistrico. — Ker se v zadnjem času skoro dan za dnem pojavljajo nočni nemiri, so prejeli stražniki nalog, da proti nočnim razgrajačem postopajo z vso strogostjo in aretirajo vsakogar, ki bi kalil nočni mir, — Glede na to, da najbrže še ta mesec vojaška oblast izvede popis vse vprežne živine in vozil v Mariboru, se opozarjajo vsi posestniki, da prijavijo živino kakor tudi vozila mestnemu vojaškemu uradu do 16. t, m. Prekršit-ve se bodo kaznovale po veljavnih predpisih. — Na Koroški cesti št. 3 stanujoči 451etni delavec Alojzij Kranjc je v petek zvečer nameraval v svoji drvarnici cepiti d r v a. Pri tem pa se je. zrušila nanj skladnica naloženih drv in ga zasula. Kranjc je dobil težke notranje poškodbe, katerim je kijub zdravniški pomoči v bolnišnici podlegel. — V noči od petka na soboto so zasebnega uradnika K. L obiskali neznani nočni posetnikl S ponarejenimi ključi so vdrii v njegovo stanovanje, prebrskali vse stvari in na to zopet odšli, na da bi bili kaj odnesli. Celo vrata so zopet zaklenm Prav tako se Je zgodilo v Kejžarjevi ulici stanujoči K. M„ ki je tudi imela nočni obisk neznanih ogleduhov. Tudi ti so odšli in niso napravili nobene škode. — V »Taboru« je sprožil proiesor dr. Anton Dplar misel, da se osnuje društvo slovenskih stenografov, čigar centrala naj bi bila v Ljubljani
Iz raznih kralev naše kraljevine.
— Otroško kopališče v Sarajevu. Sarajevska mestna uprava preurejuje staro mestno vojašnico v otroško kopališče. Napravljeni bodo niall bazeni, pršne kopeli in prak-tične priprave za kopanje. Delo napreduje zelo hitro ter bo kopališče kmalu izročeno svojemu namenu.
— Velelzdajplški proces ▼ Subotici 0 proces« proti Gejži Balte in dr. v Subotici radi veleizdaje In špijonaže po §§ 87 in 88 srb. kaz. zak. se javljajo sledeče podrobnosti: Balli je dokazano, da ie bil v zvez! z Janošem Hejasom in tajnikom udruženja probujajočih se Madžarov v Budimpešti to da je sprejemal denar v svrbo izpolnitve svoje naloge v naši državi. On Je s Hejasom sodeloval tudi 16. marca 1912. leta v atentatu prot! demokratskemu klubu v Budimpešti. Balte in dr. se nahajajo v zaporu okrožnega sodišča v Subotici.
— Gradba novih vojašnic v Osijeku. Komandant osiješke divizije general Mitrovič namerava zgraditi nove moderne vojašnice na prostoru med sedanjo topniško in sapersko vojašnico. Zadevni predlogi so že predloženi vojnemu ministrstvu.
— Pomanjkanje finih cigaret se občuti zadnji čas v zelo občutni meri v Zagreba. Zadnji čas pa tudi v Sarajevu. Kakor izgleda, prodajajo trafikantje fine cigarete raznim preprodajalcem in verlžnikom, ker se take cigarete lahko dobi zlasti v kavarnah, toda za 80 do 100% dražje.
— Pegasti tesar v Južni Srbiji V nekaterih krajih v okolici Skopila se Je pojavil pegasti legar. Odrejene so vse potrebne mere, da se prepreči razširjenje te nevarne epidemije.
— »Zakleta« hiša v Sarajeva, V samotni sarajevski ulici stoji čedna hišica, kjer Je nedavno umrla neka ženska. Takoj za njo ie umrl tudi njen otrok. V hišo ge je naselil ded, ki ga Je doletela Ista usoda. Za njim so umrli še trije otroci in ljudje so začeli Pripovedovati, de je omenjena hiša zakleta. Nihče noče Več tja na stanovanje,
— Umor zapeljivega brata. V vasi Go-nibinđ Je zapazil občinski predstojnik, da Ima njegov brat nekam preveč Intimno razmerje z njegovo ženo. Ze Večkrat ga Je nase! prt njej In je v svoji ljubosumnosti sklenil, da se maščuje. Nekega dne ga le povabil k sebi v goste ter ga' pil lem ustrelil s tovsko pnšfeb.
,	— Kako Je prtite Anica do otroka Ne-
ka Anfca Jovanovič Je prišla v Beograd, da ri poišče službe. V neki gostilni se je seznanila g neko ženska ki le Imela pri sebi poldrago leto starega moškega otroka. Drugi torij J» Je tujka naprpsila, da M parila sa
jtem kri bo šla ona po nekaterih
"&2U-
na matt« HtrtrV.
Popov«« Očetom le ostri
tvrdke Pote? Korida*&°Ko.fT^mtaHv ka ker so tsti priznano najboljši in najce-
—Jüiajw-
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) naznanja svojemu članstvu, da je pričel duštveni sluga s pobiranjem članarine za prvo polletje 1923. To objavljamo, da pripravi članstvo svoj prispevek, ki znaša mesečno 3 Din (savezni in župni prispevek je vštet). Prosimo članstvo, naj naroči v slučaju odsotnosti svojcem (gospodinji), da poravnajo zanje članarino, ker prihranijo s tem nabiralcu dvakratno pot. Oni ki članarine ne bodo poravnali, se v smisla pravilnika o sprejemanja in črtanju Izbrišejo iz seznamov članstva. — Pri tej priliki opozarjamo ponovno, da mora posečati vsak čian(-ica) do izpolnjenega 25. leta telovadbo. Kdor ne sme ali ne more telovaditi radi tehtnih vzrokov (bolezen, zapos-Ijenost itd.), se mora osebno opravičiti pri načelniku, načelnici po potrebi z dokazili.
Iz društvenega življenja.
— L redni občni zbor »Zveze godbenikov za Slovenilo« v Ljubljani se vrši danes dne 13. maja ob 9. uri dopoldne v salonu hotela Lloyd, Sv. Petra cesta, s sledečim dnevnim redom: a) Nagovor predsednika, b) Poročilo tajnika in poročilo blagajnika, č) Odobrenje pravd za smrtni in podporni fond. č) Odobrenje pravil za koncertni fond. d) Slučajnosti e) Volitve v novi odbor. Ako pi ob določeni url navzoča zadostna večina članov, se vrši na podlagi § 21 pravilnika Zveze eno uro pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, kateri sklepa neglede na število prisotnih članov. — Odbor.
— Akad. soc. pod. krožek priredi v pondeljek dne 14. t. m- ob 8. url zvečer na kr. moškem učiteljišču sestanek s sledečim sporedom: 1. Vest (referira tov. Jug). 2. Po-razgovor. Člani krožka kakor vsi drugi, ki se zanimajo za temo, iskreno vabljeni — Odbor.
— Zahvala. Izvršni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani se zahvaljuje tem potoni najtopleje naklonjenosti »Upravi Narodnega gledališča« v Ljubljani, ki je na njegovo prošnjo priredilo predstavo »Caro-strelec« v svrho proslave svojega praznika na1 dan 6. maja. Istotako se najtopleje zahvaljuje g. pisatelju dr. Ivanu Lahu za njegov gibljiv govor ter cenjenemu občinstvu za obisk.
Sport šn furisfika.
DANAŠNJE NOGOMETNE TEKME V LJUBLJANI.
Primorje : Hermes. Prvenstvei tekma med navedenima prvorazrednima rivaloma se vrši ob 17. uri na igrišču S. K. Primorja na Dunajskl cesti. Izid Je popolnoma negotov, posebno pa računajoč na dejstvo, da Primorje nastopi % več rezervami. Ali kljub temu se obeta oster In napet bpj za obstoj v J. razredu- Ob 1430 prvenstvena tekma obeh rezerv.
L. A. S. K. — Slavlja Prvenstvena tekma se vrši ob 15. uri na igrišču S. K, Ilirije.
Beograjski športni klub igra za Binkošt-ne praznike v Ljubljani ter nastopi proti Iliriji
Ispred sodišču
AFERA CARINIKOV ARKO-POVALEJ NA RAKEKU.
Ljubljana, 12. maja.
i >ne 12. januarja sta se sprla zaradi ps;i v Domiceljevi gostilni na Rekeku carinika Jože Povalej In pa Slavko Arko. — V tem prepiru je potegnili Povalej samokres in ustrelil proti Atkotu. Zadel ga Je v prsa, kroglja mu je obtičala v hrbtenici, kjer Jo ima še seđai. Cela zadeva Je dvignila precej prahu In širile so se kot običajno pri takih prilikah razne govorice, ki pa so še izkazale kot neutemeljene. Pri današnji obravnavi je povedal Povalej jasno In odkrito, da se te razgrel zato, ker Je nahujskal Arko nanj svojega psa Dobermana, katerega je on odrinil od sebe. V varstvo ponovnega napada se je umaknil ta potegnil samokres. Zagrozil Je tovarišu, da ga ustreli v srce, nameril v razburjenosti nanj
to res te padel usodni strel dasl Povalej tega ni nameravat G. Arko je podprl njegov zagovor In tudi pristavil, da je Izmed vseh imel Povaleja še najrajši in da ni bilo med njima nikdar prepira. Zagovor so potrdile tudi vse ostale priče, nakar je bfl obsojen Povalej samo jradi neprevidnega ravnanja z orožjem na 14 dni zapora. V kazen se mu šteje preiskovalni zapor. Arko, ki je popolnoma okreval, ni zahteval nobene odškodnine.
DRAGO VASOVANJE.
V noči 22. maja sta rogovilila okrog Stoparieve hiše na Loki vasovalca čedne domače hčerke redov Ivan Jagodic in delavec Ivan Lap. In vjezil se je oče ter po- ! grabil polno nočno posodo ter jo vrgel na j glasna vasovalca. To pa jih je tako ujezilo, da Je šel Lap po samokres, Jagodic pa se Je oborožil s kolom ta sta vdrla v Stoparjev» hišo. Skakala sta po veži ta Pretila, napravila pa nista nič. Obsojena sta bila radi hudodelstva Javne nasilnosti vsak na 3 mesece težke ječe. — Soproga Stoparjeva pa je sedete z njima na obtožni klopi, kot obtoženka, ker je pri preiskavi v Kamniku hotela celo zadevo omiliti, vendar se Je poslužite zato laži s čemer pa Je seveda stvar šele poslabšala. Ker pa se ni moglo ugotoviti, da Je premišljeno lagala.
Je bila Stoparjeva oproščena.
Stavka v Zagorju.
i<d poročilo w stavki v Zagorju, , , o-čeno od Zveze rudarskih delavcev v »Jutranjih Novostih« in »Slovencu« z dne 12. maja 1923, blagovolite objaviti sledeči popravek:
1.	Ni res, da zastopnik rudarskega glavarstva dne 8. maja, kakor se iz omenjenega poročila utegne sklepati, ni hotel oditi v jamo, da pregleda rove,
2.	Ni res, da je zastopnik rudarskega glavarstva po pregledu jame v Klsovškem revirju dne 9. maja priznal popolno upravičenost prednešenih pritožb glede napravljenih napak v jami
3.	Ni res, da bi se zastopnik rudarskega glavarstva izjavil, da presojanje izkoriščanja rudnikov raz racijonalno stališče ne spada v njegovo kompetenco.
4.	Ni res, da je ravnatelj Skubec izjavil, da družba radi ustanovitve entnili-jonskega fonda lahko zahteva od delavcev, da izpostavljajo svoje življenje, ako so zavarovani.
Res je sledeče:
1.	8. maja popoldne se te sicer sestala v Zagorju komisija iz predstojnika okrožnega rudarskega urada, zastopnikov Trboveljske družbe in zaupnikov rudarjev, vendar so se slednji izjavili, da se sami ne morejo pogajati, češ, da jim delavstvo ne zaupa in da se vsled tega naj razgovori vrše na željo delavstva s celokupnim, pred; pisarno iz Kisovškega revirja zbranim de-lastvom. Da se zbrano delavstvo še nadalje po nepotrebnem ne razburja, sem se podal med delavstvo, mu razjasnil rezultat preiskave radi pritožb glede zmanjšanja zaslužkov in izjavil, da sem radi očitkov glede storjenih napak v jami pripravljen se podati še ist! dan ali pa tekom ted. na z zastopniki družbe ter zaupniki delavstva v jamo. Povabil sem množico, da na} v to svrbo izvoli iz svoje sredine zaupnike. Do teh volitev ni prišlo, ker so nekateri vpili, da hočejo iti vsi v Jamo, drugi pa zopet, da ne gredo preje v Jamo, dokler se ing. Lapornika ne odstavi. Vsled tega, ne pa iz drugih razlogov, ni prišlo do pregleda Jame že 8. maja 1923.
2.	Že 8. maja predlagani pregled lame se Je nato, ko so delavci sami sprevideli, da so pogajanja možna edino potom zaupnikov in so se pogajanja s temi 9. maja nadaljevala, vršil takoj, ko so bili Izvoljeni zaupniki delavstva, ki naj bodo člani pregledne komisije. Komisija se je pod mojim vodstvom podala v jami na vse one kraje, kjer se Je po mnenju delavstva nepravdno delalo. Na podiagi izvida sem podal mn nje, da se v jami ni ugotovilo takih napak, ki bi upravičevale popolno nezaupanje delavstva v osebo ing, Lapornika, še manj pa takih nerednosli, ki bi povzročevale nevarnost za življenje delavcev. Pripomnil se n, da iz varnostnih ozirov nima radarska oblast nlkakega povoda, da b! v smislu § 224 obč. rud. zak. s prisilnimi ukrepi podpirala težnje delavska glede odstranitve ing. Lapornika.
3.	Povdarjal sem, da more rudarska oblast prisilne ukrepe v onem obsegu, šot to zahteva delavstvo, odrejati le v slučaju napak v varnostnem oziru, da pa tudi ra*
j stališče raujonalitega Izkoriščanja ne more biti govora, da jc z zadostnimi dokazi podprta kategorična zahteva delavstva glede spremembe v osebi obratovodstva. Trboveljska družoa m.a pač pri obstoječih razmerah sama največji interes, da se njenih Jam ne uničuje.
4 Ravnatelj Skubec te sicer na opazko enega od zastopnikov, da družba ničesar še ni storita za osk'bo pohabljenih te delanezmožnili delavcev pripomnil, da je družba povodom f>0 letnice ustanovite v to svrho fond v znesku 1 milijona dinarjev, ni pa te Izjave podal v om zvezi, kot s« mu to očita v poročilu. Tudi ni ravnatelj Skubec ničesar omenil o tem, da sme Trboveljska družba od rudarjev zahtevati, da rudarji izpostavljajo svoje živllente, ako so zavarovani.
V	Informacijo Javnosti še omenim, da Je stavka izbruhnl’a. ne da bi delavci, predno so se odločili za ta korak, vložil kake pritožbe na rudarsko oblast in bi ta bila v stan« v zadevi med delavstvom In obratovodstvom nastalih diferenc posredovati
Končno M Zvezi rudarskih delavcev priporočal, ako ji Je na srcu res skrb za usedo rudarjev, da stori bolje, ako takte poročil ne pošilja v javnost, ker s tem le zavlačuje rešitev zadev, ki zahtevajo od obeh strani mnoge preudarnosti in . obzirnosti.
V	Ljubljani, dne 12. maja 1923.
Okrožni radarski urad Ljubljana.
Ing- Igo Pehani radarski svetnik.
Sorzna porošSia.
c u rih, 12. maja. Berlin 0.0122, New York 556.75, London 25.71, Pariz 36.75, Milan 27.10, Praga 1634 Budimpešta 0.105, Beograd 5.80, Sofija 445, Varšava 0.0125, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.007825.
Berlin, 12. maja. Dunaj 59.89, Budimpešta 7.88, Milan 2080.78, Praga 1281.78, Pariz 3823.92, London 196.008.75, New York 42.99735, Curih 7690.72, Beograd 44488.
Glavni «rednik: Ivan Podržaj. Odgovorni «rednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
TUE REX Co,
LJUBLJANA.
TELET. «t. 288 INT. OHAmSČE 10.
M
Schaplrograph role.
f-
I
I

M
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popravIiAlnlca)
fefetetipn «Ufi* <j/A.
JU BARAGA.

*
Uvozna - izvozna tvrtka
u Beogradu
koja se bavi tehničkim artikloma traži
t
< J
Posestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer;
Velika izbira preprog vseh vrst iz volne, jute, koko»
TT*’
V:
knji j« apsolutno perfektan u njemačkoj 1 hrvatsko-arpskoj korespodendji i koji je u stanju, da vodi sve kancelarijske poslove. - Znanje stenografije je bezuvjetno potrebno. Ponude molim na obadva jezika sa tačnim Jtasnačenjem dosadašnje službe kao i prepisima svjedodžba i slikom. — U ponudi naznačiti na koliku se nagradu reflektira i kada se mjesto može nastupiti Ponnde pod šifrom „Beograd V.—55.“ treba slati na Intorreklam, <L CL Zagreb, Paloidtfčeva uL br. 18.
■' Un-	........

sovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketi in gobelini za prevleko otoman in divanov. Platno za rol (»te in verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, pernice, flanelaste In volnene odeje, šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile.
Cene primerne! Postrežba solidna!
a.EE.SIiaM,ljij»JesliiililD.
s
©
sÄJü oblice
debljine 12-20 cm potpuno suhe, bez kore u duljinama 45-90-135 cm itd. kupuje na vagone
„Gradivo", % teil®, Zagreb.
' ssovlževa ulica 3.	— Telefon šl 5—55
i.
GRADBENO PODJETJE
ING. DU!C!Č IN DS2UG
t3UbOANA, Bohoriteva uk 20.

Dne 20. maja t 1. bode otvorjeno po popolnoma modernem prenovljenju
termalno kopališče
Toplice pri Novem Mestu.
Vulkanlčno juvenilnl vrelci 37*—38* naravne toplote.
Kopeli neposredno nad vrelci.
Najbolj radioaktivne kopelji z najvišjo radioemanacijo.
Tisoče let znani visoko zdravilni vrelci. IndHcadie: revmatizmus, protogonia, neuralglja (Ischias), ženske bolezni (ezsudati), težave pri klimakterium, Oslabelost itd.
Glavno poslopje preurejeno v sana-lorfhini t celoletnim obratom.
Modemi konfort: Genitalna kurjava • toplo vodo, v vsaki sobi topla in mrzla voda, električna luč itd. Nova velika garaža. Izborna popolna oskrba. Pošta in telefon v mestu. Cene zmerne.
Postaja Straža-Topilce na progi Ljub-Ijana-Karlovac,
Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča

"«ki«


'	'v- 'fr''
Jadranska banka-Beograd
Delniška glavnica: Din 60,000.000. sssssa Rezerva: Din 30,000.000.
Po dr u žnlce;
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
Ercegnovl	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
AMEBIKANSKI ODDELEK.
Naslov za brzojave: JADRANSKA,
Aflilrant zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst Opalila. Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortiandt Street 82, New-York City,
BANCO YlKäOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr.

'Wä-
GUMENE PUTE in GUMINE P©?PtUl?E
«enaje ?k t?aSs5|e so saks? usnanel NaI&o?3© «BPS*v©.3V©t: wSagl i nsrcsal
-
mmmszi
PoslHšaj
SS Naznanja se Vam, da ku-Pi pite sukno, volno,
8® ceflr, platuo, hlače-vlno, moclpovin© ter sploh vso manufakturno robo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovini
1L. Sterme^M, cesje.
nustrovaui cenik zastonj.
mmm
MU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para, s davščino vred.
■ ■■
S dvema posteljama prašno, po možnosti s po olm vhodom in souporabo bOfoioioa, iščem sa takoj ali • L Jonijem. Dr. Katičii, sani* jfUsl M. sdravstvnl odsek.
Mi
tog» v banki ali kaj frimarneg» Iščem. Zmožen sem gtw liukegs, »rbo . hrvaškega, aotiškege, Sslijanskegs in ne-hoilko rumnnskega jezika. Služio lahko nastopim takoj. Naslov jV »prsTi lista, _______________
«nbw prsmogokop «eva prt Ormožu.
Ključa-
V količini ponudb dobiš na tvoj Inserat, V vrsti istih katere prijo samo oko inseriraš med
^ slo^oglase*4 ^Jutranjih
li«
ppsk
g
V mmortl do 88 1. i zadostno kobmbo, dobi službo, Kje, »OV*» oprava list«. _________
se trgovino po možnosti v središč mesta. Ponudbe z navedbo MM pod »Lokal“ na upravo
prodam aa osno Din 400 — Ponudbe na upravo lista pod šifro „Dobro ohranjena“.
Ret poii Jel»
ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče službe 191. mladenič. Cenjene ponudbe na upravo lista „pod marljiv.“
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgamltur. — Najnižje cene! — Najsolidnejii Izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
za kose. prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, modro
galico, rafijsko ličje, morsko
travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova uL 12.
(kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. Nasi: Požar Pr. Krekov trg 7. (pritličje poteg Mestnega doma).
dobro verziran v vseh paeogoh, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudba pod Vrtnar na upravo lista.
angleške provenijence, S&W/», brezkonkurenčne kakovosti, in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe VaL Jurman, Celje, Breg 25, Slovenija.
feiififlii aparat
dobro ohranjen, kupim. Cenj ponudbe s točno navedbo aparata ter t ali 8 slikami pod „Fotograf“ na upravo lista.
Mesetno solo
nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj ponudb« pod „Din 200“ na upravo tega lista.
Mali nitii mlin
na dobri vodi m išče v najem z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p. Ormož._______
se proda po nizki cent Henrik Bitenc, Vižmarje 77.
fisstii pri M
nasl. L Vidmar, Sv. Jakoba trg, se priporoča. Dobra kuhinja in razna dobra vina. Sprejme se abonente na hrano. Vsak petek izborne ribe!
SisSs iolo
dobro ohranjeno se proda za ceno Din 1000. Ponudbe na upravo lista pod Šifro „Din 1000“.
11 Si
enonadstropna z vrtom v sredini trga s staro vpeljano trgovino in Inventarjem, se proda. Trgovina in stanovanje se odstopi takoj. Cena ugodna. Naslov v upravi Usta,
Prva hrvatska tvornica
turpija
A. FASER I SIN
“s«®- RÄ&74-
Proizvadja: nove turpije prve vrati. Obavlja popravak istrošenih turpija. - Na skladištu sve vrste turpija Iz najboljeg Ijevanog čelika.
PoMšivo*
Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. —• Prevzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št Vid nad Ljubljano.
111111111^111111111
Velika zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
dvallM a «. o.
tom i WM, Hella MM
Prevzamejo že tudi stari klo* bukl in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5. Sprejeiaanle v sredo, v Celin, Oospeelca »Um» Me» . 4.
L. Niku!
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovateBl
dežnikov
Na drobno I Na debelo
Zaloga
sprehajalnih
paSIc«
Popravila točno tn solidno.
■ili—iiaiaiB
lentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Šentjonii pnpiiii IB. MIL, HEL3, ßs'söjsto.
Prodajni urad v Ljubljani, štrekov trs 10.
wmmmmmmmmmmm

OBJ AYA.

Vsi zavarovanci, ki posedujejo police živlenjskih zavarovalnih družb:
Allianz, Atlas, I. allgemeiner EeamtenvereSn, Gisela - Verein, Jfanns, Universale, Wiener städtlseli© VersIcl&epiinffsansfaM (vse na Dunaju), in Erste Milltärdlenst-Vepsieliemiegsanstalt
v Budimpešti
se najvljudneje pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalne police v svrho oznake na istih, da se jim bodo zavarovane glavnice svoie-časno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.
Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zglasile do konca meseca julija 1923, se pa bodo pozvale pismenim potom oziroma jih bodo obiskali naši potovalni organi na njih domu.
Istotako se naj zglasijo stranke, čijih zavarovalne police so vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle» a od gori imenovanih družb še niso bile likvidirane, v svrho likvidacije in izplačila zavarovanih vsot
V interesu prizadetih strank je, da se z glase v najkrajšem času pri podpisanem ravnateljstvu. — Uradne ure od 8. do 13. in od 15. do 17.
Zavarovalna družba na iiviienle „FENIKS“
Ravnateljstvo za Slovenilo in Dalmacijo:
v UUBM&m, Cankarjev® nabrežje Šte^-1.
■ .,4 wr	•:-;r.yv * - ■■v: t;>'v	: -v..-

-•./T-- •• .r


TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
Maribor novo mesto Rakek
Siovenisrad&c Siovenska Bistrica
Selenburgova ulica žtev. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,800.000.-*
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139» 146, 458
fCosiiica
^ioža-ĐraiFograd Ll&sbSIa^a Cma» nlainlca v IC©!©-«ivorskl uišcS}
«i-'1::
smmm

Lcdzia ia Eaka »Zvtzna tiskan» la kajicana« v
Priloga „lusraniim Wovostim“ ii. 89 s dne 13. mala 1923.
Solun in solunska luka.
Klic francoskih intelektualcev.
Na Balkanskem polotoku ni prista-:aišča razen Carigrada, ki bi imelo tako «goden geografski položaj kot Solun. Bil Je najvažnejše železniško središče po* ■kojne evropske Turčije z železniško zvezo z Bivoljern, Skopljem in Carigradom; med vojno se je Solun zvezal z železnico še z Atenami. Promet, ki se ijje pred balkanskimi vojnami vršil v 'solunskem pristanišču je obsegal circa Jeno petino prometa v tržaškem pristanišču. Leta 1913 je imel Trst 15,480.000 ton prometa, vrednost uvoda je znašala 886,800.000 K, izvoza [813,600.000 K. Solun pa je imel 1.1. 1910 i 1,092.000 t prometa, a vrednost uvoza (oziroma izvoza Je bila daleč pod raz-Itoerjem 1:5, uvoz ca 75,000.000 K. izvoz :ea 55,000.000 K- Kar se vrednosti uvoza Jin izvoza tiče, je tu približno isto kot predvojno razmerje Trst:Split.
Ce pa pogledamo v 1. 1900, vidimo, đa se je do 1. 1910 promet v solunski lu-jki dvignil za 61 odstotkov. V teh letih Jse je pristanišče izboljšalo, vendar pri-(staniške naprave Soluna ža promet ne •zadostujejo. Pristanišče samo je v bo-(dočnosti v nevarnosti. Solunski zaliv se Razteza med polotokom Kalkidiko in jOlimpom. Na zapadu polotoka Kalkidi-|ke sega proti delti Vardarja predgorje ;Kara Burun, med njim in Vardarjevo ■delto so 8 km široka morska vrata. Vardar pa nosi s seboj velike množine sedimentov in prodira letno po 50 m s svojo delto naprej v morje (podatki o Solunu so iz Mittheilungen der geographischen Gesellschaft in Wien 1921.) s ciljem Kara Burun. Ako se hoče Solun razvijati, je prva naloga Grške onemogočiti nadaljno zasipanje morja po Vardarju in tako odvrniti od Soluna usodo Mileta in Efeza.
Celotni promet Soluna se je v letih 1900 — 1910 dvignil za 61 odstotkov. Parniški promet pa 371 odstotkov. Rav-no ta dvig pamiškega prometa in udeležba držav pri tem prometa nam jasno kaže, da je prihajal Solun vedno bolj do svoje veljave kot skladišče in preloži-šče blaga na poti Srednja Evropa — Suez. Za gospodarski prestiž v Solunu so se bile Vel. Britanija, Nemčija in AO, Prometno je bila močna tudi Grška. Naslednja tabela kaže napredovanje prometa posameznih držav, ki so prišle pri Solunu najbolj v poštev:
Država	Parniški promet V t		gibanje
	1.1900.	1 1910.	*7»
Avstro-Ogrska	116 000	203.000	+76
Britanija	71.000	146.000	+105
Jtelij»	92.000	138 000	+50
kočija	110 000	119.000	+8
Gršk*	43 000	115.000	+167
Jfemiija	23.000	106 000	+359
'TWitfa	65.000	61.000	—9
. To so najvažnejše države, ki pride-& v poštev pri celokupnem parniškem Dr°rtietu, ki se je v istem deceniju dvi-^ za 71 odstotkov. Vidimo, da se je *vstro-Ogrska se držala v sorazmerju ž Napredkom prometa, silno je naraščal velikobritanski in grški promet, ^ativno je padel francoski in italijan-«3» absolutno turški Najhujše hiti Nem-^ za njo Velika Britanija, podobna jo vidimo pred vojno na skoro vsaki trgovsko važni točki sveta. V Av-^ * Ogrski se je pred vojno mnogo prsalo o progi Dunaj —- Budapešt —
^UBO D. JURKOVIČ:
0 nacionalnim umet-mekim tvorevinama.
čežnje, potrebe i traženja Jednoj
Vm ÄVe6e celine* Jednog na. ' f8-' JJJ’ ^re* jedne čitave epohe Jednog vremena, koncentrišu se saku-Pe se u jednom čoveku, kojega’je Go-spod, obdario vidovitim očima.
Taj bogodani čovek-umetnik, koj i razume glas svoga naroda društva 1 vremena, ume i da sam go-VOri Jezikom, kojega svi razume. s fßiade umetnika koji nisu svesn Sv°g^ delovanja i poslanja na ovom« um ^ U mnogo slučajeva, ti nepoznat bolidi vrše svoje poslanje mnoge iS «d onih koji su toga svesnl xiKiat-0, ^ Pr-» na5J narodni pesnici : ^Ua imena nepoznamo, pastir-kn:; °Jt Vezu ona lepa veziva, rezlar ohw r-tZU stoI°ve i preslice; pa i naj-
ko« J1 ~liudi’ za koJ® nUko nezna’ £ bin SV0]lm uzornim životom i besedorr «gorodno dejstvuju na uzbuđenu du-mnogih budi; sve su to umetnici je	umetnüca koji vrše malo fini-
mčk7sn;ela^01e se zakteva više teh-mčke spreme i znanja. Ti su ljudi sve
sm svoga zadatka i svoga poštenja m ovome svetu. Oni su zadoni i u verom u umetnost, oni Postaju teStic tako da su, više puta. običnim Sm® nerazumljivi i izgledaju nenomii H »apostoli lepote« posvetiše, reh. šaraše, svu svoju dušu i službu svoj« ver® u Umetnost, Njihov rad je religijj ijaetaosti. a plod njihova rada, njihov«
Sarajevo — Solun, proga Mitroviča — Vardište bi se izgradila, da ni Italija zagrozila v tem slučaju s progo Valona Solun, s katero bi Italija in Peninsular-Express dobil potoni trajekta nadaljevanje do Soluna. S takimi železnicami bi se Solun habilitiral za osebni promet z Levanto, za razvoj katerega ima Solun sijajno pozicijo, saj rabi od tu brzo-parnik v Smirno komaj 13 ur, v Aleksandrijo pa 36 ur. Prometna politika Grške stremi danes za tem, da izpelje ta osebni promet iz Soluna na Pirej,
Iz omenjenega vidimo, da se je pred vojno Solunu obetala velika bodočnost in da je postajal skladišče za blago predvsem Nemčije in Avstro - Ogrske. Pa s svetovno vojno se je stavba centralnih velesil zrušila, slabe prometne razmere Balkana ter politične negotovosti Orijen-ta so prisilile Avstrijo n Čehoslovaško z jedrom avstro - ogrske industrije na Trst — Hamburg, Nemčija pa se še zvija pod reparacijami in gospodarskimi ukrepi versajske mirovne pogodbe, v Levanti se uveljavljajo zapadne sile in Italija s kavo, kolonijalnim sladkorjem, rižem, suhimi slivami, suhim grozdjem, medom, opijem, kokoni, voskom, kostanjem, smokvami pride v poštev samo še za zaledje, ki te produkte eksportira in Importira. Kot zaledje pa Bolgarija nima s Solunom dobre železniške zveze ter dobi baje v Dedeagaču prosto luko. Kot država z izhodom na dva morja nato za Solun ne priđe v poštev. Za zaledje ostanemo mi Jugoslavija.
Priroda je Jugoslavijo razdelila po svoji gravitaciji k morju na tri oddelke. Vardarsko - moravski jarek gravitira k Solunu. Bosansko neretvanski k Splitu, oziroma k Gružu. Savska prometna črta z Beogradom kot mejo gravitacije, na sever Adrije. To so tri naše naravne ceste k morju. In če tudi izpeljejo z jadransko železnico promet iz območja Morave na Adrij», ostane še vprašanje ali se bo dal tudi promet .lužno od Skop-Ija dirigirati na Adrijo. Analogni odgovor imamo v prometu Porenjske province in Westfalske, ki se vrši preko Antwerpna in Rotterdama in ne Emde-na ali Hamburga. Za danes pa manjka za razvoj Soluna gospodarsko močno zaledje, manjkajo dobra in vsestransko prometna sredstva, pristaniške naprave so nezadostne predvsem pa manjkajo gospodarske in politične enote zaledja.
Priroda sama Je pokazala Vardarju in njegovim dotokom pot na jug k Egejskemu ali Belemu morju, priroda je nam pokazala tudi drugi prometni izhod na morje, ki še ni politično naš: sever Adrije. To sta naravno prva objekta naše zunanje politike.	—-a—
• Starost zvonov. Zvonovi izvirajo že iz starodavnih časov. Starejši so kot harfa kralja Davida. Zgodovina poroča o zlatih zvonovih. Plutarh pravi, da so se zvonov posluževali že grški ribiči, da so vzbujali pozornost nakupovalcev. Pri Rimljanih so oznanjevali zvonovi uro kopart'a. Svojo umetniško izdelano obliko pa so dobili zvonovi šele pod rimskim cesarjem Konstantinom. Tedaj so prvič uporabili zvonove za klicanje vernikov v cerkev. Ta običaj se je z velikansko naglico razširil po celem ori-ientu. Krasen zvon je dobila leta 865 sofijska cerkev v Carigradu. Leta 968 je zadonel veličastni zvon Iz lin lateranske bazilike v Rimu za časa papeža Ivana XHL Od tedaj naprej so razne cerkve kar tekmovale med seboj za boljše in večje zvonove. 2e v srednjem veku se je cerkev čutila poklicano, da uredi cerkveno zvonenje.
produkcije, to su dete njihove vere — Umetnosti.
U takvom čoveku Umetnost raste najprikladnije sredstvo da se ispolji, da se preko njegovih dela manifestuje, i da, na taj način, zadovolji one koji ju trebaju — da olakša terete koji leže na duši naroda, društva i vremena.
Narodni pesnik. Vladika Rode i Ivan Meštrovič najlepši su primeri koji govore u prilog onoga što smo pre kazali i utvrdili.
Dete takovih umetnika ml ćemo vrlo lako, da razumemo, jer oni govore onim duševnim jezikom, kojim i mi govorimo. Tako su nam oni pristupačni i bliski.
Na taj način, premda je Umetnost jedna pa ma gde i ma kako se ona iživljavala, nastaju posebne grupe umet-ničkih produkcija, koje mi zovemo nacionalne umetnlčke tvorevino.
Umetnost, dakle, za svaku naciju Posebice uzimlje posebnu mantiju, a za naciju treba da smatramo skup ljudi, koji se međusobno razumevaju, koji govore jednim jezikom, koji su vezani jednakim tradicijama I prilikama života, koji žive na istom geografskom prostoru, i koji, prema tome, imađu ista traženja i iste duševne potrebe.
Jedan konkretan primer.
Duši našeg patničkog naroda. Iza onih mnogobrojnih junačkih dela, ka onih nadčovečanskih patnji, bio je potrebit jedan junak, jedan idealni junak, koji će da olakša i polepša terete i Strahote, koje je život nametnuo njego-voj patničkoj duši
Piše dr. A. P.
Jacques Riviere, izdajatelj lepih belih zvezkov odlične revije »Nouvclle Revue Frangaise«, je pogumno naslovil svoj članek v majniški številki z besedami: »Za gospodarski sporazum z Nemčijo«.
Dospeli smo tako daleč, da morajo duhovi svariti pred preveliko mero čistega duha. Politiki so se krčevito zagrizli v ideje, katerih se ne morejo — ali pa le prav težko več rešiti. Pri mnogih — molčim o imenih — je ugotovitev velikega Taineja brezdvomno na mestu, saj pravi nekje: »Nič ni nevarnejše, nego splošna ideja, »idče generale«, če se slučajno polasti malih možganov. Naletela ne bo na odpor in ne na ovirajoče znanje, a v čim krajšem času bo zavzela ves prostor v malem organu. V teh možganih preneha potem vsaka druga funkcija. Samo ideja prevladuje kot neomejeni mojster. Nesrečni posestnik takih možganov je po vsej resnici obseden človek.*
-Citiral sem prosto in ne vem, da-11 je citat točen. O nevarnosti takih splošnih idej govori tudi Rivičre v svoji kritiki naprarn Nemčiji inaugurirane politike. Versajski mir se mu dozdeva v bistvenih točkah neizpolnjiv, ker postavlja in zagovarja tako malo označujoča načete, kakor je vojna krivda Nemčije in teorija o čistih reparacijskih terjatvah.
»Vojna se je nagibala h koncu. Štiri leta so se narodi in posamezniki udaja-li pravcati orgiji intelektualne, moralne in fizične krivice. Nagromadila se je ogromna gora ruševin. Samo ene misli bi bilo povsod v večji meri treba: O načelih molčati ter se požuriti, da se kolikor mogoče hitro zopet vpostavi majhen del uničenega bogastva. Torej dejanske reparacije.«
Namesto praktičnega dela se je vršila dirka za »splošnimi idejami«. Od Nemčije se je zahtevalo pred vsakim koristnim delom priznanje krivde na svetovni vojni. Moralna reforma, »nemogoča reforma«, bi bila morala korakati pred obnovo. Nemcem so hoteli vcepiti duhovno zavest, v kateri so se nahajali zmagovalci sami... »V to največjo norost je privedel idealizem vse človeštvo«, sodi Rivičre. Kes se vzbudi v posamezniku za osebno storjeno napako, nikdar pa narodu, ki mora prl-
Pariz, v maju 1923.
znat;	po diktatu svojega sovraž-
nika. Kar se pa tiče strahu, v kolikor je utemeljen v sankcijskih grožnjah, je jasno, da povzroča otrpnelost. »Vedno sem mislil, da je treba Nemčijo vzpodbujati k delu za našo obnovo. In sicer to-le vzpodbudo: pustiti jo, da se malo okrepi in oživi.
Ruhrsko podjetje — pravi Rivičre — je opravičljivo samo na ta način, da bi moglo dovesti do dobrih rezultatov: do gospodarsko alijance z Nemčijo. Ne samo v smislu obnove preteklega, marveč tudi v svrho ustanovitve nove bodočnosti. V to svrho pa je treba spremeniti besede politikov. Nobenih groženj, same predloge! Nobenega žandarja ali eksekutorja, marveč gospodarskega mešetar ja!
Druga splošna ideja je ta, da bi se morale vse te stvari odpraviti po čisto politični poti. »Politique d’ abord« je staro, usodepolno geslo. Poincare se ga ne more otresti. Nemški industrijalci, katerih je sam mnenja, da so suvereni vladarji med nemškim narodom, so prišli s predlogi za rešitev reparacijskega vprašanja. On pa jim je odgovoril, da se bo pogajal le naravnost z rajhom. Uso-depolna splošna ideja, ki se ne strinja več z resničnostjo... Mir, po katerem hrepeni ves svet, kakor otrok po materi, bo napočil šele tedaj, ko bosta Francija in Nemčija podpisali »mdustrijeino« pogodbo.
V nastopnem pa besede, ki so v to svrho potrebne:
»Štiri leta so minute po svetovni vojni. Krivce pustimo, naj ostanejo krivci: vsakdo jih sme v svojem srcu prezirati. Danes gre za mir. Mi smo ga zgrešili. Ustvariti ga moramo v obliki novega, živega organizma. Prva stanica tega organizma je gospodarsko sožitje Francije in Nemčije. Ml hočemo ustvarjati vrednote in nočemo uničevati še tega, kar je ostalo. Vsakdo izmed nas pdseduje čudovit izvir: pustimo, naj se vode združijo v mogočno reko, ki bo odnesla naše prepire...
Tako govori Jacques Riviere, pogumni izdajatelj najodličnejše francoske revije, ki združuje v svojih stolpcih imena najuglednejših publicistov. Ne pozabimo, da spada k njenim sotrudnikom tudi g. Giradoux, šef urada za francosko propagando...
Amerika in društvo narodov.
Njujorški dopisnik uglednega švicarskega lista je nedavno prav karakteristično opisal mišljenje javnega mnenja Amerike z ozirom na pristop Zedinjenih držav k društvu narodov. Ta novinar je dobil v New Yorku sledeče utise:
Seme, ki ga je v lanski jeseni posejal Clčmenceau, je pričelo kliti. Amerikanci zasledujejo od tistega časa evropske zadeve z vedno večjo pozornostjo. Odkar je prezident Harding sprožil misel, da naj Zedinjene države pristopijo k mednarodnemu razsodišču v Haagu, lahko vsak politični evangelist onstran velike luže mirno govori o društvu narodov, ne da bi se mu bilo treba Lati najhujšega. Do vstopa Amerike v to svetovno inštitucijo je še daleč, toda prvikrat po treh letih se je v ameriškem narodu pojavila dobra volja, opazovati forum Evrope.
Obisk lord Robert Cecila je napravil v Ameriki povoljen vtis in je akciji društva narodov mnogo koristil. Javnega mnenja v Zedinjenih državah pa tudi možje, kakor so Clčmenceau, Cecil, Poincarć in Lloyd George ne morejo preokreniti. Največ upliva je imel še lord Robert Cedi, v glavnem radi svoje priznane zmernosti, v drugi vrsti pa zato, ker je odkrito priznal ameriške razloge proti društvu narodov. Poslušali so ga celo strogi republikanci, dobro vedoč, da ima mož veliko avtoriteto. V njem vidijo človeka, ki se je boril za skupnost narodov že takrat, ko je Wilson šele oznanjeval svojo iznajdbo o društvu narodov. Lord Robert Cecil je žrtvoval velik del svojega časa rešitvi mnogih problemov v okvirju društva narodov. Drugače kot Wilson, ki je zahteval sprejetje svojega projekta
Ta duševna potreba, bila je tiha, možda nikad ne iskazana i zabiležena, molitva naših pradedova.
Toj duševnoj potrebi našeg naroda pomogla je Umetnost Ona se je pri torne poslužila živom rečju — prostom narodnom pesmom i Jednim primitivnim instrumentom — »guslama od javora suva« I
Preko prostog slepog narodnog guštera i pesnika, dakle preko poezije i muzike, Umetnost je stvorila nekoliko junaka, ništa ne smeta što za to uzimlje istoričke osobe, koji postaju simboli svih naših junaka, svih naših borbi, sve naše veličine i lepote.
Narodna nam poezija daje Jednog Marka i Miloša, daje nam Knez Lazara i Majku Jugoviča, 1 toliko drugih svetlih primera; daje nam Kosovo, kosovske junake i kosovsku Devojku!
Ti junaci, ta pesma, koja u ostalom priča jedan naš strašan poraz, služe našem narodu kao melem na ranu, kao uteha za sve patnje i progone.
Iz toga se stvara Vidovdanska Religija, koja stvara u našem narodu veru u život i smisao života.
Ta vera uči, da je za život celine, za njenu lepotu i veličinu, potrebita smrt pojedinaca. Ta je vera stvorila, ma da ona nije bite formalno organizo-vana, i osvetnike Kosova, idealne osvetnike koji obiliiskim samoprego-rem liju svoju rujnu krvcu za Otadžbinu! —
Eto; ts£o Je silno delovanje Umetnosti.
Osobe i stvari u umetnlčkhn tvorevinama našeg naroda nisu pristupačne
i razumljive drugim narodima onako kako su to našem narodu. Isto tako tuše stvari ostavljaju hladan naš narod.
Iz ovog konkretnog primera, a takovih bi se primera moglo nabrojiti na hiljade i hiljade, mislim, da jasno sledi, da postoji, i da je potreban, nacionalni karakter umetničkih tvorevina.
Umetnici treba, stoga, da dobro proučavaju dušu svoga naroda; tu dušu treba da razume i shvate.
U nacionalne umetničke tvorevine ne spadaju samo ona dela, koja se slu-I že t. zv. narodnim motivima, jer tako-I va dela mogu, posve lako, da nose ka-! rakter koji nije svojstven odnosnoj na-■ čiji. Tako, n. pr., pomoću naših nar. motiva rni možemo da učinimo jedno delo, koje je u svojoj celini (kompoziciji) posve nemačkog karaktera itd.
Ako umetnik razume dušu svoga naroda, tada će svako njegovo delo. od najmanje pesmice ili zđelice u interjevu do najveće katedrale i spomenika ili muzičke kompozicije, biti pristupačno i razumljivo duši njegova naroda. Inače. njegovo ćc delo ostati nezapaženo i zaboravljeno.
Iz pravog umetničkog dela treba da svaki čovek oseti, da je to nešto njegovo. A i svako čeljade, svesno ili ne-svesno, osećaće se ugodno u blizini takova dela; svaka će se, pa j najmanja, sitnica primiti njegove duše.
Jedino preko takovih, i tako izrađenih, umetničkih dela. Umetnost će moći da izvrši svoj zadatak.
Dakle, od svih umetničkih tvorevina treba da tražimo obeležja, koja odlikuju naš narod i našu sredinu.
brez najmanjše spremembe kake veji ce, je lord Cecil pripisoval samemu dejstvu več važnosti, nego formi. Diskusi ja o predlogu prezidenta Hardinga gle de pristopa k mednarodnemu razsodi šču, je ustvarila zelo ugodno atmosfe, ro za agitacijsko potovanje angleškegi politika. Opozicija proti razsodišču Št ni tako velika, ker so si nasprotniki ti institucije sami v laseh. Senator Boraf in njegovi ožji prijatelji se borijo protf povdarjajoč. da je ta institucija prevej slabotna. Drugi zopet pravijo, da im$ prevelike funkcije in splošna pooblastila. Večina javnega mnenja pa je rad« volje pripravljena, zavzeti se za ugod. no rešitev. Vera v načelo je tu, sedaj j« treba napraviti le praktičen poizkus.
Nekateri nasprotniki pristopa pravijo, da bi na ta način morala Amerik-; skozi zadnja vratca v društvo narodov; To seveda ni točno. Nastala je čudu« reakcija: Sedaj govorijo celo sovražniki društva narodov: »Kaj zato?!« Eden izmed prominentnih republikanskih vm ditcljcv, senator Popper, ki je prej sili no nasprotoval društvu narodov, se j« izjavil sedaj za pristop, s pridržkom da se vse ustanove te institucije, ki n« odgovarjajo amerikanskemu stališču^ spremenijo. Trenutno je ta gospod « svojimi prijatelji v republikanski stran« ki na površju. Borca za izolacijo, sena«« torja Johnson in Borah, sta morala za-; enkrat utihniti. Johnson, ki je obiskat Evropo, ni imel sreče: narod ni hotel poslušati njegovih ogorčenih govorov^ Borah pa je prvič v svojem življenj^ pričel diskretno — molčati. Dnigi nasprotniki izolacije se sploh ne nahajajo v Ameriki. Najbrže zbirajo po evrop«, skih državah materijal, da bi tako v de. cemberskih zasedanjih senata dokaza-« li nepoboljšljivost Evrope.
Ne da se utajiti, da je Wilson v Arne«, riki glavna ovira za društvo narodov Vsi pametni ljudje vedo, da ni bil on duševni oče te ideje in da je mnogo njegovih prednikov delalo enake načrte. Uspelo mu je pa, svojo osebnost spraviti v tako tesno zvezo s sedanjim paktom o društvu narodov, da je eno Od drugega neločljivo. Pa tudi časa zob n| skrhal opozicije republikancev proti Wilsonu. On si kaj lahko nakoplje maščevalnih sovražnikov. Mnogi republK kanci se protivijo pristopu k društvtj narodov samo radi tega, ker bi WilsOfl njihovo kapitulacijo smatral kot svojo osebno zmago. Tega zadoščenja mu pa ne privoščijo. Ce bi se moglo besedilo pogodbe o društvu narodov spremeniti po predlogu, ki je bil stavljen že leta 1919, in če bi društvo dobilo ime, ki bi imelo več sorodnosti s francoskim »so«« cićte«, ki označuje manj združevalno skupnost kakor angleška beseda »Leä-gue«, bi tudi pristop Zedinjenih držav ne našel toliko opozicije.
* Žena r žnpnlškl obleki. Po poročilu stockholmskih listov, je na Švedskem na dnevnem redu vprašanje, ali morejo ženske postati duhovnice. Gre za to, ali so ženske dovolj dostojanstvene in sposobne, da bi izvrševale duhovniške dolžnosti. Prvikrat so to vprašanje sprožili v ameriški državi Utah, kier se je končno odločilo v škodo žensk. Nekoliko čudno je, da je to vprašanje načela baš Švedska, ki je sicer zelo pobožna država. Morda pa je bil ravno to vzrok temu. Tozadevna debata med duhovništvom in politiki je dovedla do rezultata, da so vse novotarije na cerkvenem polja nedopustne. Neka mlada švedska doktorica, je skušala dokazati, da so ženske v marsičem bolj sposobne za ta vzvišeni poklic kot moški. Povdarjala je tudi, da so bije ženske že pred Kristusovim rojstvom v božji službi. Mogoče ne ve, da eksistirajo tudi danes številne redovnice in tercpalke. Dobro bi bilo, da bi si ogledala Kranjsko.
F. P.-
Laž.
Ne nikn. pisati o oni pradavni laži radi katere je gospod Bog deložiral Adama iz raja na takrat še dolgočasno zemljo; tudi ne o oni teži, katere se poslužujejo kot najopasnejšega orožja vsi slabiči. Na mislih mi je ona laž, ki v najrazličnejših oblikah in na najrazličnejše načine prepaja naše vsakdanjž življenje. Tudi ne bom govoril o oni življenski teži Ibsenovi, brez katere večina ljudi sploh ne more živeti, nego o laži, s katero je, kakor z glivicami prožeto naše življenje, o laži, ki pravzaprav nikomur ne škoduje, ki pa kaže nekritičnost našega govora, nedoslednost naše govorice in pisave.
Nebroj je takih lažnih glivic in ne bi mogel vseh našteti, ako se hočem izogniti dolgočasnosti. Tu par tipičnih primerov!
Šetam se ob žuborečem potoku in zrem v valujočo vodo. Pozabil sem ua svet in se otresel vseh zlih misli. Po vodi švigajo vitke ribice — nedolžne ribice, kakor čujemo od pamtiveka, kakor nam ubijajo v glavo po šolah, kakor beremo v pesmih zaljubljenih pesnikov. Kako lepo žive ribice tu doli v bistri vodi! — Ta hip se požene med igrajoče se ribice ostrozoba ščuka, hlastne po eni izmed ribic in Jo prav po nesestrsko pogoltne.
Uro na to že ne mislim već o tem, mirno poslušam ljubitelje prirode, to govore o nedolžnih ribicah in mimo Čitam pesem, v kateri toži zaljubljena deklica svojo bol nedolžnim ribicam.
Priloga „JuSranllm	It. if s dfte 13. mala 1823.
Is kulturnega sveta.
Slovanska nesSoga.
V založbi »Novć Cechy< je nedavno izdal dr. O. V o č a d 1 o, naslednik profesorja Chudobe na londonskem vseučilišču, razpravo o slovanskem separatizmu» »Slovanskä nesvornost«, ki se najjasneje izraža v politični sredobež-nosti ter ustvarjanju novih književnih jezikov. 2e Koli dr jim je očital to svojstvo, češ, da njih protivniki vidijo v tem manjšo vrednost Slovanov. Njegov vzor bi bil: 4 pisni jeziki. Zdaj se priznava 4 kvečjemu 7 jezikovnih vrst. Nečuveno je, da se je razvilo dvakrat toiiko knjižnih jezikov. V Franciji, Angliji, Nemčiji ter Italiji enotni književni jezik draži razne rodove in plemena, pri Slovanih pa so narečja povod za kulturalno cepitev.
Kako nastajajo knjižni jeziki? Dr. Vočadlo poudarja, da se je treba književnega jezika vsekdar učil, da to ni nikjer in nikoli živa govorica. Politični razlogi so često odločilni za uvedbo pisnega jezika. Samo pri ljudstvu, ki propada, se jezikovni razdor obnese. Na Slovaškem n. pr. je med drugim nedostatak šol in zbog tega nezadostno poznavanje češčine privedbo do lastne pismenosti.
Knjižne jezike ustvarjajo nadarjeni pesniki — Dante, Chaucer, Lutke r, Hus. Skupni jezik je simbol narodne enote, vsakokratna sinteza jezikovnega zaklada posameznih plemen, katerih narečja večno napajajo knjižni jezik, spojilo prošlosti z bodočnostjo. Slovničar kvečjemu ravnž jezik, ustvarja ga pa ne.
Preračunjeno osnavljanje knjižnih Jezikov izvira iz romantične zablode. 'Stör, ki Je iznašel slovaščino, se je motil v tem, da je poveličeval bogastvo ljudske govorice. Stvar je pa taka: narečja imajo omejeno besedišče, ki sicer obiluje s stvarnim (konkretnim), a je jako siromašno z abstraktnim ali pojmovnim. Ta nedostatek vodi povzročitelje razkolov k samovoljnim skovankam ali tujkam. V novi jezik se privzemajo sekundarne oblike: odtod omahovanje in kolebanje.
Težkoče povzroča ne samo jezikovni razvoj, ampak tudi nedostatni sklad narečij. Umetna stvaritev knjižnih jezikov privede prav do nasprotnega, kar so početnik! hoteli doseči. Posebnosti ne ohrani, temveč samo lindka (nivelira) dotlejšnja narečja. Kjer je vladalo življenje, ostane le suha enoličnost pravilnega pisnega jezika. Lepota narečij se žrtvuje papirnemu kompromisu.
Tako menijo slavisti Miklošič, Vondräkin dragi Tako učenjaki zapadne Evrope, n. pr. M e 111 e t, Id pravi, da bi se bili Slovaki morali poprijeti češčine, saj Jo razumejo, in ki ne odobrava ukrajinskega razkola in smatra tudi slovenski knjižni jezik za odveč. Angleški opazovalec ne more pojmiti n. pr, da Slovaki rabijo lastni pisni jezik, ko pa razumejo češčino. Kajti ne samo škotščina, temveč i nekateri južni angleški dialekti so Angležu neumljlvi, pa je vendar pisni Jezik vkupen.
Češki preporoditelji so upravičeno kazah na nemško jezikovno enotnost Dolenja nemščina, M se govori po vsem nemškem severu, gotovo ni bližja gorenji nemščini kakor maloraščina veli-koruščini; tudi slovstveno tradicijo ima za sabo, pa vendar Nemci ne misHjo na cepitev. Severna in južna italijanščina
sta si zelo različni Sicer se nekoliko piše tudi v benečanščini in sicilijanščini in Francija ima svojega M i s t r a 1 a, ki se lahko sklicuje na sijajno srednjeveško izročilo, toda skupni knjižni jezik krepko veže omenjene rodove.
Razvoj drži k edinstvu. Povrat v provincializem je nazadovanje. Dasi so romantiki prepovedovali vzajemnost in enotnost med Slovani, je povsem nelogično poleg te ideje zrastel romantični partikularizem, ki je gojil osobitosti posameznih plemen. Sami Poljaki nalikuje-jo po svoji verski in narodni edinosti Francozom. Njih kulturna posest se ni razdvojila, tudi ko je bila Poljska razdeljena. Nasprotje med teorijo in prakso dokazuje nejasno mišljenje romantičnih sanjačev kot Štur. Ni bilo dovolj, da so bili južni Slovani versko in politično razkosani, cepili so se še nadalje.
Kateri Slovan se popolnoma zaveda, kako čudno se zdi zapadnemu Ev-ropcu slovansko posamstvo? Anglež ostrmi, ako čuje, da 150.000 Lužiških Srbov ima dvoje pisnih jezikov in da bi se bilo kmalu tudi Slovencem primerilo isto. Vzrok temu leži v tem, da so se Slovani morali skoro vedno braniti na-padačev. V notranjosti so jih razdvajali razni kulturni vplivi: rimski, bizantinski, turški, kakor tudi verstva. Še sreča, da se niso po delitvi odtujili trije deli Poljske. Zato p,a se je zagozdil maloruski klin med dva največja slovanska naroda, med Ruse in Poljake. Avstrijska in madjarska vlada sta po geslu »divide et impera« podpirali vsak slovanski separatizem. Klasičen primer: nova narodnost »bosanska«!
Postanek ukrajinskih narečij ni še dovolj raziskan, da bi se moglo ugotoviti, so li stari spisi maloruski ali veli-koruski. Slovaščina je unikum. Ni povrat k staroslavni tradiciji kot n. pr. grška »katharensa« ali nova norveščina, niti kolonialni tipus kot prekomorska nizozemščina, ki se je kreolizirala. Slo-vakizmi v starih listinah so osamljeni kakor moravizmi pri Komenskem. Štur in liodža sta se vneto borila za slovansko enotnost, preden sta po Heglovem vplivu začela slaviti partikularizem. Vse to gibanje (Bajza in Bern o lak) je služilo ogrstvu,*ki naj bi ga bil izvedel C z a m b e 1 s pomočjo madjarske vlade. Stoprav po razdoru se je pojavilo naivno slovanstvo: proč od Čehov pa k Rusom! Po shizmi so se Cehi poprijeli prejšnje slovaške ideje o češkoslovaški enoti: Havliček, Božena N e m c o v ä. Da ni Hattala uredil slovaške slovnice, bi se bil Št u r o v poskus prav tako izjalovil kakor poprej Bernolakov.
Zanimivo je, da so baš na slovaškem ozemlju na obeh straneh Karpatov nastopili goreči zagovorniki edinstvene književnosti, opirajoč se na ćirilometodsko kakor na reformačno idejo, na skupno obrambo Turkov, na slovanski prerod in končno borbo v svetovni vojni. Ko so po razkolu Slovaki odobrili austroogrski dualizem, je Madjarom greben silno otekel. To je spoznal angleški slavofil Morfill: »Močno je obžalovati, da so poskusili razviti svoj lastni literarni jezik: Slovaki so po tem postali orožje v rokah svojih neprija-teljev.«
Danes se razkol lahko z optimizmom presoja, saj ima tudi dobre strani: slovstveno delovanje se je povečalo, pomno-goterilo. Romantična struja je zadala če-
škemu narodnemu razvoju dva trda udarca: ponarejene rokopise (kralje-dvorski) ter književno razcepitev češkoslovaškega vzhoda od zapada. Proučavanje H a n k o v e »blage sleparije« (pia fraus) je v Čehih pripravila tla slovstveni kritiki; proučavanje Šturo v e romantične zmote bo morda prav tako blagotvorno učinkovalo na slovaški naraščaj.
Slovanska jezikovna skupina šteje kakor germanska in romanska šestero jezikov, alro pustimo v nemar drobce kot Vende, Frize in Retoromane. Razen tega je še po eden mešan jezik; bolgarski romunski ter angleški. Iz mnogobrojnih filoloških in psiholoških razlogov smemo govoriti o slovanski enoti. Najpomembnejši izmed živečih primerjajočih jezikoslovcev, A. M e i 11 e t, je izjavil, da je slovanska jezikovna enovitost najbolj jasna in neposredno vidna (la plus nette, la plus immčdiatement visible). Havliček, ki je prerešetava! K o 11 a r j e v o vseslovanstvo, je trdil, (če pomislimo na zapadne razmere, si to lahko predočujemo), da bi Slovani mogli prebiti s štirimi pisnimi Jeziki dasi število njihovih govoric ni določeno ter omahuje med 4 in 14. V primeri z zapadno Evropo ima ogromno rusko ozemlje neznansko malo razlik v narečjih. J a g i č meni, da bi bili Slovenci privzeli ilirščino, da se ni pojavil Prešeren, Odlični bolgarski filolog C o n e v. govori o možnosti skupnega knjižnega jezika s Srbi da niso razdrapane politične razmere tega preprečile. Da so Bolgari tvorili s Srbi pod Mihaelom Obrenovičem enotno državo bi danes oba rodova rabila isti pisni jezik. A namesu tega so si Bolgari ustvarili svoj pisni jezik iz najbolj vzhodnega razrečja, kjer sta ljudstvo in govorica najbolj pomešana z azijatskimi, neslovanskimi življi. Enotnost književnega jezika je stvar pametnega dogovora, ki ne ovira, uspešno gojiti domače narečje. To dokazuje provengalski pokret »felibrige« in Lowellova amerikan-ščina. Slovani naj se slednjič navadijo poudarjati to, kar jih druži. Stare napake so bile posledica neugodnih razmer, pod katerimi so se razpasle separatistične težnje. Danes pa ni več opra-vičbe za iznajdbo novih knjižnih jezikov.	Pr. Ft.
Zapad In refafivitetna teorija.
Duša francoskega učenjaka že stoletja ni poznala razdvojenosti, dokler je ni izzval Einstein s svojo znano teorijo. Nepobitna matematična formulacija jih je zadivila in spravila v ekstazo. Na dragi strani pa se bo, kakor je Painleve takoj po Einsteinovem predavanju v Parizu izjavil, francoski »bon sens« ali zdravi človeški razum, ki je v resnici večkrat bolesten, splašil pred gotovimi nerazumljivimi zaključki relativitetne teorije.
V založbi Alcan (Pariz) Je izšla te dni knjiga »Poizkus nasprotovanja«. Avtor je Louis Warrant. Warrant ne napada Einsteinovih teorij; imenuje jih »spomenik, edini svoje vrste, v zgodovini znanosti«. Motri jih pa očividno kot zanimive konstrukcije, ki nimajo z resničnostjo nič skupnega. Stavba je kot taka dograjena, ali ona stoji izven realnega sveta.« Njegove premise in njegovi zaključki so v protislovju z logiko in zdravim človeškim razumom: to zadostuje, da jih kot neresnične položimo ad acta.« Ta sodba je značilna za stališče francoskega učenjaka in razumnika
napram relativitetni teoriji. Še hujša je Berthelotova kritika. V knjigi »Metafizika in fizika Einsteinovih teorij« piše Berthelot sledeče: »Einstein je Nemec po rojstvu, žid po plemenu, živel je od 15. do 35. leta v Švici, je pacifist in član neke mednarodne organizacije. Ti podatki so važni saj fiksirajo prostorno in časovno tega velikega zanikovalca prostora in časa.«
Bolj objektiven je profesor Sartory (Strasbourg). Mojstersko napisan zgodovinski razvoj problema nas privede naravnost k Einsteinu: to ni kritika, marveč obrazlaga, najboljše delo te vrste, ki je bilo doslej objavljeno.
V založbi Flammarion je izdal Oa-ston Moch delo »Relativnost fenomenov«, ki pomeni vsled svoje filozofične vrednote nekak kažipot za bodočnost. Machu so zadnje Einsteinove hipoteze samo »kal splošne resnice, katere popolni smisel nam mora odkriti šele bodoča filozofija«. Svari pred dobesedno razlago črpanih hipotez; imenuje lih »simbole«, ki potrebujejo tolmačenja. Mi stojimo ob začetku razvoja, a ne ob koncu. Bliža se čas »eksaktne filozofije«. Einstein je njen pijonir. V tem je zapopadena njegova zasluga. Sedaj stopamo vendarle iz teme »metafizičnega labirinta, v katerega nas je pripeljala Kantova in Hegelova spekulacija.« Ni težko razbrati da misli pisatelj na nekak univerzalni monizem, ki se od sedanjega (Haeckel, Ostwald) razlikuje po tem, da ne tvori, — brez vsakega misticizma — kak kult, temveč eksperimentalni sistem, filozofijo bodočnosti, ki je fizika in kemija obenem ...
3ears Richepin in njegovi spomini.
Pariz, v začetku maja.
P. r desetletji sta se nahajala v jetnišnici Saint Lazare dva navadna zločinca — pisala sta se menda Barrč in Lebon — ki sta ubila neko prodajalko za denar, brez vsake romantike. Nihče se ni brigal za ta dva človeka. Nekega dne pa je prišel lepo oblečen gospod. Pokazal je propustnico ter se je zabaval z obema zločincema približno eno uro. Obisk je vzbudil pozornost. Riche-pina pa so vprašali v kaki zvezi da stoji napram tema človekoma. »Ah, v nobeni«, se Je glasil odgovor. »Zdela sta se mi le bolj zanimiva, kot ona povprečnost, ki jo srečuješ po pariških ulicah«.
Ce piše tak človek svoje spomine, lahko pričakuje svet nekaj monstruozno debelih zvezkov, ki bodo vsebinsko svoje vrste v memoarski literaturi. Kolikor sem doznal, je Rlchepin, ki se poleg tega bavi s svojimi zbranimi defl, dosedaj napisal 23.000 >vrst svojih spominov, trije srednje debeli zvezki, katerim bodo sledili še najmanj trije, če pomislite, da ni danes blizu moža, čegar življenje bi bilo tako pestro, interesi tako univerzalni, kot pri Richepinu; če vzamemo v poštev, da je shranil vsak košček korespondence, ki jo je vzdrževal celih petdeset let z berači, kralji ravnatelji jetnišnic, državnimi pravdni-ki, cestnimi pometači in primadonami, atleti in lahkoživkanri, ministri in mornarji, nunami in morilci da ne govorim o legiji pesnikov, pisateljev, komponistov in slikarjev vseh narodnosti, od opevanega genija do faliranega bohema — si moremo le težko predstaviti, koliko ogromnih zakladov imamo pričakovati od enega samega moža.
Že čudne postaje njegovega življenja — usoda brez primere; fantastična.
neverjetna skoro v posameznostih. Na>-: prej je študent: cigan, kakršnega za njim ni bilo več. Bü je mojster v atletiki, tekmovalni plavac. Drugega jutra sei je znašal pri licencijatu Ecole Normale.; Večer je bil velik »halo«, ker Je prestal izpit. Kot partner slovite Sare Bern-; hairdt je igral golorok »Nena Sahib«, romal v kratkem času na mesec dni v je-, čo, kjer je paznike zabaval s svojimi; beraškimi kupleti, dokler ni napravil strogi gospod ravnatelj celi vilonertS konca. Potem so sledila leta nemirnosti.
V	Genovi in Marseille je delal kot pristaniški fakin, atlet predmestnega cirkusa, bil je domači učitelj v knežev-skem gradu in družabnik odličnih dam,
V	Algeriji je bil sostanovalec beduinskega glavarja v njegovem šotoru, zopet si ga našel kot postrežčka v Saint Lazare. V L 1870 se Je klatil po Voge-zih in Alpah kot franctireur, potem ga je usoda zopet prinesla na neko ladjo in nazadnje v osemdesetih letih, ga vidimo kot literarnega agitatorja in con-ferencierja v Parizu, opevanega od boli emo v vseh struj, dokler nemirneža ni sprejela kupola in dokler ni zelena obleka častnega akademika prisilila tudi njegovih muskuloznih rok k mirni dostojnosti.
Pozabil pa sem povedati, da Je Rlchepin tudi kot umetni mislec žel svoje lovorike: v »Chat - noir« si še danes pripovedujejo, kako je nekoč stavü, da bo sto strani iz »Le rouge et le noir« brez pogreška deklamiral Po dveh urah je dospel do 200te strani in njegov obup je bil velik, ker so mu dokazali da je neki stavek pomotoma priečl z »EU...
Ta kolosalni spomin bomo lahko občudovali v njegovih memoarjih. Knjiga bo brezdvomno najznamenitejše delo zgodovinske in izvirne literature za vse duhovno življenje 19. stoletja. Pravijo, da bo knjigo naslovil: »Toutes mes vies«. Ne vem, da-li spada Rlchepin med prepričane spiritiste. Eno je pa vsekakor gotovo: Ce bi se hotel postaviti kot primera štiri ali petkratne reinkarnacije, bi njegovo življenje nudilo popolno sintezo ravno toliko predeksi-stenc. Morda pa sluti sam, da manjka v kaotičnem vrtincu njegovega življenja združevalna vez. Radi tega »Toutes mes vies«, v katerih se zrcalijo protislovja 19. stoletja.	Dr. A. P.
MEŠANA ŠOLA V SOVJETSKI RUSI&
Pred kratkim Je Izdal ruski komisar za prosveto In lepe umetnosti odlok; žleda obveznega skupnega šolanja otrok obojega spola. Lunačarski je hotel na ta način uveljaviti svoje prepričanje o enakovrednosti obojega spola. Ta sistem pa Je dovedel do nepredvidljivih posledic, šele pred kratkim sta dva dečka, sinova visokega prosvetnega uradnika dosegla šesto leto svoje starosti in oče ju je poslal v mešano šolo. Toda bodisi iz enega ali drugega razloga, dejstvo je, da sta se dečka nahajala sama med tridesetimi deklicami Iste starosti Komaj »ta prestopila 'šolski prag, že so pridrvele k njima deklice in ju pričele nevsmlljeno pretepati. Ko sta se vrnila dečka iz šole domov, sta Imela očlvldne znake precejšnjih poškodb. Razen obleke je moral tudi marsikateri lepo zaokroženi vijuvček plačati uvedbo tega odloka s svojim obstojem. Oče se je obrnil do svojega predstojnika, prosvetnega komisarja In ga prosil, da bi »e dotični odlok preklical Pomagalo ni nič. Otroka sta morala v mešano šolo. In mren»-šatl vse neprijetnosti številnih tovarIŠia Njihova žalostna usoda je napotila nekega šolskega nadzornika, da je obiskal dotično šolo ter se na licu mesta informiral o vzrokih, ki dovajajo mlade sovjetske državljan ke do tega postopanja. Na njegovo vprašanje, se je v imenu vseh oglasila mlada deklica in izjavila, da ne Izvira njihovo početje Iz mržnje do moškega spola, ampak iz sovražnosti do njihovega političnega prepričanja ... Tako piše »U Petit Parl&len«.
Živita kot đva golobčka, ljubita se kot golobčka, je stereotipna fraza, kadar govorimo o ljudeh, o katerih vemo, da se imajo radi aH se vsaj kažejo tako. Ni še dolgo tega, ko sem bÜ priča boju, ki bi si ga srditejšega predstavljati niti med opoj enimi grenadskimi petelini Na-sprotnika sta se tolkla po glavah in telesih, da je frčalo perje od njiju In nič nista odnehala v svoji besnosti. — Tre-notek nato sem imel priliko zopet poslu-šati bajko o krotkih golobčkih. —
Laž, ki jo najčešče srečujemo bodisi v govorici bodisi v pismu, je laž o nedolžnih otroških srcih. Lahko trdimo, da ni bolj sebičnega, samopašnega in okrutnega bitja od otroka. V njem se izraža in odraža narava, kakor je, in o kateri modrijani še niso na jasnem, ali je v bistvu dobra ali zla, Ali še niste videli otroka, kako se mu nakremži obraz, ako dobi njegov bratec slučajno večji kos kruha? Ali ne opažate vsak dan, da se otroci pri obedu stepo, kdo dobi prvi svoj dele? In kaka zavist vlada med njimi ako dobi ta ali oni novo obleko, igračo itd.? Culi ste plakati otroka, pred katerim je mati pohvalila drugo dete, pa no zato, ker bi se bil otrok zavedal, da ni priden, temveč zato, ker je bil ljubosumen in zadet v svojem samoljublu. Niste mar še videli kako neusmiljeno muči nedolžna deca muhe in drugo mrčes, in kako ji pri tem gore nedolžna ličeca in sijejo nedolžna očesca. Ol vsi vf pesnild, pedagogi in drugi pisavcl val »pojte rakom žvižgat«, ko govorite o rajskonedolžnih detinskih srcih!
Brez takih laži bi pa absolutno ne JSOSli izhajati, kadar pose&raa
čavamo svoje znance in prijatelje, ali kadar si z njimi dopisujemo. Sploh jc vse naše družabno življenje tudi s te netemne strani in z večalimanj zmisel-nih laži Če jih ne poznaš, ne hodi v družbo, da te ne proglase za barbara! Če ne bi imeli teh konvencionalnih laži, to bi bilo ženskam dolgčas na svetu in večina ljudi bi pač ne mogla vzdržati tega pustega življenja.
* Angleška gledališča In brezžični telefon. Na Angleškem ie nastal velik spor med gledališkimi upravitelji in društvi za brezžično telefonijo. Število sprejemnih postaj je v zadnjem času naraslo nad milijon In številni ljudje poslušajo vsak večer koncerte, ki jih prirejajo nekatere večje postaje. Jasno je, da je ta razvoj razburil uprave londonskih gledališč, ki se boje, da bi se publika priučila poslušati koncerte doma v salonu, pri čaši likerja. Radi tega so gledališki upravniki prepovedali svojim članom, prirejati koncerte v oddajnih postajah brezžičnega telefona. Na to grožnjo je odgovoril trust društev za brezžično telefonijo, da bo angažiral svoje lastne ljudi, ki bodo nastopali Izključno na njegovih postajah. Kakor se vidi, napada tehniški napredek kulturne ustanove drugo za drugo. In ml se mu moramo brez velike odpora prilagoditi.
— 70.000 aretacij. L. 1907. sta poslanca Steeg in Cachin Interpelirala takratnega notranjega ministra Clemenceauja, kaj misli ukreniti proti roparjem, ki so vznemirjali Francijo. Clemenceau, nagel v svojih sklepih, je brž osnoval leteče brigade (183 redarjev), ki so čistili deželo. Toda 1. 1911 je nastopila Bonnotova tolpa, ki Je uhajala očesu pravice na — avtomobilih. Takoj Je dobila tudi gibljiva brigada močne avte. To neznatno štvllce mož je od početka do danes ujelo nad 10.000 zločincev in preko 53.000 manjših zlikovcev. Med vojno so Prijeli blizu 280 oseb sumljivih vohunstva, sporazuma in zveze s sovražnikom.
GUY DE MAUPASSANT:
Sodček.
(Iz francoščine prevel P. V. B.)
Striček Chicot, eprevilleski gostilničar, je vstavil svoj gig pred hišo stare Magloire. Bil je velik veseljaček kakih štirideset let, rdeč in trebušast in imeli so ga za hudomušneža.
Privezal Je konja k stebru ograje, nato je vstopil na dvorišče. Imel je zemljišče, ki je mejilo na posestvo starke, M ga je že dolgo časa hotel imeti, toda stara Magloire se je odločno upirala.
»Tu sem rojena, tu bom umrla«, je dejala.
Ko je prišel, je lupila krompir pred vrati Stara je bila dvainsedemdeset let, bila je suha, brazgotinasta, upognjena, toda neutrudna kot mlado dekle. Chicot jo je prijazno udaril z roko po hrbtu, na to se le vsedel poleg nje na stolico.
»Torej, mati, ste vedno še zdravi?«
»še precej; in vi, striček Chicot?«
»E, kaj, malo me bode, drugače pa že gre.«
»Tem bolje torej.«
Rekla ni ničesar več. Chicot le gledal, kako je opravljala svoj posel. Njeni zakrivljeni, zviti prsti, trdi kot ra-kove noge, so prijemale kot klešče sivkaste gomolje v košari in hitro jih je vrtela ter odrezavale dolge trake lupin s klino starega noža, ki ga je držala z drugo roko. In ko le krompir postal čisto rumen, ga je vrgla v posodo vode. Tri drzno kokoši so prih»*
jale ena za drugo do njenih kril pobirat oblice in so na to bežale na vso moč s plenom v kljunu.
Chicot je imel nekaj na jeziku, kar ni mogel izreči, izgledal je boječe in se v svojem obotavljanju ni dobro počutil. Slednjič se je odločil:
»Recite vendar, tetka Magloire..«
»S čem vam morem postreči?«
»Ali mi še vedno nočete prodati svoje kmetije?«
»Tega pa ne. Ne računajte na to. Kar sem rekla, sem rekla, in ni vam treba ponavljati.«
»Našel sem pa Izhod, s katerim hi bila obadva zadovoljna.«
»Kakšen izhod?«
»Poslušajte. Vi mi jo prodaste, obdržite jo pa vkljub temu. Ste razumeli? Premislite moj predlog.«
Starka je prenehala lupiti krompir in ostro pogledala gostilničarja s svojimi živahnimi očmi izpod redkih obrvi
On je nadaljeval.
»Hočem vam razložiti. Dam vam vsak mesec stopetdeset frankov. Poslušajte dobro: vsak mesec vam prinesem sem s svojim gigom trideset tolarjev po pet frankov. Ne spremeni se pa nič, prav nič. Vi ostanete tu doma in se ne brigate zame, dolžni mi niste ničesar. Vi samo jemljete moj denar. Ali vam je to všeč?«
Veselo jo je gledal in dobre volje.
Starka ga je opazovala nezaupnoin premišljala, kje je zaseda. Vprašala je:
»To je zame. Toda ali * tem ne dobite moje kmetije?«
Oa le nadaljevat;	>
»Ne razburjajte se nad tem. Ostati boste tako dolgo, kakor vam bo ljubi Bog dal živeti Vi ste doma. Samo podpisali ml boste mal list pri notarju, da bo to po vaši smrti moje. Otrok nimate, samo nečake, za katere se ne brigate. Ali vam je všeč tako? V! ostanete pri tem življenju, kakor ste ga imeli dosedaj, jaz vam pa dajem trideset tolarjev po pet frankov na mer sec. Tako imate samo dobiček.«
Starka se je čudila, bila je nemirna, a stvar jo je mikala. Odgovorila je: »Ne rečem ne. Samo premišljevala bom o tem. Pridite enkrat prihodnji teden, pa se bova zmenila. Dala vam bom odgovor.«
In striček Chicot je odšel zadovoljen kot kralj, ki je zavojeval cesarstvo.
Stara Magloire le začela premišljevati. Naslednjo noč ni spala. Štiri dni Je živela v vročini dvomov. Duhala je nekaj slabega zase v tej stvari, toda misel na trideset tolarjev mesečno, na ta krasen zveneči denar, ki bo padal v njen predpasnik kar tako z jasnega neba, ne da bi kaj delala, jo ta napravil vso neumno od poželjenja.
Poiskala ta notarja Ju mu povedala svoj slučaj. Ta fi je svetoval, naj sprej-me Cricotjevo ponudbo, naj pa zahto-va petdeset tolarjev po pet frankov« mesto trideset, kajti njena kmetija najmanj vredna šestdesetttsoč frank»* »Ce živite samo petnajst let.« ta kel notar, »vam bo na ta šele pe tinštiridesettisoč fraakonMi _ ^ Starka ta kar zadrhtela ppl M a#®! na petdeset tolarjev «tito je bila uezaupta
ŽLS
M
sečnojJjnjgJ
jtoifoga «Jufiranilsn	§s. @§ z
..  ,„    mi I	■■■■MM————WW^aM—MMWB—WWPM—MMBBBaMaMHM
1	..■■HU— ■ I ' ,	. .	,
•Sef^^rsSia politika.
(inž. R. šapla:
MSŠS
Najvažnejša gospodarsko - politična naloga naäe države je, da se doseže ravnovesje v našem državnem proračunu in v zunanji trgovini Če bi se to doseglo. M se dinar sam od sebe stabiliziral. S tem bi bila omogočena industriji obrtništvu in trgovini kalkulacija na zdrav! podlagi, pa tudi široke plasti ljudstva bi so uverile, da dinar ni samo ničvreden papir. Kakor hitro se v prebivalstvu zopet ukorenini to prepričanje, bo začelo štedi tl, vlagati denar v hranilnice in banke, zlasti, če bi te povečale obrestno mero.
Oglejmo si, v koliko se bližamo ravnovesju v naši zunanji trgovini. Ta je bila v prvih letih po osvoboienju globoko pasivna, tako da je pasivnost presegala 80 odstotkov. Navesti hočem najslavnejše vzroke, zakaj smo toliko več uvažah, kakor izvažali.
Srbila je bila po vojni izropana železnice in mostovi uničeni. V tovarnah jje bila uničena ali pokradena oprema, prebivalstvo brez obleke in brez poljedelskega orodja. Prečanski kraji so med vojno knpovali le najpotrebnejše, deloma ker so upali na ugodnejši nakup po ■vojni, deloina, ker ni bilo v zadostni meri ponudbe. Po vojni se je osnovalo V naši državi mnogo tovarn, ki so rabile stroje in opremo. Vse to so uvažale fe inozemstva- Toda ker so naše tovarne producirale zelo malo, je kljub temu naraščal uvoz.
Izvoza je bilo tedaj zelo malo, ker !*azven fesa skoro nismo imeli kaj izvažati. Pa tudi tega nismo mogli v zadostni meri Izvažati radi zelo slabega stanja naših železnic. Naša država izvaža v glavnem proizvode, ki imajo veli-jko prostornino, v primeri s težo in pro-.stornino uvoženega blaga pa zelo majh-no ceno. Radi tega so naše železnice, ki smo jih prevzeli po končani vojni v «o pa bile kos izvozu. Drugega, zlasti najslabšem stanju, pač zmogle uvoz, ni-poUedefokih pridelkov, kakor omenjeno. Pa tedaj še nismo mogli izvažati. Zemlja ni bGa dovoli obdelana, deloma zato, Iker iđ bilo orodja in delovnih moči, deloma vsled lastninske negotovosti, ki so jo povzročili razni ukrepi ministr-istva za agrarno reformo.
V zadnjih letih se'je začelo izpreml-pjati raamerje med uvozom in izvozom fV Prid poslednjega. To so povzročile iz-
Ijsremenjsne razmere.
^ Pri Jsvozni politiki moramo streme-, tim, da bomo izvažali mesne iz-~®hce, tie pa krmo, raje moko, kakor «to. S tem bo ostalo delo v državi, Že-teznice ne bodo preveč obremenjene, prednost izvoza pa ista ali še večja. Po-3«g tega zavzemajo v našem izvozu neznatne postavke razni produkti, ki jim morali posvečati večjo pažnjo. , Pasivnost naše zunanje trgovine je 'Jnašafcl leta 1920 82 odstotkov, leta 4$ odstotkov in leta 1922 40 od-j*k>tkov. Bilanca za leto 1922 bi bila Še ^tfnetša, če bi ne bilo prišlo v zadnji foPtjha leta do naglega z dolarji po-^očenega umetnega dviga dinarja, Š7*terinnu se niso mogle domače cene Ir^iRrilagodlti. Tedaj izdana prepoved w0** 50 mojem mnenju nima onega pomena ki se ga ji pripisuje, ker Je bi-ijP na*a blago vsled visokih domačih cen »odi brez omenjene prepovedi nezmož-jJBO xq konkurenco na svetov, tržišču.
Predno bo odpadlo še onih 40 odstotkov pasivnosti naše zunanje trgovine, bo treba še velikih naporov ali izredno dobrih letin. Železnice bodo morale brez hibe funkcijonirati, kar bo pa stalo težke milijarde. Naš proračun bo s tem v precejšnji meri obremenjen. Toda na vsak način se je treba lotiti rešitve tega vprašanja bolj intenzivno kakor dosedaj, če hočemo v doglednem času doseä aktivnost v naši zunanji trgovini. S tega vidika se ml tudi ne zdi umestna zahteva sicer resnega gospodarskega lista »Der Morgen« po znižanju železniških tarifov. Proti znižanju železniških tarifov govori tudi bridka izkušnja, ki jo je napravila v zadnjem času češkoslovaška republika. Znižala je železniške tarife za življenske potrebščine, da se zmanjša draginja. Draginja pa je ostala za konzumente ista, 350 milijonov čeških kron pa, ki jih bo država dobila vsled znižanja tarifov na leto manj, so in si bodo razdelili trgovci in med trgovci
Enako važno, kakor izboljšanje prometa pa je tudi podpiranje poljedelstva, živinoreje in lesnoeksportne trgovine, da si pridobimo agrarnemu značaju j zemlje odgovarjajoč položaj na svetov- ! nem trgu in pa da se rešimo dolgov ter I uredimo državo, predno se pojavi ruska : konkurenca na svetovnem trgu.
Deflacija in dinar.
Že dolgo časa se opažajo vplivi deflacijske politike na naše gospodarstvo. Občutni so oboji vplivi, ugodni kakor neugodni. Ti slednji so nujna posledica vsake deflacijske politike ter so tefh občutnejši, čim izdatnejša je bila inflacija, ker je pač treba ozdraviti hujšo bolezen. V našem gospodarstvu pa so ti vplivi še nekoliko vidnejši, ker jih občuti velik krog narodno - gospodarskih subjektov in pa zato, ker so ti gospodarski subjekti nenadoma prisiljeni, iz-premeniti svojo gospodarsko politiko, ki je bila popreje ravno nasprotna. Jasneje povedano, prejšnje prehitro, skoro nepremišljeno delovanje je moralo naenkrat prenehati in kreniti skoro ravno v nasprotno smer. Pa naj si bodo pritožbe raznih industrijcev etc. še tako številne, eno je gotovo, da je namreč edino deflacija najkrajša pot k našemu gospodarskemu ozdravljenju. Ker pa je ta način zdravljenja precej rigorozen, je gotovo, da nekaj bolnikov ne bo preneslo sanacijskega procesa in da bodo onemogli. Toda radi teh par, pa če jih je tudi precej — slabičev ne gre zadrževati ozdravljenja valute.
Finančni minister dr. Stojadlnovič je izjavil, da se sedaj za enkrat ne trudi niti za inflacijo niti za deflacijo. S tern nikakor ni rečeno, da namerava opustiti svojo dosedanjo deflacijsko politiko, temveč le, da bo skušal za sedaj vzdržati položaj, kakršen Je. Na ta način bodo preprečeni vsi hujši stresljaji ter se bo utrdil teren za nadaljnjo deflacijo, do končnega ozdravljenja.
Pomajnkanje denarja je postalo še občutnejše. Povpraševanje po dinarju narašča, dinar pa jo lepo maha navzgor. V pretečenem tednu kar od 5.685 na 6.865. Še razveseljivejše pa je, da je sedanji položaj prisilil spekulacijo, da se je umaknila iz borze. Če bi se le dalo najti sredstvo, da se temu zlu za vedno onemogoči pristop na borzo, pa bi bil to velik plus v našem gospodarstvu.
13. maja 1923.
Boj za petrolej.
i.uor ima nekoliko občiu.... ušesa, je gotovo opazil pri zadnji razo-rožitveni konferenci v Washingtonu, da je imela kljub raznim nasprotstvom Japonska vedno dobro besedo za Ameriko. Zakaj to obnašanje na konferenci? Ker je Japonska glede petroleja skoro popolnoma odvisna od Amerike. Precej slično te z Anglijo, ki krije še vedno 60% svoje potrebe iz Zedinjenih držav. Zakaj pa se uklanja visoka svetovna politika pred polnimi sodi petroleja? Ker se ravno petrolej in njegovi stranski izdelki (bencin, bencol in mazilna olja) rabijo za stroje vojnih ladij, zrakoplovov, letal, podmornikov in avtomobilov, za Industrijske in poljedelske obrate. Odkar je dosegel eksplozijski motor v moderni tehniki tak pomen, je postal petrolej poleg premoga ena najbolj iskanih rudninskih snovi Med državami s svetovno gospodarskim uplivom Je nastala prava tekma za oljne poljane sveta. Jasno te, da se danes država, ki nima zadostne zaloge mineralnega olja, ne more uspešno bojevati z državo, ki ima dosti te snovi.
Če pregledamo dežele, v katerih se pridobiva mineralno olje oziroma petrolej, vidimo sledeče.
Leta 1913 so pridobili 52 miljonov ton petroleja. In sicer: Rusija 9.1, Zedinjene države 33.1, Meksiko 3.7, Ru-nnmija 1.9, Nizozem. Indija 1.5, Galicija 1.1, Japonska 0.3, Nemčija 0.1
Leta 1920 so proizvajali približno 90 miljonov ton. Zedinjene države 63, Meksiko 20.8, Rusija 4, Nizozem. Indija 2.1, Britan. Indija 1.1, Rumunija 1, Perzija 0.9, Galicija 0.8, Peru 0.4, Japonska 0.3.
Lani je svetovna produkcija na-rastla na 106 miljonov ton, od katerih je dala Unija 65, Meksiko pa 27 miljonov ton.
Edina dežela, ki bi mogla uspešno tekmovati z Zedinjenimi državami in Meksiko je brezdvomno Perzija. Tamošnji mineralni vrelci obsegajo teritorij, ki je dolg 1200 km. Najbogatejši vrelci so v spodnji Mezopotamiji
Morda ima tudi Sibirija »oljnato prihodnjost«. Na mnogih krajih te ogromne dežele so našli petrolej. Ob Bajkalskem jezeru, ki obsega tako ploskev kakor Bavarska, v okraju Irkutsk, na otoku Sahalinu.
Kdor gleda nazaj v zgvdovino, bo zapazil, da je vedno politika z gospodarstvom tesno zvezana. Egipčanski kralji so se bojevali z nubijskim bakrom, Feničani s srebrom in bakrom, ki so ga dobili iz Španije^ Atenci so rabili srebrne rudnike na Saurionu, da so opremili brodovle proti Peržaoom. Filip, kralj Macedonski je Izpraznil zlate poljane na Pangeionu, da se je mogel boriti proti Grkom in pošiljati »zlate osle« preko mestnih utrdb. Nemški Salijci so kopali srebro v Harzu, Španci so hoteli z zakladi iz Amerike obvladati ves svet. Končno je zgladilo pot Anglosasom k istemu cilju zlato iz Kalifornije, Južne Afrike in Avsrallie. Zadnja ruska ofenziva v svetovni vojni je bila naperjena na željo Angležev naravnost v središče vrelcev mineralnega olja, Drohobycz. Koncem koncev je bila tudi svetovna vojna gospodarska vojna.
Sicer danes ne gre več, kakor nekdaj za žlahtne kovine, ampak za petrolej. Kdor ima v posesti največ petroleja, je gospodar zemlje. Kralj olja
postane cesar sveta. Po izločitvi ruskega sindikata bratov Nobel si stojita nasproti na tem polju le še dve velikanski skupini: Standard bil Co (Rok-kefelier), ki ima svoj začetek 1870 in ona velikanska zveza angle.kih petrolejskih družb, ki je nekoliko mlajša. V njej so zduržene Shell Co., Royal Dutch Co. in Anglo - Persiam - Burmah skupina. V amerikanski zvezi je približno 12 miljard dolarjev, v angleški, v kateri ima samo Shell Co. 120 afiliranih družb, 10 do 12 miljard.
Petrolejska diplomacija igra v zad-Bflh 15 .letih skoro odločilno ulogo. Leta 1910 je hotela Standard skupina osvojiti eksploataciio mineralnega olja v MeksikL Predsednik države, ki je bil že četrtič izvoljen, Porfirijo Diaz je bÜ odstavljen, ker je nasprotoval petrolejskim kraljem. Uboga dežela je doživela državljansko vojno, ki je tako divjala, da so morali poslati Amerikanci v Veracruz armado. Posledica je bila velika napetost med Anglijo in Zedinjenimi državami ker M vsak imel zase izkoriščanje meksikanskega petroleja.
Nato je prišla svetovna vojna in njen konec. Angleži so osvojili vse petrolejske vrelce prednje Azije in so po sklenjenem miru pričeli z iskorišča-njem. Tedaj Je dospela v jeseni 1920 iz Washingtona ostra nota: češ da Je bila vojska skupno z zmago dokončana; skupen da mora biti tudi plen. Amerika je kratkomalo zahtevala primeren del perzijskega olja. In res Je kmalu potem prišla Standard Co. v Mezopotamijo.
Spomladi 1922 so se pokazala na genovski konferenci nasprotstva še jasneše in sicer radi izkoriščanja ruskega petroleja. In tudi na zadnji konferenci v Lausanni je močno zadišalo po petroleju, ko je ameriški zastopnik Child zahteval, da se razveljavi neka pogodba med Anglijo, Francijo in Italijo, ki je predvidevala razne gospodarske predpravice in ugodnosti med pogodbeniki na turškem ozemlju. To pogodbo so skušali amerikanci ovreči in razveljaviti ker smatrajo, da se ne strinja z osnovnimi pojmi gospodarske enakopravnosti. To postopanje ni nikakršen preokret v taktiki Zedinjenih držav, ki se nočejo vtikati v evropske zadeve. Kmalu bomo videli da te Amerikancem le na tem ležeče, da bi se pogajali s Turki radi mosulskih petrolejskih vrelcev. S tem pa e na konferenci zopet oživel stari boj med Standard Co. (Amerika) in Shell Co. (Anglija), boj za petrolej, Id je neizprosen in bo trajal tako dolgo, da bo eden izmed nasprotnikov popolnoma uničen.
X Uvoz ameriškega premoga v Francijo se zelo veča. Uvaža se premog za industrijo in za državne železnice. Nasprotno pa zelo pojema uvoz angleškega premoga.
X Dolgovi Berlina. Tekoči dolg Beril-na znaša 8075 milijonov mark ter se Je povečal v enem letu za 6311 milijonov. Novi mestni proračun izkazuje 28 milijard mark primanjkljaja.
X Izvoz italijanskih likerjev v Francijo. V izvršitvi trgovinskega dogovora med Francijo in Italijo se je določil kontingent likerjev, k! jih sme Italija uvoziti na Francosko, na 3500 hi. Od te množine odpade 3200 hi na žganje in 300 hi na likerje.
X Prepoved Izvoza cementa iz Madžarske. Madžarski cementni hidustrijcl so že ponovno zahtevali od vlade, da jim dovoli prost izvoz cementa. Temu pa se upirajo stavbeniki ker bi v slučaju prostega Izvoza lahko nastalo pomanjkanje cementa v državi ter bi bila vsled tega otežkočena stavbna delavnost. Zato je vlada tudi sedanjo ponovno zahtevo industrije cementa odklonila.
“•pričakovanih stvari in skritih zvijač Z* J® vPra5evala do večera, a se ni ;mog3a odločiti da odide. Slednjič je na-
,	P"*8®1 Cfcteot po odgovor, se
te caSl dolgo časa prositi in se izrazila, /’da noS», samo iz strahu, da ne bi bil :voljaa plačevati petdeset tolarjev Ko je »tednllč izrekla svojo za-
SUeo razočara» te odklonil . Da g* prepriča, te začela razprav-jJMJ o morebitni dolgosti svojega živ-
. »Ootovo na bom več flvda kot pet d let Sedaj jih imam že triinse-in s temi teti sem že precej «abotn^ Zadnjič zvečer sem že miali-jT. , bom umrla. Zdelo se mi je, da «fr«*njujei0 telo, tako, da so me «unesti v posteljo.«
A Cblcot se ni dal ugnati, j.	pojte, «tara kopriv«» ^dm
«e kot cerkveni stolp. Živeli boste naj-
«tmbfla a razpravlja-
i«	d-an 8ta odpisala Itetlno.
In «t*ra Magloire je zahtevala toterjov za likoi.	aaMt
Tri leta so pretekla. Stariča i« mj. zdrave kot riba. Izglodala ni niti «,« ti«n »tarojša in Chicot te bil obupan.
fan, uničen. Od Časa do časa je obiskoval kmetico, kot se hodi julija na polje gledat če je žito že zrelo. Sprejemala ga je s hudomušnim pogledom, kakor bi si hotela čestitati,' da ga je tako ukanila. Hitro je sedel na svoj voz in mrmral:
»Strašilo, ali ne boš poginilo?«
Ni vedel, kaj bi storil: zadavil bi jo, ko jo je videl. Na tihem jo je divje sovražil, s sovraštvom kmeta, ki je bil
Tedaj je začel Iskati sredstva.
Slednjič Jo je obiskal neki dan in si mel roke kot prvič, ko ji je predlagal pogodbo.
»Culte, tetka, zakaj pa ne prihajate kosit k meni, kadar greste v Epreville? Ljudje že govorč o tem, pravijo, da nisva več prijatelja in to mi ni prav. Saj veste, pri meni ne boste ničesar plačali. Jaz ne gledam na eno kosilo. Le pridite brez odlašanja, kadar hočete, to »»• bo veselilo.«
Stara Magloire si ni pustila prigovarjati in čez dva dni ko Je 51« n« trg z vosom, ki ga je vodil njen hlapec Celestin, Jo čisto prostodušno postavila svoje?« konja v Chicotjev hlev in zahtevala obljubljeno kosilo.
Gostilničar jo žarel od veselja, po-, stregel 9 te kot dami s piščancem, krvavico, klobaso, kračo in slanino z zeljem Toda jedla ni skoraj ničesar. — Zrnoma te btia od mladosti sem in vedno Sivela samo od malo juhe in skorje kruha s sirovim maslom.
Razočarani Chicot jo je silil. Tudi pite ni in ni hotela vzeti kave. jo je;
»En mal kozarček vam pa smem ponudit?«
»A, to pa že. Ne rečem ne.«
In zaklical je glasno skozi gostilno:
»Rozalija, prinesi finega, najfinejšega, najmočnejšega.«
In. dekla se Je prikazala z dolgo steklenico, ki je bila okrašena s trtnim listom iz papirja.
Napolnil je dva mala kozarca.
»Poskusite ga, tetka, to je imenitno.«
In ženska je začela piti čisto nalah-ko, požirala je počasi, da bi trajal užitek več časa. Ko te izpila svoj kozarec, je obliznila še zadnjo kapljico, nato pa je dejala:
»Da, tole je pa imenitno.«
Ni še končala svojih besed in že ji je Chicot nalil vdruglč. Hotela te odkloniti, a bilo je prepozno; okušala ga je počasi kot prvega.
Nato fl je hotel naliti še tretjega, toda branila se je. On pa jo je silil:
»To je mleko, te poglejte. Jaz jih popijem deset, dvanajsti ne da bi mi kaj bilo. To gre naprej kot sladkor. Ne čutite ničesar v trebuhu, ničesar v glavi. Človek bi rekel, da kar izpuhti na jeziku. Nič boljšega ni za zdravje!«
Ker si ga je zelo poželela, se je udate. a vzela je samo pol kozarčka.
Tedaj pa Je Chicot zaklical v svoji velikodušnosti:
»Čujte, ker vam tako ugaja, vam ga bom dal sodček, da vam pokažem, da sva vedno prijatelja.«
ŽeniČca ni rekla ne in je odšla malo natrkana.
Naslednji t.an je gostilničar stopil na
dvorišče tetke Magloire in potegnil iz
dna svojega voza sodček z železnimi obroči. Nato ji je dal poskusit vsebino, da se prepriča, da je to ista imenitna kapljica. Ko sta popila vsak tri kozarčke, ji je rekel pri odhodu:
»In potem pa, veste, kadar ga ne bo več, ga bo še. Jaz ne gledam na to. Prej ko ga boste izpraznili bolj bom zadovoljen.«
In zlezel je na svoj gig.
Prišel je štiri dni pozneje. Starka Je bite pred svojimi vrati in ravnokar rezala kruh za juho.
Približal se ji je, Ji voščil dober dan in ji govoril pod nos, da zaduha njeno sapo. In spoznal je duh po alkoholu. Tu sc mu je razjasnil obraz.
»Ml boste ponudili kozarček finega?« je dejal.
In napila sta sl dvakrat ali trikrat
Toda kmalu se je začelo govoriti po okolici, da ga stara Magloire kar sama pije. Pobrali so jo včasih v kuhinji, vča-slh na dvorišču, včasih na bližnjih stezah in morali so jo nesti domov, trdo kot mrtveca.
Chicot ni več zahajal k njej, in ko so mn omenjali kmetico, je mrmral z žalostnim obličjem.
»Ali ni to nesreča, če se navzame človek v tej starosti take navade? Vidite, če je človek star, ni pomoči Ta bo še žalostno končala.«
In v resnici je žalostno končala. — Umrla je naslednjo zimo o Božiču. Padla je bila pijana v sneg.
In striček Chicot je podedoval kmetijo ter rekel:
»Ce bi ta nerodnica ne bila popivala, bi še živela deset let.«
Dapoftsk?! zunania trgowina leta 1922.
Japonska zunanja trgovina teta 1922 izkazuje znatno povečanje (660,768.000 jenov, — 1 jen je nekaj nad 5 zlatib kron) v primeri z letom 1921. Narasti« sta tako izvoz, kakor tudi uvoz v po* samezne kontinente. Glede uvoza sc izboljšale svoj položaj zlasti Nemčija (110,622.311 jenov), Anglija (232.3 mili-ione jenov) in Belgija (14.8 mil. jenov). Zanimivo je. da je Anglija uvozila na Japonsko leta 1922 ravno štirikrat toliko, kakor izvozila iz nje, dočim je Francija izvozila iz Japonske leta 1922 ravno štirikrat toliko, kakor izvozila v njo.
Trgovina med Japonsko in Rusijo je skoro popolnoma prenehala. Le Rusija je uvozila iz Japonske neko malo količino, ki pa zadnji čas stalno narašča, (lasiravno še ni dosegla pomembno višine. Posebno živahna je trgovina Japonske z Severno Ameriko, ki znaša skoro 40 odstotkov japonske zunanje trgovine.
Nasprotno pa je po vojni trgovina a južno Ameriko zelo nazadovala. Med vojno je trgovski promet med Japonsko in južno Ameriko zelo živahen, po vojni pa je kvalitativno boljše evropsko blago izpodrinilo Japonsko. Japonska je izvozila v južno Ameriko 10.3, uvozila pa od tamkaj za 7.6 milijonov jenov (teta 1920 39.1 in 32.1 rmHj. Jenov).
Nekoliko te napredovala trgovina a Avstralijo, kljub temu, da so trgovci ra. di številnih razočarani ki so jih doživeli z laponskim blagom, izjavili da ia Japonske sploh ničesar več ne kupijo, Vendar pasezdl da Je Japonska za Av. stralijo neobhodno potrebno in obratno, tako da je uvozite Avstralija iz Japonske za 36.7 milijonov jenov (leta 192! za 21.5 milil) in Japonska iz Avstralije za 82.1 maj. (leta 1921 za 36.7 milil jenov).	i
Najvažnejše trgovske zveze ima Japonska z Kitajsko, Mandžurijo in Hongkongom. Izvoz v te pokrajine je znašal V milijonih jenov: na Kitajsko 333.3 (1921 287.2), v Mandžurijo 7L8 (1921 77.6) in v Hongkong 65A (1921 59.3).
Na Sibirijo so polagaH Japonski izvozniki in uvozniki velike nade, ki pa se niso popolnoma izpolnile. Izvozilo se je tja za 10-9 in uvozHa pd tam za 17.9 milijonov jenov. Ce ne bo v doglednem času sklenjena med Rusio in Japonsko trgovinska pogodba, bo Japonska zu« nanja trgovina v tej smeri še bolj nazadovala.
Japonski izvoz je narastel leta 1923 v glavnem le pri surovi svifi, bombažu, svilenih tkaninah in čaju. Najbolj se odlikuje surova svila, katere se je izvozilo toliko, kakor še nikdar poprej (za 610.8 milijonov jenov). Tudi izvoz stekla in porcelana se je v letu 1922 že precej popravil, dasi je teta 1921 zelo nazadoval. Istotako tudi izvoz lončenih izdelkov.
V splošnem le'Opažati v japonski zunanji trgovini zelo hitro napredovanje, dasiravno še precej manjka do rezultata, iti ga je dosegla japonska zunanja trgovina teta 1920.
Trgovinska pogodba
Avstrije z (talilo.
Trgovinska pogodba, ki sta jo pred kratkim sklenili Avstrija in Italija, uvaja v svojem prvem delu enakost obeh kontrahentov glede brodarstva, trgovine in obrti, dalje glede dopustitve trgovskih potnikov. V splošnem ena država drugi ne sme zabranjavati Izvoza ali uvoza na svoj teritorij. Izvzete so prepovedi ko so običajne v vseh pogodbah, iz zdravstvenih ozirov ali ozirov javne varnosti, dalje glede monopolskih predmetov In pa take prepovedi, oziroma omejitve, ki so v veljavi tudi na lastnem teritoriju. Pri vsakemu blagu pa. za katero bo še ostala v veljavi uvozna prepoved, se določijo posebni kontingenti. Nove prepovedi pa so dopustne le tedaj, če bi bila ogrožena vsled uvoza kaka panoga domače industrije ali če bi to sploh zahtevati interesi države.
Konvencionalna tarif? določa medsebojne koncesije. Italija ni priznala Av-strij »največje ugodnosti« v celoti temveč samo za gotove, določno naštete vrše blaga, dočim je Avstrija Italiji priznala vse one tarifne ugodnosit, ki Jih ima katerakoli druga država. Vzrok tej neenakosti je bojazen italijanske industrije, da bi jo zamogla neovirana premočna avstrijska konkurenca zadušiti
Za čim večje olajšave v obmejnem prometu se nahajajo določila v pogod» bi sami kakor tudi v posebnem dogovoru. Sklenjen je tudi poseben dogovor o paši v obmejnih krajih, kar je bilo potrebno radi posebnosti mejnih oblik, predvsem iz veterinarsko - policijskih vidikov.
Pogodba je sklenjena za dobo enega leta ter se po preteku te dobe molče podaljša za nedoločen čas, če jo no-bena stranka ne odpove v predpisanem šestmesečnem roku._____________
Žnštfifš s Kisli toniii üSbÜ JUTRANJE NOVOSTI I
rT~
Priloga „Jiiträralim Nowoslim1* It. St z do® 1#. mala ISS'Š.
imiiinri" ~ir T— i .i i miii i «—ili i i • ' iiiiBwuiiiirutTMirnnnrmrTnT-Tnr-,-* irin n » ~ ir ni irn imt i 'in •    * ■■.--.-i. .1 ■...■■-....i	, — ■   irTfr|n   -1  —   —
Zanimivosti.
t&mwMtvo in ijiibesen.
IIL
(Konec,)
Nuvjdii smo v malem ob;,>. glavne j
točke vraže glede ljubavnih sredstev raznih kategorij, sedaj ostaja še vprašanje o njih uspehih. Ali je možno, da za-vžita zmes predrugači duševno stanje posamezne osebe v toliki meri, da ljubi človeka, katerega je prej morda sovražila? Ali je možno, da mehanična izvršitev gotove ceremonije ali manipulacije uniči soglasje dvojice ah vpliva na zarod?
Ne, ni možno. Priprosto dejanje nima v direktnem smislu nikakega vpliva, ravno tako ne snov, ki zavžita zamore kvečjem škodovati človeškemu organizmu, ne more pa v njem vzbujati j sovraštva ali ljubezni. Seveda, to velja v direktnem smislu, nikakor pa ne v indirektnem. Snov ali oblika vraže je nepomembna, nikakor pa ne domišljija, vera ali prepričanje, ki nastane pri ceremoniji ali pri uporabi snovi. S tem pa se nahajamo pred fenomeni sugestije. Pravilo, da vsaka vraža vodi mimo prirodnih zakonov, se je obneslo tudi glede naše zadeve.
Kaj Je sugestija, o tem nas uči že vsakdanje življenje. Misli na sladčice povzročajo sladek okus na jeziku. Pri pogovoru o gotovih insektih začutimo ubodljaje in gomazenje po telesu. Bolnika najlakše ozdravi zdravnik, do katerega goji zaupanje. V tem vidimo, kako more že priprosta autosugestija ugodno ali neugodno vplivati na človeka, dočim ti vplivi postanejo mnogo močnejši, če Je z domišljijo združeno tudi prepričanje. Prislovica, da trdna vera hribe prestavlja, je starodavna resnica, ki ne trpi promen, ki ostaja vedno enaka, bila izražena v tej ali oni obliki.
Na podlagi tega si z lastno sugestijo tolmačimo precejšen del naše vraže, posebno pa vsa protisredstva in manipulacije, vplivajoče na spočetje. Končno tudi ljubezen vzbujajoča sredstva niso povsem izključena, kajti že samo mišljenje, da mi Je >narejeno«, more zavzeti višek autosugestije.
Enako sugestiji lastne domišljije vpliva na človeka tista, ki jo povzročijo drngi ljudje. Ako se sprejemna oseba nahaja v hipnozi ali somnambulizmu, pa daleč presega prvo. V takih slučajih si možgani pretvarjajo vsiljeno voljo v svojo, si prilastujejo eksperimentatorjeve želje ter v tem smislu vplivajo na telo in njegova psihična svojstva.
Da so v minolosti skušali tudi na ta način vplivati na ljubavne zadeve, nam priča uporaba narkotičnih rastlin in sredstev. Z njimi so hoteli telo posamezne osebe nekako preparirati za na-daljne poizkuse. Narkotična sredstva v obliki pijače morejo namreč enako hipnozi povzročiti umetno spanje, sprejemno za sugestijo.
V »Qudhrunarkwidha II« je opisano starodavno ljubavno sredstvo Skandinavskega severa. Tu se med drugim glasi, da Je bil na rogu s čarovniškim napojem začrtan kače S, živalskega gobca O in klasu F. S O F znači spanje. Oseba naj torej prespi in pozabi spomine minolosti, Kaj takega pa je možno doseči
k $ spretno sugestijo v hipnozi ali v
tej sličnem spanju.
Poleg lastne in tuje sugestije, moramo omeniti še mentalno sugestijo, oziroma telepatijo. Pod tema izrazima umevamo prenos misli iz ene osebe ua drugo brez posredovanja čutov, kar se dogaja slično brzojavljenju brez žice. V tem sluča ju je gonilna sila energična volja in trdno prepričanje, da se zgodi namišljeno. Trdnega prepričanja pa ni lahko prisvojiti, če ni v človeku podlage že od rane mladosti.
Vsakdanje, čarovnice minolosti so bile torej na boljšem, kakor izobraženi magiji. Dočim so prve bile vzgojene v prepričanju o zanesljivosti raznih manipulacij, so magiji morali to prepričanje, ker niso verovali v predpise, pridobiti na umeten način. Tovrstne pridobitve pa so zahtevale dolgotrajnih in trudapolnih vaj glede krepitve volje in koncentracije misli. Umevno torej, da eksperimenti niso vedno donašali uspehov. Posebno še, ker so bili obenem odvisni od duševne sorodnosti med odpo-šiljateljem hi prejemnikom vplivov. Tu namreč velja pravilo: enak z enakim. Na blagega človeka delujejo trajno le blagi vplivi volje, slabi naletijo na odpor, dočim se pri osebi enake moralič-ne kakovosti morejo realizirati.
I Izumitelj pisalnega stroja.
Nešteto ženskih moči si s pisalnim strojem služi svol vsakdani! kruh. In vendar je šele pol stoletja, odkar se le pojavila ta najnovejša pisarniška oprava. Kljub temu se ie malokdo vpraša po očetu pisalnega stroja. To napako je popravil neki holandski list, ki prinaša nekatere podatke o tem važnem izumu. Izumite)! Se Kristefor Latham Sholes, k! je napravi! leta 1867 prvi aparat, ki pa Ima proti današnilm sistemom številne pomanjkljivost!. Sholes se ie rodil v Milwaukee v Zedinjenih državah In se fe Izučil v 12. poklicih, kar mu ie prišlo prav pri marsikaterem praktičnem Izumu. Bil ie črkostavec, urednik, Izdajatelj Časopisov, poštni uradnik, parlamentarec In še marsikaj drugega. Toda vsi njegovi talent! so človeštvu do Izuma pisalnega stroja zelo malo koristni V letu 1865 je Izdajal v Milwaukee svoj Ust. Uredništvo se je saha-Jalo baš vis a vis brzojavnega urada, tedaj še neznatnega mesteca. Nekoč je prišel k brzojavnemu šefu, k! Je bil n:egov dobri pri!atelj in ea prosil za polo Indigo papirja. Ob tej priliki ga je povabil, nai obišče drugi dan njegovo uredništvo. Pri tem se je talinstveno nasmeial. Sef je postal radoveden In se Je seveda drugega dne oglasil pri njem. Svojega prijatelja je našel sedeti za nekim aparatom, ki je bil sestavljen Iz starega Morse-aparata, nekaj šip !n številnih lesenih palčic. Ko je Sholes zapazil svojega prüatelja, le zavzel slavnostno pozo tn le pričel pritiskat! na neko tipko Morsejevega aparata. Pri tem je pazljivo gledal na stekleno ploščo, pod katero se je nahajala pola belega papirja In pola paplrla, ki sl jo je izposodil v brzojavnem uradu. Izumitelj je poiasnil svojemu gostu, da Ima pred seboj »pišoči stroj«, ki ga }e napravil on, Sholes. Izumite!) se ie nahajal na pravi poti In po nekaj mesecih se je že ponašal s prvim strojem, ki se je dal uporabiti. Tipke tega aparata so bile podobne klavirskim tipkam, vendar pa je bil stroj zelo podoben današnjim stroJem. Nemogoče je ugotoviti, kako je izumitelj svoj izum denarno izkoristil
• Novotarija ameriških modnih -fen. Poslednja modna novost v Ameriki je, da kadro ženske cigarete, ki so enake barve z obleko. Seveda gre samo za papir, v katerega Je tobak zavit Po tej modi kadijo elegantne ameriške dame, ki so ostale vsled vojne brezposelne, na šetallščlh, kavarnah, gledališčih In drugod, ako imajo modro obleko, modre cigarete, ako imajo zeleno obleko, pušijo zelene cigarete itd. Gre samo še za vprašanje, ali kupujejo dame svoje cigarete po barvi oblek, ali pa obleke po barvi cigaret V Ameriki je vse mogoče.
Franšlškartovo praroko-vanfe tata 1848.
Neki dr. Janez je zbral v posebno zbir-i ko številna prerokovanja, ki so še danes [ spravljena v avstrijski narodni knjižnici, j; bivši cesarski knjižnici. Zbirka nosi naslov, i .»Prerokovanja o Aziji, Afriki in Ameriki I Avstriji, Rusiji, Turčiji, Angleški Franclji i Nemčiji, Švici Poljski, Italiji, Ogrski in bo-I doči slovanski državi«. Tu so zbrana šte>-; vilna prerokovanja, ki so v pretežni večini i ostala neizpolnjena. Vsakega pa mora izne-‘ vaditi prorokovanje nekega frančiškanskega brata, ki ie obiskal svete kraje. Frančiškan je predvideval celo vrsto dolgih in krvavih vojn: smrt portugalskih vladarjev, opustošenje Francije in bombardiranje Pariza. O j Italiji pravi: »Italija, ti boš prtrpela mnogo l nesreč. Del tvojih mest bo uničen in tam i bodo našli svojo smrt nemški vojaki. Avstrija te bo hotela podvreči toda tvoja svobodna narava se bo zoperstavila. Rim postane prestolica nove Italije. Ti Avstrija opusti boje, ki bodo zahtevali samo življenje tvojih sinov.« O francoski zmagi pravi sledeče: »Uboga Nemčija, orel bo izgubil svoje moči in petelin bo pel do bavarskega Monakovega.« O propasti Avstrije ter Habsburžanov pravi: »Stara in častitljiva monarhija bo razkosana. V dinastiji bo Izvršenih nekaj umorov in poslednji monarh bo pregnan od onih, ki so mu zvesto služili.« »Rusija postane torišče groznih krutosti Številna mesta, vasi In gradov bo opustošenih, strašna revolucija bo zahtevala številne človeške žrtve. Vladarska rodbina, plemstvo in duhovščina bo umorjena. V Petrogradu In Moskvi bodo ležala človeška trupla po cestah.« Predvideno Je tudi vstajenje Poliske In ustanovitev Jugoslavije. Kdor misli, da gre za šalo ali sleparijo, gre lahko v glavno avstrijsko knjižnico In poišče ta dejstva v katalogu pod it. 427, 314A.
Valutno presenečenje.
L. 1919 sta v Nlersteinu dva brata podedovala vsak 40.000 mark. Starejši je naložil denar v mestno jiranilnico, mlajši pa kupil 1.200 buteljk izbornega nlerstelnca, Ondan sta se dediča pomenkovala o zapuščini Iz 1. 1919 In starejši se je bridko pritoževal, da posojilnica nosi komaj 2.400 mark na leto.
»Storiti sl moral jkakor jaz«, ugovarja mlajši, veseljak,
»Molči pijanec!« ga prekine prvorojenec, »steklenice si posušil do zadnje kaplje, zdaj si pa suh!«
»Kaj še!« se odreže vinski bratec; »ker sem Izpraznil 1.200 steklenic, sem včeraj zato zaslužil 000,000 mark. Sedaj sem milijonar.«
Ker štedljivi brat ni razumel mu je drugi dopovedal, da Je pravkar proda! prazne steklenice, vsako po 1.200 mark. Pa še po prijateljski ceni Jih je oddal kupcu.
Nauk te zgodbe, ki jo je pravil nemški potnik na vlaku, je ta, naj se denar ne nosi v posölllnlce. ampak človek na] živi po geslu kralja Hieronima:	Immer lustig
tsdmo, da včselo Je). Vsi sopotniki so hrupno pritrjevali. To mišljenje, ki se splošno šlr! po Nemčiji Je eden vzrokov, zakaj se tam tolikanj Izogibljejo reparaerskemu vprašanju.
•	Propadanje borbe z biki na iv m. V Španiji klasični deželi borbe z biki, ta nenavaden šport vedno bolj Izginja. Razlogi ki so do tega dovedli so najrazličnejši, v prvi vrst! pa vpliva na to dragtnla, ker ie vzgoja besnega bfka, kakor tud! dresura konj za borbo z biki zelo draga. Razen tega prlmnn'kujelo tudi stari, dobri torerjf. Predlanskim se Je ponesrečil JoseUto, lani Varelito, Belmonte In Guerrita sta šla v pokoj. Končno se mladina vedno bolj bavl z nogometom in tudi lindje so se odvadili gledati kako se bori človek k bikom.
•	Žena za tri velblode. V nekem pariškem lazaretu se Je razplel med ranjenim črnim vojakom Jz Afrike in Parižanko, ki Je delila milodare, naslednji pogovor: »Tl sl lepo, snažno dekle.« — »Nisem več dekle, ampak omožena sem In Imam trole otrok-« — »Nič ne de. Jako snažna sl. Tl Imaš vrednost treh velblodov.« — Ker Je gospa pokazala, da Je užaljena, Jo Je potolažila navzoča oskrbnica, rekoč: Naši Afričani« ocenjujejo vsako vrednost po velblodih. Še ponosni ste lahko, ponosni, zakaj meni in mojim koleginjam bi prisodil tale Afričan ceno samo enega velbloda.
Opil In morfij,
,-r znano, se dobiva opij iz nezrelih makovih popkov s tem. da se iz njih iztisne mlečnati sok. Opij se lahko dobiva v vseh krajih, kjer vlada suho podnebje. Vendar j pa izvira opli, ki se razpečava na svetovnem trgu večinoma Iz vzhodnih dežel, kajti njegova kakovost je zelo odvisna od sestavin zemlje. Seveda se opij pred uporabo preparira z raznimi drugimi snovmi. Opij vpliva na čioveškl organizem zelo različno. Kdor ga zaužije le v majhnih količinah, čuti najprej nekako razburjenje, nato se umiri in zaspi. Kdor pa se poslužuje večjih množin, postane zaspan, živci se omamijo, ima na~ vedno zeio prijetne sanje, lahko pa zaspi tudi za večno. Isiotako upliva na centralni živčni sistem tudi morfij, ki se ga dobiva iz opija. Medtem, ko povzroči opij nemirno spanje, polno fantastičnih sanj, povzroči morfij Iste občutke, ne da bi človek izgubil zavesti; to je njegova prednost pred opijem. Vendar pa se ljudje kaj radi poslužujejo opija. V orijentu se najdejo celo opijske kadilnice, kjer preživijo številni strastni opijski kadilci več kot polovico ‘svojega življenja v krasnih sanjah.
BREZŽIČNA TELEGRAFIJA.
Marconi je znova pripravi! svojo jahto »Elettra« za odhod na široki ocean. Opremil jo je z vsemi najboljšimi aparati za brezžični brzojav In telefon. Na široki Atlantski ocean ne bo odplul rad! tega, da bi mogel v miru proučavati svoj izum, ampak, da najde sredstvo, ki bo omogočilo dati her-cljansklm valovom, ki se jih poslužuje brezžična telegrafija, zaželjeno smer. Kakor znano, se razširjajo danes ti valovi v vse mogoče strani In se izgubijo v neznanih daljavah. Zaželjena uporaba se more doseči samo potom šifriranih brzojavk, ki tud! niso vedno zanesljive. Marconi se trudi da bi dal tem valovom gotovo zaželjeno smer. Njegova razlskavanja bodo trajala nekaj tednov. Služila bodo tudi brezžičnemu telefonu, M se je sedaj tako razširil na Angleškem. Odkar je britanska vlada osnovala nekaj central, je poskočilo število od privatnikov uporabljenih brezžičnih telefonskih aparatov nekaj nad pol milijona. Vsem tem aparatom služi osem velikanskih central. Vsakodnevni vspored je Jako pester. Lastniki morejo slišati poleg petja opernih pevcev tudi cele koncerte, kakor tudi razpoloženje občinstva po kaki gledališki predstavi. Kakor poroča »Times«, bo doseglo število aparatov na Angleškem v kratkem času milijon.
•	Nenavadna nagrada. Ob priliti umetniške slikarske razstave v Drer.denu je bila ukradena majhna slika, znanega akademi-čnega slikarja Schefirja. Slikar se je obrnil na časopise s sledečim inseratom: »Prosim tata moje slike, da ml jo vrne. Kot nagrado za to ga bom naslikal« Listi pripomlniajo, da bo izsleditev težko uspela, ker bi bil tat kljub temu zaprt
•	Patrlfotlzem pijancev. Pred kratkim Je bfla ratificirana pogodba med Italijo In Francijo, ki se tiče predvsem gospodarskih vprašanj. Ob tej priliki )e Italijan, poslanik Mareschatll čestital Italijanski vladi da je znala tako dobro Ščititi domači Šampanjec pred uvozom francoskega Šampanjca. Ob koncu čestitke Je pozval poslanik ves narod, da pije samo domače proizvode. Listi so ta apel komentirali tako, da so pijane! naislabšl patrljoti, ker zahtevajo predvsem dobro vfno^ neglede na to, od kod izvira.
— Po starem paragrafu. Bordeauxsko sodišče je pred meseci oprostilo mestne mesarje, ki so bili za več dni zaprli prodalo, češ, da ne najde kazenskega besedila zoper nje. KasacPsko sodišče pa ]e razveljavilo ta rek, opiraje se na kraljev razglas Iz L 1776, ki prepoveduje gospodarjem, katerih obrt Je namenjen za dnevno preživljanje kraPevth podanikov, pustiti pod globo BOO frankov svoj poklic pred pretekom enega leta, potem ko so odpoved Javili policijskemu namestniku.
— Ogromna o ra, Dunajčan Jakob Ja-wflrek je razstavil občinstvu na vpogled uro, ki jo je delal 23 let in Je največja na vsem svetu. Napravljena Je popolnoma iz lesa, visoka je 3 m, široka 2 m, tehta 3 kvlntale. Vsebuje še 18 drugih manjših ur, 22 gibljivih figur, 16 zvoncev, 2 topova, škatlo za godbo, itd. Razen teh čudes najdete v nji še samogiben vlak, ki se vsako uro vozi pod grajskim stebriščem. Javürek Jo pojde kazat po vsem svetu.
Šah.
' Šahovska kurioziteta (sestavi! Lloyd):
Postavi na šahovsko deskojr pravBneci začetnem redu samo bele figure, Nato vzemi od črnih figur samo kralja in ga postav! na točko, kjer ga beli s tretjo obojestransko potezo postavi mat.
Končnica št. I (sestavil B. Horwltz); Bell: K fcs, D h»; kmeti: be, e«;
Crni: K as, D bs, S g»; kmeti: as, ei. Beli na potezi dob! igro.
(Rešitev prihodnjič).
Odklonjena zaplemba. Neka Lvonča«-ka, kateri so sovjeti 1. 1919 ugrabili vse imetje, 715.725 fr., jc zahtevala pri civilnem sodičšu v Lyonn, naj se smatra kot zastavilo blago, katero je razstavila na lyonskem velesejmu »Zveza sovjetskih republikancev«. Sodišče jo je zavrnilo, češ, da razstavljale! niso tiste osebe, ki so to gospo oropale ali bile sokrive.
— Lapuh za tobak. Zveze in društva zoper duhan so pač odveč, ker Nikotovo zelišče, zmerno uživano, odraslemu ne škoduje. Vendar obstojč take lige, n. pr. v Franciji, ki hočejo malce omiliti nikorinov učinek, mešajoč »sladko trav’co« z r&. hri nadomestki kakor z lapuhom. Dr. E. Roger pa je dokazal đa gorenje cvetočega tepuha1 daje katran ali žgano smolo, fenole, kakor vse rastline, ki se palijo. Torej sta oba, iapuh in duhan, enako nevarna, le da prvi še smrdi povrhu.
*	Čudežna jajca. Lvovski listi prinašajo sledečo anekdoto. V neki trg je prišel »čarovnik« in kazal ljudem svojo umetnost. Šel Je na trg, da bi nakupil neka! jajc. Stopi! Je k branjevki ter zahteval tri jajca. — Branjevka je zahtevala za lajca 1000 poljskih mark, čeravno so jih kmetice prodajale mnogo ceneje. Začela sta se pogajati, toda zaman. Branjevka je trdovratno vztrajala pri svoji zahtevi. Godrnjaje je »čarovniški« umetnik plačal kupno ceno In se odstranil. Toda kmalu nato se je vrnil in trdil, da so jajca stara In nc sveža, kar je branjevka naibolj povdarjala. Med tem prepirom je» kakor slučajno padlo eno jajce na tla. Oba sta se začudila, ko je ležal na tleh mesto rumenjaka, rumen zlatnik. Branjevka se fe sklonila, da bi ga pobrala in spravila. Tega pa ni dopustil »umetnik«, ki je trdil, da so sedaj jajca njegova. Pri tem ste mu zdrkni!! Sz rok še ostali dve Jajci, ki ste nudili isto presenečenje. Kupec je vesel odšel, branjevka pa se je nekam tajlnst^eno muzala. Takoj je skrila celo zalogo jajc in jo skrival odnesla domov. Bilo je še kakih 803 komadov. Domov prišedšl je eno za drugim ubila in s težkim srcem čakala na zlate ce-kine. Šele pri zadnjem komadu se je streznila in spoznala svojo škodo.
*	Kraljica Je preveč dekoltirana. »Ma-
tin« piše:	Španski duhovnik Calasanz ie
sklenil, da bo izboljšal moralo madridske družbe In prvi njegov čili ie bila obsodba moderne ženske toalete. Da bi svoje nazore tem bol) podprl, |e kazal pater Calasanz med pridigo serijo podob preveč dekoltiranih dam. Ker pa je bila med ntiml tudi slika španske kraljice, ie bila učinkovita prepoved očeta Calasanza prepovedana, a njegov višji cerkveni" poglavar ga )e preklel. Calasanz mora sedaj v samostanski celici premišljevati o »nevarnosti modernizma«, ki bi ga bila zaradi razža-lienja Veličanstva kmalu privedla v zapor.
*	Genij in število otrok. Na temelju preiskave so dognali, da so genialni ljudje redko otroci mladih staršev in le majhen odstotek jih spada med prvorojence. Med 74 možmi In ženami, ki so v umetnosti In znanosti dosegli odlično mesto, je samo 10 prvorojencev. Prevesna večina teh, 11! so v raznih strokah prodrli s svo'im genialnim duhom, je sestavljena Iz pozneie rojenih otrok, starlšev, ki so bili ž njimi oblago-darjenl Tako je bil Cooper enajst! otrok izmed dvanajstih. Napoleon osmi Franklin zadnji izmed sedemnajstih, Rembrandt peti izmed šestih, Balzac polsednji izmed treh, Wagner sedmi, ravno tako tudi Mozard Schurman peti, Schubert trinajsti Izmed štirinajstih, Smetana trinajsti izmed dvajsetih trikrat oženjenega očeta. Prešeres pa je bil Izmed osmih otrok tretji
AH ste že obnoviH naročnino za »Jutranje Novosti,?
EmS Gaboriau:
Akt itev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
• Lrirnlli se, Andrč,« je ječala ter proseče vzdigovala roke, »daj da ti vse povem, ne usmrti ga.*
Ta izraz materinske ljubezni je smatral gospod Fauvel kot obup podle žene, ki brani svojega ljubčka.
»Nazaj!...« je zavpil FauveJ besno.
Ona pa se je vrgla na Raoula, ga objela in vpila:
»Mene moraš usmrtiti, mene samo; jaz sama sem kriva.«
Fauvel se ni mogel več vzdržati, pomeril je in sprožil.
Strel Je počil,... a krogle je bila pobrala Nina.
Ker ni padel niti Raoul niti njegova žena. Je ustrelil bankir 5e drugič in tretjič... Ravno je pomeni četrtič, ke je pridrvel neki mož v sobo ter izvil bankirju orožje.
Ta mož je bil Verduret, H ga je bil CavatlJon po dolgem iskanju našel in obvestil. Verduret pa ni ve lel, da Je bila Nina Qipsy odstranila krogle iz F ovelovega revolverja.
»Hvala bogu.« je vzkliknil, »ona ni ranjena,«
2e pa se ie bil bankir zopet zavedel
»Pustite me, maščevati se moram!,..«
Verduret ga je prijel za roko kakor z železom.
»Zahvalite boga,« je rekel, »da Vam je prihranil strašen zločin; anonimno pismo Vas je goljufalo.«
»Moja žena priznava, da Je kriva,« je odgovoril Fauvel.
»Da, kriva je,« je odgovoril Verduret, »toda oe tako, kakor Vi mislite. Ali veste, kdo je ta, ki ste ga hoteli usmrtiti?«
»Njen ljubček!,,.«
»Ne, .., pač pa njen sin.«
Navzočnost tega tako dobro poučenega ne» j znanca je presenetila in prestrašila Raoula še bolj, kakor grožnje gospoda Fauvela. Vendar je odgovoril:
»To je res!«
Bankir je, kakor da je zmeden, gledal zdaj Verdureta, zdaj Raoula, zdaj zopet &e ozrl na svojo ženo, ki je sedela vsa potrta, kakor da čaka na svojo smrtno obsodbo. Naenkrat mu je prišla misel, da ga hočejo premotiti
»Kar Vi pravite, ni mogoče,* je vzkliknil. »Dokaze, prinesite dokaze.«
»Dobili Jih boste,« je odgovoril Verduret; »najprej pa poslušajte.
In hitro mu je v kratkih in vendar pretresljivih besedah v velikih obrisih naslikal dramo, ki jo je bil razkril.
Gotovo je bila tudi ta resnica za gospoda Fauvela strašna, toda izginila je proti onemu, kar Je bil mislil.
Spoznal pa je na mukah, ki jih Je bil doživel da svojo ženo še vedno ljubi. AH ni mogel odpustiti daleč nazaj ležeče krivde, za katero se je pokorita z življenjem polnim požrivovanja?
Ze več minut je bil Verduret molčal in vse je bilo tiho.
Srce je ukazovalo bankirju, da naj pozabi in odpusti užaljeno samoljubje in hotelo pozabiti,... hotelo se je maščevati. Brez Raoula, lopova, živega priče storjenega greha, bi se ne bil obotavljal Gaston de Clameran je bil mrtev. Razprostrl bi bil roke ter rekel svoji ženi:
»Pridi, žrtve, ki si jih Prinesla moji časti, naj bodo tvoje zadoščenje. Naj bo preteklost kakor hude sanje, ki izginejo z dnevom.«
Toda Raoul ga j® zadrževal
»In to je tvoj sin,« J® rekel svoji ženi, »ta Sovek, ki je tebe oropal mene okradel?«
Gospa Fauvel je bila preveč pretresena, da M bUa mogla odgovoriti, K sreči je bil Verduret te.
»Da,« je rekel, »milostljiva Vam bo rekla, da je ta mladi mož v resnici sin Gastona de Clameran, o ia misli to, ona Je o tem prepričana... samo...«
»Samo!...«
»Da so jo mogli ložje oropati, so io nesramno goljufal!,«
Ze nekaj trenutkov se je Raoul spretno približeval vratom. Ker je mislil, da ga v tem trenutku nobeden ne opazuje, je hotel zbežati...
Toda Verduret, ki je bil spoznal njegov namen, je opazoval Raoula ter ga zadržal ko je ravno hotel izginiti.
»Kam pa, kam tako hitro, moj lepi mlađi gospod,« je rekel ter ga zopet pripeljal v sobo, »ali ste hoteli tako zapustiti svoje prijatelje? To ni lepo od Vas. Povedali nam boste kal...«
Ob tem glasu je začel Raoul spoznavati
Ves prestrašen ie odstopil ter zajecljal:
»Bajaco!«
»Prav!« je odgovoril tolsti gospod, »čisto pmv! Tako, Vi ste me spoznali! Res sem laz veseli ba-jaco s plesa pri bratih Jaudier. Ali še morda dvomite?« Potegnil je rokav navzgor ter mn pokazal roko.
»Ce bi ne bdi še popolnoma prepričani poglejte si to svežo rano. Ali morda poznate onega nerodnega Mnveka, ki je padel no noči, ko sem «el po cesti Olivier, z odprtim nožem na mene?... Tako, Vi ne tajite. To Je že nekaj. Torej bodite tako nrHazTii in povejte nam svojo malo povest...«
Toda Raoul je bil tako prestrašen, da ni mogel ziniti niti besede.
»Vi molčite? Tako skromen ste? Dobre Skromnost je lepa čednost. To Vam pa moram pr znati; za svoja leta ste precej popolen lopov.«
Gospod Fauvel je poslušal a ni razumel ničesar.
»V kako sramoto smo zašli?« je zečal
»Pomirite se, gospod Fauvel« je odgovori! Verduret, ki je bil zopet resen. »Po tem, kar sem bil prisiljen Vam sporočiti, ie to kar moram še po-
vedati, prav malo. Torej, povedal sem Vam o MÜ-ironnl. Ko je Louis de Clameran zapustil Milhonno, ki mu je povedala o nesreči gospodične de la Ver-berie, je Clameran odpotoval takoj v London. Ker Je bil dobro poučen, je hitro našel ono žensko, kateri je bila grofica oddala Gastonovega sina... Tam pa ga je čakalo razočaranje... Izvedel je, da je otrok, ki je bil vpisan za Raoula Valentina Wllsona, z osemnajstimi meseci umrl za davico.«
Raoul je skušal ugovarjati.
»To so rekH?...« je pričel
»Da, to so rekli moj ljubi, In tudi pisali so to, AH mislite, da se zadovoljim jaz z besedami?«
Vzel je iz žepa razne papirje, uradno potrjene, ter jih položil na mizo.
»Tu so izjave one ženske, njenega moža in štirih prič, tu Je izvod iz rojstnega registra, tu mrtvaški list, vse potrjeno od francoskega Poslaništva. AH ste zadovoljni moj lepi prijatelj, ali Vam to zadostuje?«
»To je vse ponarejeno, neresnično!« je trdH Raoul predrzno.
Verduret mu je odgovoril x ironičnim poklonom:
»Ali želite dokazov? Lahko Vam ustreženi. Ravnokar sem bil skupaj z nekim svojim prijateljem, gospodom Falotom. Iz Londona je prišel in je izborno poučen. Povejte mi, kako vam ugaja tale majhna povest, ki mi jo je povedal:
Leta 1847 je imel lord Murray, zeio radodaren, bogat mož, jokeja z imenom Spencer, ki ga je zeio čislal... Pri dirki v Epsotnu je ta spretni jokei padel tako nesrečno, da je umrl.,. Lord Murray je bil obupan in ker ni imel otrok, je sklenil, da bo skrbel za prihodnost Spencerjevega sina, id je bil takrat štiri leta star. Lord je to storil James Spencer je dobil vzgojo sina velikega gospoda. Bh je to iep deček, zale zunanjosti in bistrega duha. Do šestnajstega leta je bil tudi zelo priden. Takrat os ie zašel v slabo tovaršijo in na napačna pota . ,j: