Vladimir STEFANOVIC Nataša PICHLER MILANOVIĆ Podobe Ljubljane problemi, potrebe in razvojna vprašanja Evropska urbana opazovalnica IJublJana Podoba mesta V letu 1997 smo v okviru raziskovalnega projekta Vključitev LJub-Ijane v evropsko mestno opazovalnico izvedli tudi anketo o podobi ljubljane, ki se izkazuje skozi potrebe, možnosti in vprašanja pri-hodiy'ega razvoja. Na osnovi zbranih informacij Je bila opravljena primerjalna analiza. Pri izvedbi ankete in tudi analize Je bila uporabljena metodologija Evropske mestne opazovalnice. V prispevku so predstavljene nekatere ugotovitve iz raziskave oziroma ankete. European urban observatory IJubljana Town image In 1997 in the research Including LJubljana in the European urban observatory we conducted a survey on the image of Ljubljana, represented by its needs, possibilities and questions on J'uture de-velopjnent. Based on the obtained data a comparitive analysis was carried out. In the survey and analysis the methodology of the European urban observatory was used. The article presents some oj' theßndings from tlie research and survey. 1. Uvod Ljubljana kot prestolnica nove države in kot značilno srednjeevropsko mesto srednje velikosti je zanimiva za znanstvene in strokovne primerjave. Za mesto so vsekakor zanimive vse relevantne primerjalne študije, ki omogočajo zanesljivejšo Izbiro med razvojnimi strategijami, ki morajo temeljiti na realni oceni možnosti in negovanju primeijalnih prednosti mesta v družini evropskih mest. S procesom evropske gospodarske in politične integracije in z vzporedno potekajočim procesom krepitve usti-ezne regionalne diferenciacije se odpira tudi vprašanje položaja, vloge in tekmovalnosti urbanih centrov kot osrednjih nosilcev ekonomskega razvoja in družbene preobrazbe. V razvitem svetu v zadnjih letih pozornost usmeijajo na mesto kot dominantni gospodarsld dejavnik. Namreč, celo 80 odstotkov ali več vseh dobrin in uslug v Evropski skupnosti in v Severni Ameriki proizvajajo v urbanih ekonomijah, torej mestih in vplivnih območjih oziroma suburbanih regijah. Z odpravljanjem trgovinskih ovir postajajo mestne regije razvitega sveta resnične arene globalne ekonomske tekmovalnosti. V vseh mestili, zlasti v najra2:vitej-šem delu sveta, opažamo, da so le-ta prostor številnih in globokih ekonomskih, socialnih, včasih tudi e Ulično-rasnih delitev, ki zavirajo učinkovito tekmovalnost in s tem ovirajo tudi razvoj na nacionalni ravni. Danes so v ospredju problemi nezaposlenosti, onesnaževanja okolja, stihijskega priseljevanja, tudi staranja prebivalstva, hkrati pa zastarelosti gospodarske in komunalno-tehnične infrastrukture ter pešanja socialnih programov, ki vključuje izobraževanje za sodobne potrebe proizvodnje in družbenih dejavnosti. Mnogi problemi se povezujejo oziroma kažejo sinergetske učinke, npr. staranje in priseljevanje, izobraževanje in nezaposlenost itd. Naša mesta, še posebej večja, v pogojih tranzicije kažejo koncentracijo problemov na področjih, kot so: reforma državne uprave in lokalne samouprave, privatizacija, i^azvoj partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem, uveljavljanje nove stanovanjske politike v graditvi, prenovi ali vzdrèevanju stanovanj itd. 2. Ozadje projekta Evropska mestna opazovalnica Evropska mestna opazovalnica (European Urban Observatoiy; v nadaljevanju EMO) Je bila ustanovljena leta 1992 v okviru DG XVI RECITE programa Evropske skupnosti. Cilji projekta EMO so bili: - ustanovitev integracijske telekomunikacijske mreže in sistema za podporo odločanju (Decision Support System) za pospeševanje strateškega upravljanja z evropskimi mesti, - ustanovitev večnacionalne, vzporedne, integralne in \'ečsektorske relacijske osnove podatkov o evropski mestih in - ustanovitev komunikacijskih zvez in mreže med evropskimi mesti, v projekt EMO so bila vključena mesta Atene, Amsterdam, Barcelona, Berlin, Birmingham, Bruselj, Lizbona in Lille. Upravni odbor in tehnični direktor projekta EMO sta bila v Barceloni. Razi- št. 32, 33/1997 skovalni in tehnični del projekta je izvajala tehnična skupina, nameščena v International Centre for Urban Studies (CIEU) v Barceloni in v London School o/Economics and Political Science (LSE). Tehnični sponzor projekta je bil Siemens Nixdorf iz Barcelone. Vsi udeleženci so imeli enako strojno in programsko opremo ter so bili povezani z X25 {X400) mednarodnimi zvezami za prenos podatkov in medsebojno komunikacijo (e-mail). Sistem za podporo odločanju (Decision Support System) je bil razvit tudi v sodelovanju s Siemens Nixdorf na osnovi Fox Pro relacijske baze podatkov in prograjnske opreme: MS Word for Windows, Excel, Harvard Graphics in Maplnfo. EMO ni bil le raziskovalni projekt, pač pa tudi pilotska l'aziska-va za izdelavo podatkovne baze evropskih mest in informacijskih sistemov na področju upravljanja mest. Pripravljeni pi'ogramski paket je obenem moclel in sistemsko izdelana miselna shema za razreševanje precej kompleksnih razvojnih problemov evi-opskih mest. V raziskavi so statistični parametri in socialni indikatorji skrbno izbrani, tako da podpirajo smiselne primerjave med mesti. Ob koncu želimo omeniti še to, da je Ljubljana prvo mesto v di-žavah vzhodne in srednje Evrope, kjer je bila uporabljena metodologija EMO in pripravljena podatkovna baza, podobna tistim, ki jih imajo mesta članice EMO. Na ta način se Je Ljubljana, tokrat sicer neuradno, udeležila EMO pi-ojekta in si hkrati zagotovila dobre pogoje (podatkovna baza, primerjalne analize, izkušnje v izvajanju metodologije itn.) za dejansko včlanitev. 3. Osnovne značilnosti metodologije projekta Evropska mestna opazovalnica Podatkovno bazo projekta sestavlja 16 osnovnih področij, ki so strukturirana v tri informacijske ravni in sicer: A-1: Statistična podatkovna baza Podatkovna baza vsebuje navadne statistične podatke o ekonomskem razvoju, socialnih razmerah, demografskih spremembah, trenutnih političnih razmerah itd., ki so strukturirani po prostorskih enotah mestnega območja in območja mestne regije (Metropolitan Area). A-2: Politike mestnega razvoja Podatkovna baza A -2 vsebuje osnovne podatke o razvojnih politikah. kot so: ime nosilca, cilji, faz-nost, indikatorji o izvajanju, sredstva, izvajalci, ime kontaktne osebe itd., kijih v mestni administraciji pripravljajo ali že izvajajo s ciljem reševanja perečih problemov in uresničevanja strateških dologoročnih razvojnih ciljev. Sistem za podporo odločanju (SPO) je definiran predvsem kot pomožno sredstvo odgovornim osebam (decision makers) v mestni administraciji pri sprejemanju odločitev in oblikovanju razvojnih politik. Zato so podatki iz vprašalnika A-2 za uporabnike iz posameznih mest članic EMO projekta (posebej pa Ljubljane) prav gotovo zelo pomembni. A-3: Anketa o ključnih problemih, potrebah in razvojnih vprašanjih Osnovni razlog za pripravo pri-meijalnega pregleda podob (image), trendov in razvojnih scenarijev evropskih mest, vključenih v projekt EMO, je dopolnitev prvih dveh ravni podatkovne osnove s ciljem spodbujanja strateškega načina razmišljanja in upravljanja razvoja mesta, kije usklajen s pogoji Evropske skupnosti. Cilj ankete je zagotoviti informacije o pogledih in stališčih osnovnih vprašanj funkcioniranja in razvoja mest in sicer: o mednarodnem položaju, kvaliteti stanovanja, kvaliteti osnovnih urbanih funkcij, kvaliteti okolja, ugodnostih za poslovna in investicijska vlaganja ter razvoj (lousiness environment), razvojnem scenariju itn. Omenjene informacije so bile zbrane z anketiranjem odgovornih oseb (decision makers), predstavnikov različnih področij (politika, industrija, trgovina, izobraževanje, mediji, kultura, religija, prostovoljne in mednarodne organizacije itd.), državnega (javnega) in zasebnega sektorja. Osnovna metoda izdelave projekta EMO je medsebojna izboljše-valna, popravljalna analiza razmerij, ki jo omogočajo tri ravni podatkovne osnove projekta EMO. Ta metoda je predstavljena z grobo shemo: Al statistični podatki A2 rešitve problemov A3 problemi, potrebe in razvojna vprašanja Podatki, zbrani in obdelani v okviru treh osnovnih anketnih vprašalnikov, predstavljajo strokovno osnovo za analizo in iskanje rešitev definiranih problemov, potreb in razvojnih vprašanj. Bistvo raziskovalnega postopka je v vzpostavljanju določenih odnosov med vprašalnikom A-1, ki vsebuje navadne, statistične podatke. in vprašalnikom A-3, v katerem so (na osnovi subjektivnih ocen) navedeni problemi, potrebe in razvojna vprašanja. Piimeijava podatkov iz vprašalnikov A-1 in A-3 je nadzirana z vprašalnikom A-2. ki predstavlja osrednji del programa in ga lahko imamo za "know-how" element celotnega projekta. Ta vprašalnik omogoča, da se na osnovi predlogov primernih politik pripravljajo ustrezne rešitve problemov, identificiranih v vprašalniku A-3 in potrjenih s kvantitativnimi pokazatelji v vprašalniku A-1. Posebna vrednost projekta EMO je v možnosti razvoja in analize razmer na dveh ravneh, tj. vsakega mesta posebej in med mesti, članicami projekta EMO. Na podlagi uporabe in selektivne analize izkušenj drugih mest Ima tako vsako mesto boljšo prilož- nost za reševanje lastnih problemov in evolucijo razvojnih politik (scenarijev). Za pripravo omenjenih analiz in opravljanje raziskovalnega dela mora imeti vsako mesto strokovno skupino, kije usposobljena za izdelavo analiz in primerjavo lastnih problemov s problemi drugih mest, izdelavo selektivnih ali ciljnih analiz ter pripravo ustreznih razvojnih politik in instrumentov za njeno realizacijo. Posebej je treba omeniti, da so bile za realizacijo vprašalnikov A-1 in A-2 zadolžene mestne uprave (administracije), ki so podatke zbirale in posredovale strokovnim skupinam v nadaljnjo analizo. Končne podatke je analizirala tehnična skupina LSE-EMO. Rezultati so bili predstavljeni v tabelarni in tekstualni obliki v okviru sistema za podporo odločanju (SPO). 4. Realizacija vprašalnika A-3 v tem prispevku smo več pozornosti namenili vprašalniku A-3, zato ker odgovori anketirancev predstavljajo odmev mnenj in stališč strokovnjakov različnih profilov o podobi, problemih in razvojnih perspektivah. Ta vprašalnik sem zdi posebej zanimiv, tudi zato, ker je Ljubljana še v tranzicijskem obdobju in je vprašanje njenega razvoja v okviru novih ekonomskih in političnih pogojev še precej odprto in konceptualno nedefinirano. Vprašalnik A-3 predstavlja anketo odprtega tipa, s katero smo zbrali podatke in mnenja o podobi mesta, razvojnih trendih ter pričakovanjih. Anketa je bila izvedena v začetku leta 1997. Intervjuje smo opravili s 27 strokovnjaki in politiki z različnih področij in sicer: javnega sektoija, politike, delavskih sindikatov in združenj, poslovnih in komercialnih dejavnosti, nepremičninskega sektorja, izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti, medijev, kulture, športa in rekreacije, ter- št. 32, 33/1997 ciarnega sektoija, nevladnih in verskih organizacij ter mednarodnih institucij in organizacij. Osnovni namen vprašalnika A-3 je zbiranje stališč strokovnjakov in politikov, ki naj bi bila primerljiva z rezultati anket, izvedenih v mestih EMO projekta, posebej pa tistih, s katerimi naj bi dopolnili politike in indikatoije podatkovne bazo EMO sistema za podporo pri odločanju, kar bi pospešilo strateško upravljanje in razmišljanje na ravni mesta. Pri izvajanju večjih in kompleksnejših raziskav, posebej če gre za mednarodne primerjalne analize, zasnovane na anketah odprtega tipa. je nujno potrebno pripraviti poseben šifrant, ki naj bi omogočil učinkovito in preprosto primerjanje rezultatov med vsemi mesti, udeleženimi v raziskavi. Zato smo tudi v tem projektu vse odgovore {odprte odgovore) obdelali s šifrantom, ki smo ga prevzeli iz metodologije EMO projekta. Šifrant smo seveda dopolnili in razširili tudi z odgovori, ki so bili značilni le za Ljubljano in se prej niso pojavljali. 4.1 Reztiltati vprašalnika A-3: Podoba Ljubljane, problemi, razvojni trendi Največji del podatkov (odgovorov) je obdelan in predstavljen za vse sektoije na ravni mesta. Predstavitev rezultatov je bila prilagojena metodologiji projekta EMO, kar pomeni, da so le-ti primerljivi z rezultati drugih mest vključenih v projekt EMO. Ker je celotna analiza vprašalnika precej obsežna in podrobna, smo se odločili, da v tem prispevku v skrajšani obliki predstavimo odgovore na posamezna vprašanja. Raziskavo je mogoče dobiti v knjižnici Urbanističnega inštituta RS. Pri predstavitvi rezultatov ankete prva številka pomeni, da se je ponujena podoba Ljubljane uvrstila na 1., 2. ali 3. mesto med ponujenimi podobami, druga pa pomeni, da je bila ponujena podoba ocenjena kot najpomembnejša. Preglednica 1 : Usklajenost probleinov in mestnih politik in ukrepov Vprašalnik A-3: Problemi, omejitve Vprašalnik A-2: Politike, ukrepi, projekti 1. Prebivalstvo - staranje - nizka nataliteta - visok odstotek samskih in nepopolnih gospodinjstev - kulturalizacija manjšin (Slabšanje socialnega in zdravstvenega stanja)' - Gradnja in dodelitev socialnih in neprofitnih stanovanj (prednost imajo mlade družine) - Stanovanjska oskrba za potrebe starejših občanov 2. Promet - deficit parkirnih pnDstorov - koncentracija prometa in parkiranja v ožjem središču - visoka gostota prometa - dnevne migracije - Mirujoči promet - Pari