Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 257 Ljubljana, četrtek 8. novembra 1934 Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teleton št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratm oddelelc: Ljubljana, Selen-burgova ui 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190 Računi pn pošt membno zmago v ameriški parlamentarni zgodovini Desno krilo republikancev. ki ie bilo znano kot konservativno in zelo reakcionarno, je popolnoma uničeno. Oblaki nad Saaro Neizpolnjena pričakovanja mirovne konference — Usoden pomen plebiscita za hitlerjevstvo — Teikoče in skrbi saarske vlade — Francija na strafi ženeva, 4. novembra. Ofan bolj se prfbf&uje kritični čas saar-skega glasovanja, tem jasneje se vidi, koliko netiva in eksploziv se je nakopičilo v tem kota Evrope, kjer se bo v kratkem o<4iyralo poslednje poglavje versajske razmejitve. Poznavalcem evropskih političnih razmer je bilo jasno že pred petnajstimi leti, da bo vprašanje končne pripadnosti Posaarja predmet kočljive borbe. Ta zavest je bila brez dvoma tudi eden glavnih vzrokov dolgoročne odgoditve plebiscita. Toda če so tvorci mirovnih pogodib pričakovali, da se bodo razmere v roku petnajstih let kolikor toliko ustalile in ublažile, se njih upanje ni izipolnilo. Reči se celo sme, da je položaj danes še bolj kompliciran in težaven, kakor je orba. ki ne bo izbirala sredstev. Mednarodna upravna komisija in Društvo narodov stojita pred nalogo, da zaščitita svobodno glasovanje Po izdanih odredbah je ta svoboda zajamčena, ven- dar se vidi ie »daj, da je v praksi svoboda modno relativen pojem. Predsednik saarske vlade Anglež Knox ni v zavidanja vrednem položaju, že skozi mesece je ta-korekoč noč in dan zaposlen, da varuje mednarodno avtoriteto pred naskoki pro. paganide, šolane v duhu hitlerjevske revolucije. Njegova energija ln hladnokrvna vztrajnost sta vredna vsega priznanja, vendar je veliko vprašanje, če foo ofc sredstvih, ki jih ima do zdaj na razpolag«, ostal gospodar položaja in mu ne bodo navali razgaljenih množic zrasli čez glavo. Posaarje je brez vojaške posadke; varnostno službo vršita domača poKciia in orožništvo. Težko je verjeti, da bi ta aparat sam vzdržal v kritičnih dnevih, ko bodo od vseh strani pritiskale strasti končne borbe. To uvidevajo tudi mednarodni garanti mirovnih pogodb in iščejo izhoda iz nevzdržne situacije. Kombinacija s švicarskim vojaštvom, ki naj bi prevzelo skrb za red in mir, se je morala opustiti zaradi odpora švicarske vlade. Ni preostalo tedaj drugega, kakor da je stopila na plan Francija, ki je že na podlagi sklepov Društva narodov iz let 192-5 in 1926 prevzela obveznosti, dati predsedniku saarske komisije na njegovo zahtevo vojaštvo iz svojih garnizij na razpolago, ako bi bilo to treba za vzdrževanje reda in miru v Posaarju. Razburjenje, ki je nastalo zadnje dni v Nemčiji, ker je bila na pobudo saarske komisije odrejena pripravljenost nekaterih francoskih garnizij v Loreni, je vsekakor brez temelja, toliko bolj, ker je še iz Stresemanncvih časov v veljavi direkten dogovor, po katerem ima nastopiti v slučaju potrebe na saarskem ozemlju francoska vojašika intervencija. Kljub temu jasnemu pravnemu stanju kriči nemški tisk o provoikaciji in dolži Francijo, da pripravlja napad na »mirno in disciplinirano« saarsko nemštvo. Nemški protesti, ki so bili vloženi v zapadnih 'rža-vah, so sicer stvarno že rešeni in z varnostnimi pripravami soglaša zlasti Anglija, ki je po osebi predsednika saarske vlade Knoxa še posebno angažirana, vendar se nemška kampanja nadaljuje % vso srditostjo, tako da je pričakovati stopnjevanja konflikta do skrajnosti. Mrzlično oboroževanje, ki se v Nemčiji z vso vnemo nadaljuje, seveda tudi ne prisie-va k pomirjen ju, marveč ustvarja atmosfero, ki utemeljuje resne sfcrbi za ohranitev evropskega miru, če bi Nemčija pri glasovanju podlegla. Nevarnost komplikacij pa tudi po izvršen em glasovanju ni odipr avl jena, kajti izid glasovanja sam ob sebi še ne bo rešil vprašanja saarske pripadnosti, marveč bo imel le služiti kot podlaga daljnim sklepom Društva narodov. To se bo moralo v slučaju nemške zmage vsekakor zanimati za usodo onih, ki bodo glasovali preti združitvi s hitlerjev^ko Nemčijo. Tudi vprašanje morebitne delitve saarskega ozemlja še ni razčiščeno. Ni to. rej brez podlage, če se naglasa v mednarodnem tisku, da se pravi saarski problem prične šele po 13. januarju. Doumergov kritični dan Ultimat radikalov — Danes se bo odločilo, ali bo zmagal ali padel Dossmergne Pariz, 7. novembra. Ministrski predsednik Doumergue in finančni minister Germain Martin sta danes podpisala zakonski osnutek o proračunskih dvanajstinah, ki je bil nato izročen finančni komisiji zbornice v obravnavo. Zaradi odpora radi" kaiov bo načrt najbrže že v komisiji odklonjen. Ker je Doumergue podpiral osnut.k in s tem pokazal, da nikakor ne misl' po-, pustiti, smatrajo politični krogi, da skoro rr več nobenega izhoda iz krize. Pogajanja so se danes nadaljevala ves dan. Ministrski predsednik Doumergue in državni mi-n'ster Herriot sta sprejela številne osebnosti. Zvečer so se radikalni poslanci sesta-1; še enkrat na sejo, vendar bodo dokončni sklepi storjeni šele tedaj, ko se bo ministrski predsednik bodisi v privatnih razgovorih s Herriotom — ali, kar ie še bolj verjetno — na jutrišnji seji ministrskega sveta Izjavil glede uit mata radikalnih poslancev. Zunanji minister Laval j« imel v teku današnjega dneva številne razgovore s političnim: osebnostmi in se smatra v splošnem kot najresnejši kandidat za Doumer-govega naslednika, ako b; se pogajanja ponesrečila. Za sestavo nove vlade prihajata dalje v poštev tudi maršal Petain in minister Flandin. Tudi morebitna nova vlada bi ;me!e seveda na svojem programu ustavno reformo, ki pa bi se od Doumergovega načrta razlikovala v tem, de ne b imela več klavzule o razpustu zbornice in določb glede novega razmerja uradništva nasproti državi. Tudi zahtevo za voti-anje treh dva-najstin bi nova vlada opustila. Par«, 7. novembra. Dnevi Doumergue- ve vlade so šteti. Sicer še niso znane vse okoliščine, zaradi katerih bo vlada podala ostavko, toda vsa javnost pričakuje, da bodo Herriot in njegovi politični prijatelji jutri napovedali svoj izstop ira_ V beli (frrorani Union a se je zbralo danes zvečer nad 500 poštnih nameščencev iz Ljubljane in okoliških pošt. žalnemu zborovanju, ki je bilo posvečeno spominu na Viteškega kralja, so prisostvovali nameščenci prav vseh panog poštne sluSbe, vmes pa je svirala poštarska godba žalo-sfcinke. Bila je to res veličastna žalna manifestacija naših poštnih nameščencev. Komemoracijaki govor je imel poštni direktor g. dr. Tavzes. kd je v svojem govoru med drugim izvajal: Mesec dni že poteka, odkar je naša Jugoslavija najbridkeje zaplakala, o*Skar Je u*N>gi narod izguibil najboljšega Vodnika in najskrbnejšega Gospodarja, kolikor jih je kdaj imel. Nasprotniki zedtnjemega naroda, nje^po-vl odipadmikl, na Judeževe srebrnike la-konme propalice »o skovale načrt proti vrhovnemu vodji našega naroda, proti nosilcu mirovne ideje, proti največjemu propa-gatorju vzajemnosti in sloge med baTkan. skimi narodi. Bali so se njegovega plodne, ga dela in njegovih uspehov. Narod jih je obsodil že tedaj, ko so nečastno zapustili •domačo grudo, narod Jih je obsojal kasneje, ko so skušali z raznimi atentati na povsem nedolžne ljudi tarivati v Jugoslaviji nemire, a dokončno Je narod in ve« kulturni svet obsodil zločimefoo sodrgo ln njene tajne pomagače sedaj, po atentatu na miroljubnega in srčno dobrega vladarja. Poštni nameščenci ki smo s« zforali nocoj h komernoraciji za svojim Kraljem, da mu izkažemo kot dobro organiziran stan in zdrav organizem v državni upravi svojo najglobljo žalost in pripravljenost da služimo z vso dušo Njegovim večnim idealom, se zaklinjamo pred Njegovim spominom, da se bomo stalno zavedali vele. važnih funkcij, ki jih vršimo v svojih prometnih strokah kot čbnitelji, od katerih vestnosti, točnosti, zanesljivosti ta »ve. stobe je v mnogočem odvisen pravilen tok državnega življenja in varnost Domovine. Vvziporejamo se z našo hrabro vojsko, kateri bomo stali kot prepotreben instrument podnevi in ponoči, v vsakršnih oko liščinah požrtvovalno rVb strani v korist varnosti in doto rob itd Očetajave ta v znamenju največje hvaležnosti in spoštovanja do opomina Tvojega, Veliki naS kralj, ki si nam našo domovino ustvarjal in čuval Slava Tvojemn svetlemu spominu, Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj! Slava! Slava! MogočrtI Slava! kilo! so zadonell po dvorani po govora g. poštnega direktorja, ki Je napravil na vse navzoče mogočen Vtifi. Nato sta izpregovorila še predsednik uraidniške organizacije g. Kumer in predsednik organizacije avaničnikov in služite, ljev, nakar je hila lepa žalna patriotska maTrifegtaoija naših poštnih nameščencev končane Vaš način življenja ni pravilen, ker preveč sedite! Popravite pa Se lahko mnogo, ako redno pi-jete Rogaško slatino »Tempel«. Zaupnica Lerrorau Madrid, 7. novembra. AA. Na predlog voditelja narodne poljedelske stranke Gil Roblesa je špansiki parlament izglasoval predsedniku vlade Lerrouxu zaupnico z 233 glasovi, kar pomeni, da so vsi navzočni poslanci glasovali za Lerrouxa. Predsednik vlade je na seji izjavil, da je glavna delavska zveza uradno sporočila, da bodo vse podzveze in organizacije delovne zveze na vsem Španskem zopet proglasile splošno stavko. Anarhistična federacija v Barceloni je v protest zoper usmrtitev dveh na smrt obsojenih upornikov hotela prirediti splošno stavko, toda stavka je ostala omejena na nekatere barcelonske tovarne in na nekatera asturska mesta V Barceloni je bila zunanja slika popolnoma normalna. 13 oseb so aretirali. Stavka je zdaj že končar* in vlada povsod popoln red. Obletnica Sovjetske Rusije Moskva, 7. novembra. L Danes so proslavili 17. obletnico ustanovitve Sovjetske Rusije. Na Rdečem trgu v Moskvi so bile velike parade. Množicam ljudstva in vojske sta govorila poleg drugih poveljnik ruske vojske na Dnljnem vzhodu general Bliicher in Kalinin Bliicher je v svojem govoru poudaril: Ob 171etnici Sovjetske unije so se f>ojavile za našo državo nove velike na-oge. Treba bo rešiti politična vprašanja na Daljnem vzhodu. Naša vojska, ki je trta-borjena daleč na vzhodu, je edina garancija za ohranitev miru. Vsakdo, kdor bi nas napadel, bo občutil naš odločni odpor. Niti pedi ruskih tal ne bomo zapustili brez borbe. Tudi Kalinin je poudaril, da bo ruska vojska i^nolnila svojo dolžnost, če bi kdo napadel Rusijo. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Še bolj oblačno: padec temperature. Novosadska vremenska napoved za črn. trtek: Deževno in oblačno, temperatura bo padla v zapadnih i dolžnik po določbah te uredbe. Čl 16. Mesto dolžnika položi lahko denar tudi tretja oseba. CL 17. Izjetpa od čl. 3. uredbe velja le za odst. 2 tega člena. Cl. 18. Potrdila iz tega odstavka bodo izdajala občinska oblastva brez odškodnine. Cl. 19. Določbe odrt. 1. veljajo za dogovorjene obresti od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Za prej dogovorjene obresti veljajo določbe, ki so b:le tedaj v veljavi. Cl. 20. Kazensko postopanje se uvede po uradni dolžnosti. C!. 21. 1. Odlagajo se vse prisilne prodaje, v kolikor niso na dan uveljavitve uredbe že pravomočno izvršene. Kot pravomočno opravljene prodaje se smatrajo prodaje, glede katerih je na dan uveljavljenja te uredbe že potekel rok za vložitev pravnega leka proti sklepu o izvršitvi prodaje ter v kolikor v tem roku ni predložen pravni lek ali glede katerih obstoječe zakonske določbe sploh ne dopuščajo pravnega leka. 2. Prisilne javne prodaje, v zmislu odst. 1 čl. 6 te uredbe obsegajo tudi prodaje za primer izvršitve, glede katerih zakon dopušča prisilne prodaje: ne obsegajo pa prodaje v zmislu določb §§ 86 in 89 meničnega zakona. Obsegajo tudi prepovedi dovoljenj novih sekvestraoij. Vsa druga izvršna opravila ali opravila zavarovanja na nepremičnine, razen tistih v Z odstavku tega člena, so dovoljena brez omejitve. Na podlagi tega je upniku dovoljeno, da svoje prisilno izvršno pravico zabeleži v zemljiško knjigo zaradi izvršbe svoje terjatve ali zaradi predhodne zalorbene pravice, oz:roma zaradi zavarovanja na področju kasacijskega sodišča v Beogradu, dalje zaradi popisa in ocenitve nepremičnin zaradi Izvršbe in naposled z vsemi sredstvi zavarovanja. in prisilne izvršbe, v kolikor je vezana z odvzemom (transferjem). 3. Določbe odst 1. čl. 6. uredbe veljajo tudi za upravne »vrhe. 4. Za prmer, da se nepremičnine kmetovalcu prodajo s sodno dražbo zaradi poravnave terjatev, ki ne spadajo nod to uredbo, je treba uveljaviti splošne določbe. 5. Ce pred pravomočnostjo javne dražbe tretja oseba vloži naknadno ponudbo in sodišče ponudbo sprejme m jo v svojem sklepu upošteva da bo s posebnim odlokom določil rok za novo licitacijo, se prejšnji osebi vrne že plačani denar. Cl 22. 1. Pod »vnako zainteresirano osebo« je treba razumeti vsakega. 2 Sodšča nimajo pooblastila, da ugotavljajo, ali je kdo kmet ali ne, č« imajo v 3. Občinska oblastva 60 občinska oblastva kmetovega prebivališča ne glede na to, kje se njegova posest nahaja. 4. Na področju uprave mesta Beograda se pritožbe proti sklepom prvostopnih ob taste v vlagajo samo na notranje ministrstvo. Občinska oblastva moraio izdati kmetu potrdila brez vsake pristojbine. Kot dokaz v zmislu te uredbe velja samo potrdilo po odstavku 6, čl. 3 te uredbe. CL 23. Na postopek nima nobenega vpliva okol-nost, če potrdila občinskih oblastev še ni-, so postala pravomočna. CL 24. 1. Predpisi te uredbe veljajo za teriatvw, zaščitene po tej uredbi. 2. Ce glavni dolžnfk ne more izdati potrebne zavarovalne listine, t katero se upnik obvezuje za njegove terjatve, lahko ta zahteva zavarovanje od poroka ali od solidarnih dolžnikov. 3. Izvršbe fn zavarovanja niso dovoljena glede denarja, denarnih terjatev aM premičnin kmeta. ČL 25. 1. Prispevki za okrožni urad za zavanv vanje delavcev so javne dajatve. 2. K »zakonito predpisanim pristojbinam« ne spadajo pristojbine javnih notarjev aH nagrade duhovnikom za cerkvena opravila; toda pod »prosto z zakonom predpisane« je treba razumeti denarne kazni, globe, pristojbine za priče in strokovnjake in za člane sodnih komisij. 3. Menice za pokritje no spadajo k tv jatvam po tej uredbi. 4. Do%ovi iz odst. 1. Si 8. uredbe, kf to-hajajo iz meničnih terjatev, no veljajo za stvarno nove dolgove. 5. Prispevki za vzdrževanje vsebujejo dolžnosti na podlagi zakonov, na podla«! posebnih pogodb in na podlagi zadnje vo- 6. Terjatve iz kaznivih dejanj obsegajo vse te terjatve, ne glede na to, ali so jih dognala kazenska ali civilna sodišča. Pmv tako obsegajo terjatve iz kazenskih dejanj vse izvršbe. 7. Pod »zakupnino« je treba razumeti plačila v smislu § 671 civilnega parvdnoga postopka, oziroma zakona na področju epe-lacijskega sodišča v Sarajevu. CL 26. Pod dejstvi navedenimi ▼ čL se kA-ko razumejo tudi pravni posli. CL 27. 1. Pod »doHmkom« se rezome dolžnik, ki je zaščiten po uredbi. 2. »Takoj priznani dolg« poujeir, da ga je takoj pri prvem naroku priznal. CL 28. Določbe uredbe bodo izvajala sodišča samo v izvršilnem postopku. CL 29. 1. Pod »dolgovi« v smislu uredbe se «a-rumejo samo tisti dolgovi, ki so zaščiteni po uredbi, ne pa tudi dolgovi glede katerih je kmet izgubil zaščito o uredbi 2. Tudi pri postopku pred sreskiim sodiščem ima upnik pravico do povrnitve od" vetnilkh troškov po dolžniku "kmetu po povprečni tarifi. 3. Dokler se ne izda posebna tarifa, se postavke obstoječih odvetniških tarif znižajo na poL če je dolžnik kmet zaščiten po uredbL Na tistih pravnih področjih, kjer ni določena odvetniška tarifa, bo sodišče prisod lo upniku polovico odvetniških troškov, ki bi jih prisodilo, če dolžnik »i zaščiten kmet čl 30. L Pomaga či »gube pravico do zaBHte, če so kot poroki ali solidarni dolžniki odgovorni za kmetov dgi narod izgubil najboljšega Vodnika in najskrbnejšega Gospodarja, kolikor Jih je kdaj Imel. Nasprotmfari zedlnjenega naroda, njegovi odpadniki, na Judeže ve srebrnike la-komme propalice so skovale načrt proti vrhovnemu vodji našega naroda, proti nosilcu mirovne ideje, proti največjemu propa-gatorju vzajemnosti in sloge med barkam, ekimi narodi. Bali so se njegovega plodne, ga dela in njegovih uspehov. Narod jih je obsodil že tedaj, ko so nečastno zapustili domačo grudo, narod jih je obsojal kasneje, ko so skušali z raznimi atentati na povsem nedolžne ljudi izzivati v Jugoslaviji nemire, a dokončno je narod in ve« kulturni svet obsodil zločinsfeo sodrgo In /njene tajme pomagače sedaj, po aitentatn na miroljubnega in srčno dobrega vladarja. Poštni nameščenci ki smo se zbrali nocoj h komemoraciji za svojim Kraljem, da mu izkažemo kot dobro organiziran stan in zdrav organizem v drža vin i upravi svojo najglobljo žalost in pripravljenost da služimo z vso dušo Njegovim večnim idealom, se za.klitnjamo pred Njegovim spominom, da se bomo stalno zavedali vele. važnih funkcij, ki jih vršimo v svojih prometnih strokah kot člmitelji, o>d katerih vestnostri, točnosti, zanesljivost? fo aveu stofoe Je v mmogcčem odvisen pravilen tok državnega življenja in varnost Domovine. Vtzporejamo se z našo hrabro vojsko, kateri bomo stali kot prepotreben instrumenti: podnevi in ponoči, v vsakršnih oko liščinah požrtvovalno db strani v korist varnosti in dofbrobiti Očetajave ta v znamenju največje hvaležnosti in spoštovanja do flpomina Tvojega, Veliki naš kralj, ki 6i nam našo domovino ustvarjal in čuval Slava Tvojemn svetlemu spominu, Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj! Slava! Slava! Mogoflmf! Slava! klici so zadoneli po dvorani po govoru g. poštnega direktorja, ki Je napravil na vse navzoče mogočen vtis. Nato sta i spregovorila še predsednik uradniške organizacije g. Kuimer in predsednik organizacije zvaničnikcv in služite, ljev, nakar je bila lep a žalna patriotska manifestacija naših poštnih nameščencev končane Vaš način življenja ni pravilen, ker preveč sedite! Popravite pa Se lahko mnogo, ako redno pi-jete Rogaško slatino »Tempel«. Zaupnica Lerrowxu Madrid, 7. novembra. AA. Na predlog voditelja narodne poljedelske stranke Gil Roblesa je španski parlament izglasoval predsedniku vlade Leirouxu zaupnico z 233 glasovi, kar pomeni, da so vsi navzočni poslanci glasovali za Lerrouxa. Predsednik vlade je na seji izjavil, da je glavna delavska zveza uradno sporočila, da bodo vse podzveze in organizacije delovne zveze na vsem Španskem zopet proglasile splošno stavko. Anarhistična federacija v Barceloni je v protest zoper usmrtitev dveh na smrt obsojenih upornikov hotela prirediti splošno stavko, toda stavka je ostala omejena na nekatere barcelonske tovarne in na nekatera asturska mesta. V Barceloni je bila zunanja slika popolnoma normalna. 13 oseb so aretirali. Stavka je zdaj že končar* in vlada povsod popoln red. Obletnica Sovjetske Rusije Moskva, 7. novembra, č. Danes so proslavili 17. obletnico ustanovitve Sovjetske Rusije. Na Rdečem trgu v Moskvi so bile velike parade. Množicam ljudstva in vojske sta govorila poleg drugih poveljnik ruske vojske na Dnljnem vzhodu general Bliicher in Kalinin Bliicher je v svojem govoru poudaril: Ob 171etnici Sovjetske unije so se pojavile za našo državo nove velike naloge. Treba bo rešiti politična vprašanja na Daljnem vzhodu. Naša vojska, ki je uta-borjena daleč na vzhodu, je edina garancija za ohranitev miru. Vsakdo, kdor bi nas napadel, bo občutil naš odločni odpor. Niti pedi ruskih tal ne bomo zapustili brez borbe. Tudi Kalinin je poudaril, da bo ruska vojska iznolnila svojo dolžnost, če bi kdo napadel Rusijo. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved ca danes: Še bolj oblačno: padec temperature. Novosadska vremenska napoved za četrtek: Deževno in oblačno, temperatura bo padla v zapadnih in severnozapadnih delih države Dunajska vremenska napoved za fetrteki Pretežno oblačno, oonekod deževno- Nekoliko hladnejše vreme Ponovitev posnetki (Po&etlte razstavo sarajevskih preprog V LJUBLJANI, ŠBLENBURGOVA ULICA štev. 7, L nadstropje Razstava je otvorjena vključno do nedelje 11. t m. Prodajamo na £4 mesečne obroke Hanorinska tkalnica preprog Sarajevo Pravilnik za Izvršitev uredbe o zaščiti kmetov Včeraj smo priobčili od 35 členov obsegajočega pravilnika za. tevrSi-tev uredbe o zaščiti kmetov prvih 12 členov. V naslednjem priobčujemo še ostale člene, ki govore o novih menicah, o poroštvu, o prisilnih prodajah ln o dolgovih v smislu uredbe. o tem potrdila pristojnih oblastev, izdana zmislu ČL 6 te uredbe. ČL 13. 1. Nove menice se plačajo na glavnico, kakor je določena na podlagi določb uredbe po odbitku izvršenih odplačil v zmislu odst. 3. čL 1. uredbe. 2. Dolžni kmet izda novo menico tvojemu upniku z istimi podpisi kakor dotlej ali pa s podpisi enake vrednosti. 3. »Podpisi enake vrednosti« pomenijo najmanj isto število podpisnikov in isto kreditno sposobnost. 4. Ako glavni dolžnik na novi menici svojevoljno izpusti iz obveznosti katerega podpisnika, pa ne poišče drugega z isto kreditno sposobnostjo, se smatra, da nova menica ni izdana. Če dosedanji podpisnik odkloni podpis nove menice, pa ne najde novega podpisnika iste kreditne sposobnosti. mora upnik sprejeti menico, ima pa pravico izterjati dolg od podpisnika, ki noče podp:sati novo menico. V ta namen mora ravnati po postopku za zavarovanje svoje terjatve. 5 Menice z že zapadlim rokom, ki niso zamenjane in ne iztožene, lahko dolžnik zamenja z novimi menicami najkasneje do 15. novembra 1934. 6. Dolžnik mora za doerpelo menico, katere rok pade med veljavo te uredbe. Izdati novo menico s trimesečnim rokom, če je dolžan denarnemu zavodu ali bančnemu obratu, z enoletnim rokom pa. če dolguje drugim upnikom. Ce tega ne stori, se upnik lahko posluži pravice, da zahteva tožbe-nim potom plačilo menične terjatve. Dolžnik sme v petih dneh po prejemu tožbe izdati novo menico. V tem primeru pa mora poravnati v gotovini stroške protesta in tožbe. Noro menico mora izdati v navedenem roku. Ce tega ne stori tudi v 90 dneh, izgubi zaščito po tej uredbi. Cl. 14. 1. Upnik, H ima pravomocni sodni sklep ali pravomočni plačilni nalog, ne izgubi te pravice, tudi če od dolžnika ne zahteva nove menice. 2. Smatra se, da je pismeni opom n opravljen, če upnik dokaže s povratnim re- • J. ! . t.!l ^ __! „ a I »»/v A A«« n .1; A m v 3. Občinska oblastva so občinska oblast-va kmetovega prebivališča ne glede na to, kje se njegova posest nahaja. 4. N'a področju uprave mesta Beograda se pritožbe proti sklepom prvostopnih obta-stev vlagajo samo na notranje ministrstvo. Občinska oblastva moraio izdsti kmetu potrdila brez vsake pristojbine. Kot dokaa r zmislu te uredbe velja samo potrdilo ©o odstavku 6, čl. 3 te uredbe. CL 23. Na postopek nima nobenega vpliv« okol-nost, če potrdila občinskih oblaster še ni-, so postala pravomočna. CL 21 1. Predpisi te uredbe veljajo za Seriatv« zaščitene po tej uredbi. 2. Če glavni dolžnik ne more izdati potrebne zavarovalne listine, s katero se upnik obvezuje za njegove terjatve, Lahko ta zahteva zavarovanje od ooroka ali od solidarnih dolžnikov. 3. Izvršbe in zavarovanja niso dcr»of}e-na glede denarja, denarnih terjatev aH premičnin kmeta Cl 25. 1. Prispevki za okrožni urad zrn zavarovanje delavcev so javne dajatve. 2. K »zakonito predp sanim pristojbinam« ne spadajo pristojbine javnih notarjev ali nagrade duhovnikom za cerkvena opravila; toda pod »prosto z zakonom predpisane« je treba razumeti denarne kazni, globe, pristojbine za priče in strokovnjake in za člane sodnih komisij. 3. Menice za pokritje ne spadajo k terjatvam po tej uredbi. 4. Dolgovi iz odst. 1. &l. 8. nredbe, ki Jaha ja jo iz meničnih terjatev, no veljajo za stvarno nove dolgove. 5. Prispevka za vzdrževanje vsebujejo dolžnosti na podlagi zakonov, na podlagi posebnih pogodb in na podlagi zadnje volje. 6. Terjatve iz kem-ndh dejanj ofesogajo vse te terjatve, ne glede na to, ali so jih dognala kazenska ali civilna sodišča, Pmv ' . . . ■ ... ___ • ■ J. UTjTjrimra Kaz^iR^a en civiiTMl SOUISC3- riH^ ^L^Jfv J*- b±.ŠT0 1Zr0Čen0 ah d* tako obsegajo terjatve iz kazenskih dejanj ga naslovnik ni sprejel. 3. Dolžnik izgubi zaščito po tej uredbi, če v 60 dneh po sprejemu pismenega opomina ni zamenjal menice. Kot dokaz velja uradno potrdilo prejema oziroma poštni žig na povratnem recepisu CL 15. 1. Kmet, ki je porok ali pa solidaren dolžnik, odgovarja po določbah te uredbe. 2. Kot porok ali solidarni dolžnik kmetovalca se smatra oseba, ki se samo formalno obveže kot glavni dolžnik, v bistvu pa je dal samo svoji osebi kredit, da kmetovalcu preskrbi potrebni denar, ako dolžnik dokaže, da je bilo to upniku znano. 3. Dolžnik, ki ni kmetovalec, in ka se je zadolžil s kmetsko menico, ni porok niti aolidorni dolžnik po določbah te uredbe. ČL 16. Mesto dolžnika položi lahko denar tudi tretja oseba. čl. 17. Izjetpa od čl. 3. uredbe velja le za odst. 2 tega člena. 18. Potrdila iz tega odstavka bodo izdajala občinska oblastva brez odškodnine. Čl. 19. Določbe odst 1. veljajo za dogovorjene obresti od dne, ko stopi ta uredba vpeljavo. Za prej dogovorjene obresti veljajo določbe, ki so b:le tedaj v veljavi. Čl. 20. Kazensko postopanje se nvede po uradni dolžnosti. ČL 21. 1. Odlagajo se vse prisilne prodaje, v kolikor niso na dan uveljavitve uredbe že pravomočno izvršene. Kot pravomočno opravljeno prodaj« se smatrajo prodaje, glede katerih je na dan uveljavljenja te uredbe že potekel rok za vložitev pravnega leka proti sklepu o izvršitvi prodaje ter v kolikor v tem roku ni predložen pravni lek ali glede katerih obstoječe zakonske določbe sploh ne dopuščajo pravnega leka. 2. Prisilne javne prodaje, v zmislu odst. 1 čl. 6 te uredbe obsegajo tudi prodaje za primer izvršitve, glede katerih zakon dopušča prisilne prodaje: ne obsegajo pa prodaje v zmislu določb §§ 86 in 89 meničnega zakona. Obsegajo tudi prepovedi dovoljenj novih sekvestraoij. Vsa druga izvršna opravila ali opravila zavarovanja na nepremičnine, razen tistih v 2 odstavku tega člena, so dovoljena brez omejitve. Na podlagi tega je upniku dovoljeno, da svoje prisilno izvršno pravico zabeleži v zemljiško knjigo zaradi izvršbe svoje terjatve ali zaradi predhodne založbene pravice, orroma zaradi zavarovanja na področju kasacijskega sodišča v Beogradu, dalje zaradi popisa in ocenitve nepremičnin zaradi izvršbe in naposled z vsemi sredstvi zavarovanja, in prisilne izvršbe, v kolikor je vezana z odvzemom (transferjem). 3. Določbe odst 1. čl. 6. uredbe veljajo tudi za upravne »vrhe. 4. Za prmer, da se nepremičnine kmetovalcu proidajo s sodno dražbo zaradi poravnave terjatev, ki ne spadajo pod to uredbo, je treba uveljaviti splošne določbe. 5. Če pred pravomočnostjo javne dražbe tretja oseba vloži naknadno ponudbo in sodišče ponudbo sprejme ki jo v svojem sklepu upošteva da bo s posebnim odlokom določil rok za novo licitacijo, se prejšnji osebi vrno ie plačani denar. Čl 22. 1. Pod »v*ako zainteresirano osebo« je treba razumeti vsakega. 2 Sodšča nimajo pooblastila, da ugotavljajo, ali je kdo kmet ali ne, č« imajo vse izvršbe. 7. Pod »zakupnino« }e treba razumeti plačila v smislu § 671 civilnega parvdnoga postopka, oziroma zakona na področju ape-lacijskega sodišča v Sarajevu. ČL 26. Pod dejstvi, navedenimi v S. 8_ se IsA-ko razumejo tudi pravni posli. ČL 27. 1. Pod »dolžnikom« se i«otm dolžnik, fci je zaščiten po uredbi. 2. »Takoj priznani dolg« pomeni, da g« je takoj pri prvem naroku priznal. ČL 28. Določbe uredbe bodo izvajal« sodiSča samo v izvršilnem nostopku. * CL 29. 1. Pod »dolgovi« v smislu uredbe se razumejo samo tisti dolgovi, ki so zabitem po uredbi, ne pa tudi dolgovi, glede katerih je kmet izgubil zaščito o uredbi 2. Tudi pri postopku pred sreskim sodiščem ima upnik pravico do povrnitve od" vetnilk'h troškov po dolžniku-kmetu po povprečni tarifi. 3. Dokler se ne izda posebna tarifa, se postavke obstoječih odvetniških tarif znižajo na poL če je dolžnik kmet zaščiten po uredbi. Na tistih pravnih področjih, kjer ni določena odvetniška tarifa, bo sodišče prisodilo upniku polovico odvetniških troškov, ki bi jih prisodilo, če dolžnik ni zaščiten kmet ČL 30. 1. Pomaga© izgube pravico do zaSCfte, če so kot poroki ali solidarni dolžniki odgovorni za kmetov d<» g. 2. Kdaj kmet izgvbi pravico do zaščite, se določi z izvenpravdnim postopkom. 3. Zaščito v smislu čl. 11 uredbe izgrAi kmet, če je delo storjeno po 23. novembru 1933. ČL 31. Kupci v smislu odst 1, 2 in 3 čl. 12 uredbe, ki so »e s kupoprodajnimi pogodbami obvezali, da bodo izplačali kupno ceno na ta način, da dobe od denarnega zavoda., navedenega v pogodbi, posojilo v znesku tega dela kupne cene in da znesek posojila izplačajo odnosno pošljejo prodajalcu, odgovarjajo proti denarnemu zavodu prav tako, kakor bi odgovarjali nasproti prodajalcu po določbah čl. 12 uredbe. CL 32. Agrarni subjekti, ki so sklenili ceno v določenih količinah poljskih pridelkov m na obročno odplačevanje te cene v določenih količinah poljskih pridelkov (v na-turi), lahko dospele in do uveljavljenja te uredbe neplačane in še nedospele obroke pošljejo prodajalcu dogovorjeno količino poljskih pridelkov na podlagi odst. 4, čL 12 te uredbe. Agrarni subjekti, ki so dogovorili ceno v določenih količinah poljskih pridelkov, obročno odplačevanje v odgovarjajočih količinah poljskih pridelkov, plačljivo v denarju po tečaju najbližje domače produkt* ne borze na dan dospelosti obročnih odplačil (anuitet), plačajo do uveljavljenja te uredbe neplačane obroke prodajalcu s tisto količino pšen ce (v naturi). katero vrednost bi sicer morali plačati v denarju, a prav tako se bodo obračunali v naturi tudi nedospeli obroki po odstavku 4, čl. 12. ČL 34. Določbe tega pravilnika imajo veljavo avtentičnega tolmačenja uredbe. ČL 35. Ta pravilnik stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih Novinah«. »JUTRO« St 257 3 ©etrteS, 8. XL 1934 Naši kraji in ljudje Kralj Aleksander in kmečki problemi Naši ljudje neprestano hi krčevito Sčejo poti iz črnih dolin, kakor že vedo in znajo. Če bi jim pri tem naporu stala ob etra-ni dobro organizirana in vešče upravljana ustanova, ki bi se povsem posvetila tej skrbi, bi bil uspeh brez dvoma lahko veliko večji. Seveda bi tudi takšna posredovalnica za delo ne mogla iztrebiti vsega gorja iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Toda če bi v enem letu sto mladim ljudem pomagala do dela in zaslužka, bi bilo sto umirajočih manj v Trbovljah in sto trpečim družinam bi se odvalil težek kamen od srca. Kakor smo izvedeli, zamisel posredovalnice za delo nikakor še ni padla v vodo. Odločitev o stvari je zdaj v rokah banske uprave, na katero so se iniciatorji posredovalnice obrnili s prošnjo, naj iz svojih socialnih skladov prispeva onih 12.000 Din, ki jih je Bratovska skladnica odklonila Vsa javnost v revirjih pričakuje, da bosta g. ban in oddelek za socialno politiko, ki sta doslej zmerom pokazala veliko razumevanje za vnebovpijoče stiske propadajočega rudarskega stanu, tudi tokrat pomagala, da bo rudarska posredovalnica za delo pričela poslovati. Po gorah so že padli sne-govi, zima prihaja in z njo še večji glad. Trboveljčani upamo, da bo posredovalnica pričela z delom, še preden bodo stiske izzvale med rudarji najhujši obup in ne- bno za Twj® marljivo delovanje v oa- Sem Sokolskem društvu in Ti kličemo v zadnje slovo: Počivaj mirno, srečno! Lepi •pomini na Tebe ostanejo v naših srcifc večno! Zdravo! — Tvoj brat Obsodba zaradi izgreda na velesejmu Ljubljana 7. novembra Danes dopoldne se je nadaljevala prekinjena razprava o krvavem pretepu na velesejmu 6. septembra, med katerim je bil nevarno ranjen Lojze Andolšek. O prvi razpravi je »Jutro« že poročalo ter navedlo tudi zagovor obtoženca, kletnega Janeza Križaja. ki je odgovarjal zaradi zločinstva težke telesne poškodbe. Predsednik je danes obtoženca kratko vprašal: Ali ste ga, ali ne? Obtoženec je odločno zanikal, priče pa so v splošnem pripovedovale samo o razburljivem izgredu in tudi ranjeni Andolšek, ki je sicer odločno zatrjeval, da ga je obtoženec sunil z nožem, ni nekaterih podrobnosti znal točnejše opisati. Državni tožilec je naposled prvotno obtožbo izpre-menil samo na udeležbo pri tepežu, do čim Li^-Ji!) «JP0»A5tJtTE l VSAKiM felieite APARATOM STARE IN NOVE TIPf je zagovornik predlagal oprostilno sodbo. Janez Križaj je bil zaradi prestopka udeležbe pri tepežu obsojen na 4 mesece strogega zapora in je predsednik naglasil tudi tole: Treba je za take pretepe izreči hui-še kazni kakor navadno. Pretep se je vršil na veiesejmu. torej na prostoru, ki je namenjen v svrhe, da naši obrtniki in indu-strijci pokažejo svetu svoje izdelke, ni pa velesejem za to, da bi gotovi ljudje kazali svojo sir o vos t in se pretepali ter tako odganjali tujce. mir. Kralj Aleksander med kmeti ZSvS? pomočnik ministra za gozdove tn rudnike g. Lujo Novak je po smrti blagopokojnega kralja Aleksandra objavil v zagrebških »Novostih* nekaj spominov iz svojega nekdanjega delokroga, ki mu je dal tudi priložnost razgovora z vladarjem. Iz enega njegovih člankov posnemamo naslednje: Preblizu smo še delovanju m živi osebnosti pokojnega kralja Aleksandra, da bi mogli v polni meri videti in razumeti njegovo poslanstvo in njegov veliki lik človeka. politika, voditelja, reformatorja m vojaka Mi sedaj občutimo samo v velikem obrisu, da je z njim izginila z javnega torišča in z vrha državne uprave velikanska osebnost. Njegova osebna iniciativa v posameznih panogah državne politike in uprave je pogodila vedno pravo pot in vodila do uspehov. Njegovo delovanje je zapustilo najmočnejše sledove na vseh poljih javnega zanimanja, posebno lepi in globoki pa so bili njegovi st:ki z vasjo in kmečkim ljudstvom. Na svojih potovanjih je pokojni vladar vso svojo pozornost posvečal vasi in njegovemu življu. To je bila tako rekoč ?tavistična črta njegove men-talitete. Neštetokrat smo ga videli med skup nami kmetov, kako ja vedro in pozorno poslušal njihove pozdrave, pri tem pa bistro motril razmere kmečkega ljudstva. Videli smo ga. kako je tudi sam kmete na najlepši način navajal k razgovoru o vseh njihovih zadevah in težavah. To niso bile geste vladarja, ki hoče biti po- pularen, marveč izrazi njegovega bistva Njegovo zanimanje za kmečka vprašanja »o bila živa tudi v njegovem dvoru in v prestolnici, ko je bil razgled na vas zastrt od palač in gosiposke. Ko je leta 1920. blagopokojni kralj še kot regent obiskal Sarajevo, mu je tedanji predsednik bosansko hercegovinske deželne vlade g. dr. Srškič predstavil tudi g. Novaka kot strokovnjaka za kmečke probleme in posebej še za v Herceg-Bosni tako pereča vprašanja agrarne reforme. Ko mu je g. Novak pripovedoval o zadevah agrarne reforme in o vseh težavah, je vladar odgovoril ozirajoč se na govorni-kove pripombe o razdraženosti med interesenti in o nesmotrenosti političnih frak-cij: — Da. da, reč miru m manj nervozno-sti — toda izvršiti se mora, in sicer kmalu! Ko so bili na dnevnem redu odkupi objektov agrarne reforme, je nastalo v političnih krogih velikansko razburjenje in tudi strah zaradi gmotnih sredstev, ki so bila za to potrebna. Pokojni vladar pa se je vedno živo zanimal, kako je z reš tvijo agrarnih vprašanj. Ko so mu strokovnjaki poročali, da se ta vprašanja ne dajo rešiti na način, da bi agrarni interesenti sami nosili vsa bremena, je mirno odgovoril: — Ko j:h ne morejo nositi sami, jih lahko nosimo mi vsi. Po teh besedah je tudi manjšina poslancev vladne večine, ki se je zavzemala za tako rešitev, prodrla s svojim predlogom zaradi vladarjeve avtoritete. KAJ JE Florida Ob grobu Toneta Kremzar ja Št. Vid nad Ljubljano, 7. novembra Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku prerano umrlega diplomiranega tehnika in rezervnega mornariškega poročnika g. Toneta Kremžarja. Pogeb je bil najboljši dokaz velike priljubljenosti ki jo je užival mladi podjetnik. Med pogrebci je bila velika skupina njegovih tovarišev, diplom ranih tehnikov in sta pokojnikovo stanovsko zavednost z lepimi besedami označila gg. Kuhar in Brilli. Pogreba se le udeležil tudi nekdanji pokojnikov učitelj, senator g. dr. Rožič. Tudi Sokoli so se lepo poslovili od svojega dragega brata Razen slovesa ob grobu posveča starosta Sokola še naslednje vrstice pokojn ku v spomin: Nenavadna pustolovščina vlomilske dvojice Ukradene In ponarejene izkaznice — Zločinca sta se ndejstvovala v treh banovinah — Priznanja vlomilca Štanglja denj obkolili. Pričelo se je streljanje, kajti Štangelj se ni hotel vdati zlepa Videč, da ni rešitve, je Štangelj slednjič obrnil orož- Šola kralia Aleksandra L v Škof ji Loki Škof j a Loka, 6. novembra V častitljivi škofjeloški mestni posvetovalnici je bil sprejet na včerajšnjem sestanku vseh zastopnikov loškega sodnega območja sklep, ki ga bo nedvomno vsa na-5a javnost najiskreneje pozdravila. Skofja Loka je posvetila spominu blagopokojnega kralja najlepše, kar je mogla najti v svoji sredi: novo arhitektonsko tako učinkovito in osvajajočo zgradbo, šolo, ki bo nosila ime po Viteškem kralju Aleksandru I. Sestanek je otvoril ob 14. sreski načelnik g. Ivan Legat, nakar se je govorilo sprva o razdelitvi podpore iz bednostne-ga sklada na posamezne občine, potem pa je prišel na vrsto razgovor o skupni akciji ra počast tev spomina mučeniškega kralja. Pri tej priložnosti je stavil predsednik škofjeloške občine, notar g. Stevo Šink predlog, naj se imenuje nova meščanska šola po našem vladarju, občinski odbornik g. Vojteh Debeljak pa dodatni predlog. naj nosi enak naziv tudi narodna šo-ra, ker sta itak obe šoli pod skupno streho in predstavljata za javnost nerazdelno enoto. Oba predloga so navzoči z največjim odobravanjem in zadovoljstvom soglasno in brez debate sprejeli. Ker ni dvorna, da se bosta naziranju sestanka priključila tudi upravni odbor meščanske šole in krajevni šolski odbor, je preimenovanje tako rekoč dejstvo, ki potrebuje le še formalne sankcije. Drugi, nič manj važen sklep je osnovanje fonda za gradnjo gorenjske bolnišnice v Kranju. Prispevke bodo zbirali širši in pa krajevni odbori, k akciji pa se bodo pritegnila posamezna društva, gospodarske korporacije, zadruge, sodelovale bodo vse občine, osnovale se bodo javne rfeirke, sprejemali darovi in nabirale obveze industrijskih družb. V širšem odboru so predstavnik političnega oblastva g. Ivan Legat, vsi predsedniki občin, 10 po števi-lu, vsi predstojniki župnih uradov, zastopniki sodnega oblastva nadalje po en predstavnik meščanske in narodne šole, Sokola, gasilcev in Rdečega križa. O fondu ima odločati širši odbor, ki bo nudil razpoložljiva sredstva pod določenimi pogoji in danimi prilikami skupnemu fondu za gradnjo gorenjske bolnišnice. Iz svoje srede si bo izvolil širši odbor ožji odbor, ki bo izvedel vso podrobno organizacijo akcije ter prevzel vodstvo in nadzorstvo fonda. škofjeloški občinski odbor je sklenil, da bo prispeval v ta fond 3 odstotke doklad na neposredne državne davke. Dajte revirjem posredovalnico za delo Trbovlje, 7. novembra Vsa javnost v revirjih je z zanimanjem sledila poročilom, ki jih je prinašalo »Jutro« o akciji za ustanovitev posebne rudarske posredovalnice za delo. Vse upanje, kar ga še živi v rudarjih in njihovih družinah na kakšno olajšanje ali na rešitev, je že nekaj let sem usmerjeno samo na misel, kako bi si človek poiskal dela in mesta za življenje kje izven naših črnih dolin, ali kako bi vsaj svojim doraščajočfm otrokom pomagal do kruha kjerkoli v svetu. Dobro vemo, kako je danes ves svet zaprt in oropan zavidljivih prilik za življenje. Zato pa danes tudi nihče ne misli na izselitev iz revirjev iz kakšne obiestne presernosti, kakor so včasih odhajali naši fantje v Nemčijo in Ameriko Danes razmišljajo zlasti naši mladi ljudje o izselitvi predvsem zato, ker vedo, da bodo morali doma polagoma umreti od gladu. Ob priliki najinega poslednjega razgovora si izrazil željo, naj bo naše slovo od Tebe skromno, nevidno. Naj poklonimo mesto venca na Tvoj grob primeren znesek v fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ker Tebi ne bo več mogoče prispevati v ta namen. Tvojo skromno željo smo izpolnili. Tiho in s težko bolestjo smo se poslovili zadnjič od Tebe, ki si bil zvest, nesebičen delavec v našem društvu dolga leta. Kakor je bilo preprosto Tvoje življenje, miren in iskren Tvoj značaj, tako je bilo tudi preprosto, a iskreno naše slovo od Tebe. Naše srce in naša načela nam ne pustijo, da bi Ti ob odprtem grobu peli slavo; kajti tla na pokopališču so posvečena, verski obredi so nam sveti, oni trenotki. polni tuge in žalosti v naših srcih, so za nas molk. — Ne časti, ne slave! Z veliko bridkostjo v srcu se Ti zahva- Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodi jajev, tesnobe v prsih, močno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navaja uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Novo mesto. 6. novembra Po aretaciji zloglasnega vlomilca Jožeta Štanglja in po žalostni smrti njegovega pajdaša Janeza Mrvarja. ki je bil na begu blizu graščine Hmeljnik ustreljen, se je oddahnila vsa Dolenjska. Z upravičenim strahom so ljudje izgovarjali imeni Štanglja in Mrvarja. Oba sta prišla iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer sta v dolgoletni ro-biji preživela lepa leta svoje mladosti. Kakor hitro sta bila zopet na svobodi — Mer-var letos, a Štangelj lani, — sta ponovno kien la na zločinsko pot. Na zvit in sleparski način sta prišla v posest lažnih legitimacij, s katerimi sta sleparila lahkoverne ljudi in se spretno ogibala roke pravice. Pri Mrvarju so našli mnogo takih listin in tud: legitimacijo na ime Crček Peter, posestnikov sin iz Mokronoga 64. Na to ime je imel tudi izstavljeno domovnico in legitimacijo, opremljeno s svojo sliko. Pri njem so našli tudi 400 Din gotovine, 2 zlati uri z verižicami in pismo neke komisijske na-ročilne knjižice, last Ivana Novakija iz Vinkovcev. Iz teh pisem je razvidno, da je bil Mrvar najbrž trgovski potnik. Oba sta imela precej velik delokrog svojega zločinskega posla in sta zahajala v Osijek, Vin-kovce. Zagreb. Doboj. v Crikvenico. Baker itd-, kj er »ta izvrševala svojo tatinsko obrt. Štangelj je bil sooči ob 22. prepeljan v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Dozdaj je priznal več drznih vlomov in sicer, da je 23. septembra vlomil v trgovino Mihaela Bana v Dolnjem Maharovcu, kjer je odnesel precej bogat plen okrog 19.000 Din. S tem denarjem si je kupil v Zagrebu motorno kolo. potrdilo o kupljenem motorju so pa našli pri ustreljenem Mrvarju: dal mu ga je neki Nikola Jungfleisch. Mošnič-kova ulica 26 v Zagrebu. Nadalje je priznal vlom v Batovo podružnico v Crikvenici, kjer je odnesel okrog 30.000 Din. S svoj m obiskom ie osrečil tudi župni urad na Raki, kjer je ukradel nekaj orodja, a iz hiše posestnika Franca Kovačiča v Mokronogu je odnese! več poselskih knjižic, okrog 100 Din in nekaj predmetov. Nedavno se je pojavil v Sesvetih pri Zagrebu, kier ie vlomil v neko trgovino, katere imena pa se ne spominja. Vse te vlome je priznal že orožnikom v Žužemberku. Tudi on je imel razne legitimacije, tako eno na ime Anton Jamnik. doma iz krškega sreza. Pri njem so našli 300 Din in najmodernejše vlomilsko orodje. Štangelj je bil izročen preiskovalnemu sodniku. Ljubljana, 7. novembra Vlomilca Jože štangelj in Janez Mrvar sta se udejstvovala tudi na Hrvatskem, v Hrvatskem Primorju in v Dalmaciji. Pojavljala sta se zdaj tod zdaj u-m, vlam'i la v hiše, v shrambe, v trgovine ter razne urade. Svoje žrtve pa sta bandita poiskala tudi zunaj r.a cestah in jih izropala. Na Dolenjskem je pred leti strašilo več štangljev, ki so vsi že zgodaj zašli na kriva pota in se večinoma preživljali z vlomi ;n tatvinami. V Ljubljani se je nedavno pojavljal na ulicah slep invalid, srednjih let, ki ga je vodil mlajši človek. Oba sta se nastavljala na prometnih točkah in prosila milodarov. Slepec je venomer ponavljal, da je vojna žrtev in so mu usmiljeni ljudje res radi dajali vbogajme. Zvečer sta prosjaka obiskovala razne lokale, kjer sta beračenje nadaljevala. Policija je oba nekaj časa mimo trpela, slednjič pa se je vendarle pričela zanimati za to, kdo sta prav za prav podjetna prosjaka. Tu pa se je naenkrat izkazalo, da je slepec France Štangelj doma iz Šmihela. In sicer tisti Štangelj, ki je kradel in vlam-Ijal po vsej Dolenjski in tudi Štajerski. Nekega dne pred leti je bil na poslu v okolici Novega mesta, kjer je ponoči zlezel na neki skedenj in čakal zgodnjih jutranjih ur. Izsledili so ga pa orožniki, ki so ske- je proti sebi in se ustrelil v glavo. Ni se pa dobro zadel. Prestrefil si je očesni živec, ostal pri življenju, a izgubil vid. Ko je odsedel kazen. se je dal voziti od mesta do mesta in prosjačil, tožeč ljudem, da je vojni invalid... Mrvarja je zdaj pogodila krogla iz orožnikove puške točnejše in je žrtev. Njegov pajdaš, Jože Štangelj, sorodnik slepega prosjaka, je b:l pametnejši m se je dal prijeti že v Žužemberku. Janez Mrvar in pa Jože Štangelj sta prišla pred dobrim letom iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer je Štangelj odsedel 5 let, Mrvar pa celih 8 let robije. Prej sta oba gospodarila po Dolenjski in sta si baš z vlomi in ropi zaslužila tako kazen. V kaznilnici se nista poboljšala Komaj sta bila na svobodi, Štangelj par mesecev po-preje, nego Mrvar, sta se pajdaša že spet našla in nadaljevala z vlomilskimi posli. Zadnje čase sta si nabavila, da bi preje prihajala iz kraj v kraj, celo motorno kolo. Kupila sta ga v Zagrebu. Poleg drugih vlomov po Dolenjski in Hrvatski sta Mrvar in Štangelj vlomila avgusta meseca tudi v podružnico trgovine Bat'a v Crikvenici, kjer jima je padel v roko bogat plen, okrog 30.000 Din gotovine. Ustreljenega Mrvarja so včeraj pokopali na pokopališču v Kartaljevu. Zaznamovani krapi Beograd, 7. novembra Dunav in njegovi pritoki se odlikujejo, kakor znano, z velikim ribjim bogastvom in je riba ne samo važen del ljudske prehrane v teh krajih, temveč tudi prav tako važen predmet naše izvozne trgovine. V največji meri prihaja tu v poštev pač krap (»šaran«), ki je v teh vodah najn-avadnej-ša in najbolj razširjena riba. Tako je razumljivo, da ribolovu, zlasti pa lovu na krapa tudi merodajni državni č'nitelji posvečajo kar največjo pozornost in skušajo na vse mogoče načine ne samo pospeševati ribolov in njegovo prinosnost, temveč tudi umno riborejo, kateri je namen, da se obstoječe ribje bogastvo ne samo ne izčrpa, temveč ohrani in še poveča. V ta namen vrše strokovnjaki m nistrstva za poljedelstvo raznovrstna raziskavanja. Tako žele ugotoviti zlasti »šege in navade« krapa, kje so glavni kraji njegove drstitve in kako se seli, da bi se mogel kar najbolje zavarovati njegov zarod in v primeru potrebe pomnožiti z zarodom iz riboTejskih drstišč v stoječih vodah. Da bi se ugotovila selitev krapov, so pn Bački Palanki nad Novim Sadom spustih v Dunav določeno število krapov, zaznamovanih na poseben način. Skozi pokro-vec nad škrgami so jim potegnili srebrno žico, na kateri je pritrjena okrogla ploščica z vrezanim napisom »U 34«. Na drugi strani pa so pri Cupriji spustili v Mora-vo tudi določeno število krapov, katere so zaznamovali na enak način, toda samo s srebrno žico brez one ploščice z napisom. Nato se je razglasilo, da vsak, kdor vjame na ta ali oni način zaznamovanega krapa, dobi 20 Din nagrade, če ga prinese v svoj občinski urad ali sresko poglavarstvo ter pove točno kraj, kjer ga je/in čas, ko ga je ujel. Ribo mu seveda tudi takoj vrnejo. Odvzame se ji samo znamka odn. žica in se zabeležijo podatki, kje in kdai je bila ujeta ter koliko tehta in meri. Kolikor se ve, doslej še niso ujeli nflcjer tako zaznamovanega krapa, dasi je menda minilo že teden dni, kar so jih spustili v Dunav in Moravo. Ribiči menijo, da se zaznamovanci skrivajo, kakor da vedo, da je na njihove glave razpisana posebna nagrada. KULTURNI PREGLED češka pesnitev iz velike vojne Pred 16. obletnico premierja Založba »Sfinx« (B. Janda) v Pragi je izdala za šestnajsto obletnico premierja novo češko epi eno delo o svetovni vojni, Karla Konrada »Rozchod!«. Pisec tega dela pripada mladi pisateljski generaciji. Rodil se je v Lounih 1- 1899. Bil je star petnajst let. ko se je pričela svetovna vojna, z osemnajstimi leti je že sam nosil preguljeno vojaško suknjo enoletnega prostovoljca. Doživel je gorjupo usodo svojega letnika, usodo, ki so jo pred njim opisovali Remaraue. Glaeser in toliki drugi. Mlade ljudi vržejo iz šolskih klopi v kasarne. kjer jih urijo za najvišji smoter vojne dobe: za streljanje onih tam preko. In pri niib tam preko je enako. Mladi ljudje, ki eo se šolali po približno istem sistemu, imeli podobne generacijske ideale, preživljali podobno življenje, se znajdejo v neraz-umlivem položiaju. kakor jim ga določa višja sila Vojna vrže prav vse z normalnega tira. kakor orkan zvrtinči maloprej varna selišča razruši tisoče, milijone eksistenc Toda usoda teh mladih najmlajših med voj-ščaki. je ooeebno dramatična. Iz njihovih slabo se prilega jočih vojaških uniform, na katerih so morda še površno izprani sledovi krvi tistih, ki eo jih nosili pred njimi, gledaio plahe oei otrok, ki so kar eez noč do&oreli v može. Zato izpovedi takih udeležencev velike vojne vedno Stamo s posebno simpatijo. Karel Konrad je po demobilizaciji študiral na tehniki in na filozofski fakulteti, pozneje ee je posvetil novinarstvu in literaturi. Doslei je izdal pripovedne knjige Robinsonada (1926). Rinaldino (1927), Di-nah (1928), Dvojna senca (1930). Po 'štiriletnem presledku je objavil nov spis, izpoved nekdanjega vojaka — mladostnika »Rozchod!«. Konrada odlikuje prikupno stremljenje, najti novo epično formo, ki bi bolj nego dosedanje oblike ustrezala sodobnemu čitatelju in njegovi potrebi, sbvar-ne. dokumentarične literature- »Rozchod!« pomeni nemara višek v pisateljevem prizadevanju. Ali je to roman? Vsak, kdor pozna tehniko romana, in ne samo naturalističnega in realističnega, bo vprašanje zanikal. Novela? Se manji Morda sponVni? Da, toda v ep?č-ni obliki, torej več kakor zgolj memoarska knjiga. »Rozchod!« je pesnitev v najboljšem pomenu besede, toda pesnitev, ki je vsa zgrajena na avtentičnem materialu. V nji nastopajo e pravimi imeni ljudje, ki so resnično živeli in še žive. prav kakor v memoarekih knjigah. Fabule kajpak ni. kakor je ni v življenju, in vendar se doživljaji tudi tu zapletajo, kakor se zamatajo v življenju. Poglavitne osebe so trije dobri to-variši: avtor, medicinec Emanuel Purkvne in poznejši slikar Josef Hubaček. V tem spisu je prvič objavljen vojni dnevnik poznejšega dr. Emanuela pl Purkyne, vnuka sloveeega naravoslovca, kj je po vojni sam postal ena izmed nad češkoslovaške osteo-olške vede. Dr. Purkvne je umrl 1. 1929. v starosti 34 let. Pre... le enkrat ti je dvajset let.. .c Je li to »Confession d'un enfant du eiecle«? Da, toda predvsem dokument psihologije najmlajših vojakov velike vojne, vojakov vojske, ki ni mogla vžgati njihovih čuvstev in iim vliti voinega duha. Zato 6lišimo iz tega spisa tako presunljive klice izdane in prevarane mladosti, zato je vse Konradovo pisanje samo nova variacija na stari motiv o nesmiselnosti vojne in prokletetvu nasilja v habsburški »Bastilli narodov«. Za vsem vojačenjem mladih ljudi v avstro-ogrski vojski ni bilo etične ideje, ki edina opravičuje osebne žrtve. Zato so s tem večjim zanosom pozdravljali vzhajajoče solnce narodne svobode, manifestirali proti Habs-buržanom in sodelovali v obmejnih bojih takrat, ko se je rodila češko6lovagka republika. »Rozchod!« Karla Konrada je človeško topla knjiga, stvaritev nadarjenega epika. nov resen dokument o veliki vojni. * Konr&dov spis nas utegne zanimati tudi zaradi tega. ker se v znatni meri dotika naših krajev Kader mladih čeških vojakov, ki nastopajo v tem delu, ie bil v Zagrebu: enoletniški tečaj so imeli na Reki. Lepota Zagreba jih je opamla. na Mirogoju — lepa beseda. riie čaru niso dogli odoleti — eo našli večni nokoi nekateri tovariši; naše morje je nudilo tem mladim, neetičnim severnjakom zasanjane čare južnega sveta. Celo z Ljubljano ima novi spis etigno točko. dasi nič kaj razveseljivo: na Reki je češkim mladeničem iz »Rozchoda« poveljeval podpolkovnik Cocron, ki ga pisec ironično imenuje »najvišji dompteur Grand cirque Cocron«. Tega mogoenika avstro-ogreke vojske, ki je bil doma iz Ljubljane, odkrije ob koncu spisa avtorjev znanec kot siromašnega penzionista v eni izmed drugovrstnih ljubljanskih kavam; »baje je bil podoben staremu drevesu, ki je izgubilo vso skorjo«. Si« transi!... Na str. 51. najdemo to-le sliko našega Zidanega mosta med vojno (Konrdd začudo piše Steinbruek, kakor rab: pri imenih istrskih krajev italijanska imena: čemu neki?!): »Za Zidanim mostom je nenadno zavladalo krasno, solnčno vreme; čarobna predpo-mlad v Alpah. 2e smo bili na koncu svojih moči. Razprostrli smo odeje po tleh tam zadaj za postajnim poslopjem in še tisti hip zaspali, globoko srkajoč hranilne sokove planinskega vzdušja. Nemara bi bili prespali odhod, če nas ne bi bil Pepiček predramil. Vrnil se je z ene izmed sosednih gora; morali smo mu verjeti, kajti obraz mu ie bil zagorel in prinesel je nekoliko planinskega cvetja. Kako zoprna in umazana je bila ta postaja! Močno je nalikovala latrini pod prekrasnimi gorami ..« Med prizori iz zagrebškega življenja ie v tei knjigi najlepši opis slavnostne predstave v gledališču na čast pesniku - mučen ca Ivi Vojnoviču. ka se ?e napol slep vrnil iz avstrijskih ječ in ki so mu za šestdesetM-n'eo izročili časten narodni dar. »Orkester ie zaigral hrvaško himno. Vsi SAMO S E DANES MARLENE DIETRICH v filmu ljubezni PLAVOLASA VENERA To je film, kateri nas vodi skozi življenje mlade žene, pred katero »e klanja svet. Vzvišena pesem ljubezni. MARLENA DIETRICH TAKA KOT SE NIKDAR Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 7.15 In 9.15 uri. Predprodaja od 11.—i/213. ure. Iloisiace vesti * Komemoracija. Prosvetni oddelek banske uprave uradno razglaša: V petek 9. t m. se bo v vseh katoliških ž-upnito cerkvah vršil žalnj obred ob mesecu >mrti blagc.rokoinega viteškega kralja Aleksandra I. Uedin telja. Tega obreda so udeleži vsa šolska mladma z vsem učiteljstvom v svojih običajm-Ti cerkvah. Po cerkvenem obredu bo v vsaki šoli še posebna kratka komemoracija, obstoječa iz primernega spominskega govora. Ta dan bo pouka prost ♦ Nacionalno uro fadia bo danes izpolnilo predavanje o Vuku Karadžiču. Predaval bo bivši rektor beograjske univerze, dlan akademije znanosti dr. Aleksander Belič ter orisal Karadžičevo življenje in delovanje, ki je velikega pomena za ves Jugoslovenski narod. DANES PREMIERA! Senzacijonalni film iz življenja gang-sterjev Žig sramote AL CAPONE kralj banditov ZVOCN IKINO DVOR, telef. 27-30 Pred3tave danes ob 4., 7. in 9. uri * Posebni vlak za obi-k zadnjega počivališča Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja organizira Putnik v Ljubljani v dneh 30. novembra in 1-, 2. decembra t. 1. Cena vožnje Lnibljana-Beograd-Mlade-novai-Oplenae. tja in nazaj II. raz. Din 273, III. rez. l>in 178. Prehrana za ves dan ]>in 50 za o^bo Vlak odpelje v petek, dne 30. tm. iz Ljubljane zveeer, ter se vrne v Ljubljano v nedeljo, dne 2. decembra. Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj polovično voznino. Pri lave ©prejemajo občinski uradi in »Putnik« za nebotičnikom do 24. tm. * Pokojni prometni načelnik Dobrivoj Cukavac, ki je, kakor je »Jutro« že kratko poročalo, umrl v Sarajevu, se je rodil leta 1S80. v Požarev-cu kot sin stare častniške rodbine. Po maturi je dovršil višjo železni-čTsko šolo ter stonil leta 1905. v državno službo. Kot postajevodja je služboval v Katji, Niš«, čačk« in Čiapriji. v Beogradu pa kot šef kontrole in pozneje kot šef odseka v prometnem ministrstvu. Službo načelnika prometnega oddelka sarajevske železniške direkcije je nastopil 1. 1938. ter si je pridobil v kratkem času največji riffleid ne samo med železniškimi uslužbenci, temveč tud: mod najširšimi sloji prebivalstva. Vsi iskreno žalujejo za njim. iMed v< »juo se je hrabro boril na vseh frontah in je prehodil tudi Albanijo. Za hrabrost in zvesto službovanje je bil večkrat odlikovan. Kap ga je zadela, ko je bil sam •doma. Njegova gospa soproga je odpotovala v Belo Cnkvo na obisk h hčerki, ki se je letos tam poročila z nekim letalskim častnikom. Poteg soproge in hčerke je zapustil pokojni g. Cukavac dva brata: poveljnika d ravske divizijske oblasti generala g. Vladimira Cukavea in polkovnika g. Ljuba Cuikavca. Zemske ostamke pokojnega načelnika so odneljali v Beograd, kjer so bili včeraj položeni k večnemu po-iitiku v rodbinsko grobnico. * Smrt uglednega varaždinskega odvetnika. V torek je umrl v Varaždinu 54 letni odvetnik dr. TeodoT Ernst, ki je bil dolga leta član mestne uprave. Vneto se je udejstvoval tmdi v gasilski organizaciji ter ji je dolga leta predsedoval. Pogreba so se udeležili poleg mnogoštevilnega meščanstva vsi gasilci in odvetniki. ♦ Novi grobovi. V Mariboru sta umrla gosipa Julijana Pen, rojena Leopold, po-sestniea, ki bo pokopana danes ob '/415 in g. Anton Gorše, upokojeni poštni pod_ uradnik. Njegov pogreb bo jutri ob 16.15. V Ljubljani je umrl g. Peter Antonov, ki bo pokopan danes ob 15. V Žrečah je umrla v visoki starosti 80 let gospa Marija Pokom y. Pokopali jo bodo danes ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ♦ Gazi Husrev-begov dan. V ponedeljek so sarajevski musldmani slavili dan Gazi Husrev-bega, velikega dobrotnika Ln ustanovitelja mnogoštevilnih muslimanskih socialnih in kulturnih ustanov. Proslava se je vršila v Husrev-begovi džamiji, ki je bi. la zgrajena v prvi polovici 16. stoletja. V med resi pa so bila potem predavanja o kulturnem in zgodovinskem potmenu Hus-rev begovega delovanja. • Nova člana Zdravniške tbomire. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana hospitant zdravilišča na Golniku dr. Milan Grujič in zdravnik v Ljubljani dr. Milan Cunder. • Poštne zvaničnike in služitelje bo zanimalo, da je državni evet razveljavil od lok prometnega ministra, po katerem so morali biti z/vaničnikj in elužitelji poštno brzojavne telefonske stroke člani Udruženja poštno-brzojavno-telefonskih uslužbencev rm Samo še danes JO AN CHAV/FORD v velefilmu PLESALKA B O N N I E Film žene, ki je zašla na kriva pota ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 90 z dne 7. t. m. objavlja uredbo o ustanavljanju in ureditvi pogostinskih obratov, uredbo o premestitvi sedeža šenčurske občine, pravilnik o obrazcu potrdila o tem, da je kdo kmet, pravilnik o opravljanju pregleda denarnih zavodov, ki so zaprosili za odložitev plačila, sanacijo ali izvenstečajno likvidacijo, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 in razne objave iz »Službenih Novin«. * Nagradni natečaj za osnutke lepaka ljubljanskega velesejma. Uprava velesej-ma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1955. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za Bbo-grafičmi tiak, največ v treh barvah. Format osnutka mora obsegati 63X95 cm Besedilo: XV. velesejem v Ljubljani, 1.—11. junij 1935. črke besedila morajo biti dicbro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografič-nem zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 15. decembra t. L opoldne ravnateljstvu ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v (zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagra-jene in neod-kupljene osnutke lahko dvig- 1 G I B L E JUNAKI ZRAKA — JUŽNI TEČAJ ftt D so jo peli z njim, ušesa so nam kar ogluše-la, udarcev sosednih tulipanov skoraj ni bilo čuti. Dvignil se je prvi zastor. Predava profesor Dragutin Prohaska. Razumemo do malega vse, kar pripoveduje o slavljenčevem delu in življenju. Dvigne se drugi zasior. Iz besed je bilo čutiti nekaj močnega, kakor morje. Ali pa smo tako samo domnevali? Nemara smo popolnoma podlegli sugestiji navdušenja. Vse polno izrazov. da, celi stavki so šli mimo nas. Igralci niso dolali slabo, nedo-stajalo pa nam je ognjeviteiših gest. kakršnim smo se sicer navadili, in temperamentnega ritma. Tu, kakor se vse kaže. ni bilo moči igrati drugače; ocividno je bila to naravna nujnost. Prvo dejanje se je končalo. Zabučalo je pleskanje. Igralci vodijo za roko pesnika, čigar šve-dravi korak spominja na hojo slepcev (to so mu storili v atrijskem kriminalu!) Oetre luči so ga docela zaslepile. Množica ie pobožno vstala. Čudovita tišina. Nekdo mu je govoril, deputacija je stala pred njim in mu izročila krasen venec — veiiji. kakor je postava dečka. Tresočih se rok tipa po lovorjevih listih. Tiho kakor grob. Nestrpno išče po vencu. Ze je našel. Narodno trobomico! Hoče spregovoriti: vsi čakajo njegovih beoed. ali najprej samo zašepeče kakor ljubimec. ki se po trenutkih težkega trpljenja sreča z ljubljenim bitjem; silovito poljublja 6imbole svoje domovine in ubogega, iz- koriščanega naroda. Napeta tišina se pretrga hrupno kakor zavesa v hramu. Tisoče cvetlic dežuje na oder. Vzklikanja grme. Na Reki je nekoč vihrala bora; zdelo ee je, da poka notranjost Krasa. Ali glas tega navdušenja je bil mogočnejši! še vedno padajo cvetlice. Jokamo. Mnoge cvetlice niso dosegle odra. marveč so padle med orkester in na naše glave; jokg.mo še eilneje. Ivo 9i zakrije z rokami, ki so doslej božale trak venca, bolne oči; ne more se več ubraniti solz in prikriti ganjenosti. In tedai se burja vzklikov še stopnjuje do blazne oproščenosti; oblaki cvetlic, ploha cvetlic. Povodenj cvetlic- Že smo se obvladali in postali bolj možati. Ze smo si nagloma obrisali solze, medtem ko so rože, ki niso mogle doseči odra, še vsevdilj padale na našo ubožno vojaško obleko. Plakalj smo z navdušenjem in srdom nad bridko usodo naše mladosti, nad grozotami vojne. Nad nesrečo C««ke. Bilo ie ihtenje iz navdušenja, žalosti, veselja in kljubovalnosti; bil je najiskrenejši jok vsega srca. In kakor da je obenem ihtelo vse telo, ki so ga pahnili v suženjstvo, iz katerega ni rešitve; samo strelski jarki so nekje na koncu. In zdaj jamemo e polnimi šakaimi, vročično naglo, kakor da ono zblazneli, metati cvetlice od orkestra pred noče tega, ki so mu bile namenjene. Tebi. šestdesetletni pesnik, ki stojiš kakor razgaljen pred nami. Tvoja hruški podobna glava je sedaj škrlatna; lep si. Pevev! Ne poznaš eamo pritajenih vzdihov dubrovniških palač, večne skrivnosti Porta Casonne. marveč tudi skrivnostni ustroj halog pod zidovjem tvo- Kar po dinarjih prihranite, morete zapraviti z nepremišljenim nakupom smučarskih čevljev. Dobro pa boste kupili, če si nabavite čevlje znamke Brana. Ti smučarski čevlji so po svoji dobroti garantirano najmanj toliko vredni kakor najdražji inozemski izdelek. Smučarski čevelj BRANA je kvaliteta zase. Zahtevajte še danes cenik od tvrdke BRATA NAGLIC, 2IRI nejo natečajniki med 15. januarjem in 16. februarjem. Predvidene ao naslednje nagrade: Ena za 2000 Din, ena za 500 Din in dve po 250 Din. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa. čim predloži litografičmi zavod poizkusni odtis. — Uprava Ljubljanskega velesejma. ♦ Beograjska borza, k! se je preselila v svojo novo palačo na vogal« Kraljevega trga in Uzu« Mirkove ulice, je v torek začela poslovati v svojih novih prostorih Zaradi žalovanja ni bilo slovesne otvoritve in je borza po kratkem nagovoru podpredsednika dr. Milana Stojadinoviča, ki je poudarjal pomen današnjega dne za nadaljnji razvoj prestolniškega gospodarskega življenja, takoj prešla k rednemu poslovanju. Palača beograjske borze se je agradila po načrtih beograjskega arhitekta Aleksandra Gjorgjeviča in so znašali stavbni 6troškl s kupnino za stavbišča vred okoli 15 milijonov dinarjev. V enem letu je bila palača popolnoma dovrena. Stavba je tridana v modernem slogu, zelo okusno in obenem kar najpraktičneje. ♦ Preiskava nesreče na parnifcu »Kraljica Marija«. Pri desinfekclji pannika »Kraljica Marija« »o te dni, kakor je »Jutro« že beležilo, strupeni plini zadušili delavca Djoka Gjuričiča. Oblasti so uvedle sedaj preiskavo, da se ugotovi, kako je prišlo do nesreče, ki je ogražala tudi druge delavce. GJuričičeva vdova in nekateri delavci zatrjujejo, da so tragedije kriv! slabi filtri na plinskih maskah. Filtri bi se morali menjati pri vporalbl po dveh nrah, menjali pa se niso tokrat šest ur. Vdova pripoveduje, da Je njen mož že po nekaj nrah dela pričel bluvati, kar dokazuje, da je cianov plin že deloval, če bi bili takrat poklicali zdravnika, bi bil ta gotovo prepovedal nadaljevanje dela. Maske, ki ao Jih uporabljali delavci, bodo pregledali strokovnjaki Higienskega zavoda. ♦ že celo galerijo krasnih flotograilj Je prinesla mlada revija »Naša pota«, ki je eačela letos izhajat! hj se je hitro uveljavila zaradi svoje izredne živahnosti. Osma Številka, ki smo Jo pravkar prejeli, pa po svoji oprem! poseka vse dosedanje. Priporočamo vsem ljubiteljem krasnih slik in črtic o lepotah in zanimivostih naših krajev, da jo vzamejo v roke. Uvod je posvečen tvorcu In največjem« graditelj« naše narodne svobode, nepozabnem« Vladarju. Krepko je zajet članek Milana čulafiča o vtisih pri vojvodskem prestol« na Gospo-svetskem polju, urednik revije Vladimir Regally beleži vtise s poti od Sušaka do Raba, sledi Ravljenov opis jeseni v Rogaški Slatini, ravnatelj Vladimir Ptatar pa obravnava v tehtnem članka statistiko kot podlago racionalnega tajeko-proosetne-ga gospodarstva. Vsebinsko pestrost te številke bspopolivjujejo še kratiki prispevki o družabnem ples« (prof. Adolf Jen/ko), o Krjavljevi koči na Obotaem (Lado Ambroži«), o vzornem del« Maribora sa tajski promet ta še to te ono, vštevši del naše heraldike te noveleto »Harosin«. Revija nadaljuje prevode H sodobne srbske poezije in objavlja to pot v prevod« Se ne objavljeno pesem Milana Toklna: »Dosluže-na Venera«. Letna naročnina Je 60 Din. številka 6 Din, uprava: Ljubljana, poštni predal 114. ♦ Bivši pravoslavni svečenik obsojen v zapor. Pred beograjskim kaeaeijskitm so-dlščean se Je vršila končna razprava proti bivšem« pravoslavnem« svečeniku Hrani-slavo Tomiču in železničarju Dragutte« Simonoviču. SLmonovič Je bil obtožen, da je ponaredil letnico svojega rojstva v rojstnem listu, da bi se mogel poročiti brez posebnega dovoljenja višje cerkvene oblasti, tn ae je tako pomladil za tri leta, To-mič pa, da Je vedel za to ponaredibo, pa vendar poročil Simon o vi ča in sicer za dobro nagrado. Dalje je bil Tomič obtožen, da se Je dal podkupiti s 1000 Din, da je izvršil neko drugo poroko, te da je pone-veril neki znesek, namenjen nekem« pev. akemu društvu. Oba obtoženca sta za vsa ta kaznjiiva dejanja odgovarjala že prod meseci pred okrožnim sodiščem v K ruše v. cu to je bil Simcnovič obsojen na osem. Aromatin je idealna aromatična dišava za klobase, pečenke, zrezke, divjačino itd. Tomič pa na dva meseca zapora. Kasa-cijako sodišče je oba obtoženca sponnalo za kriva, ali je toliko izpremenil© kazen, izrečeno od kruiševskega okrožnega sodišča, da je prisodilo Siroonoviču osem mesecev zapora pogojno, Tomiču pa, kakor prvo sodišče, dva meseca zapora, toda ne ipogojmo. Hranislav Tomič se je, ko mu je cerkvena oblast zaradi raanih nepravilnosti odvzela svečeniško služibo, bavil s izdajanjem pobožnih knjig in je imel doslej že precej opravka z raznimi sodišči. • Tihotapstvo tobaka v mostarski okolici. Te dni so organi finančne kontrole izvedli veliko racijo po vaseh v mostarski okolici, kjer je spet tihotapstvo tolbaka v največjem razmahu. Baš skoz! mostarsbo okolfco hodijo po skrivnih potih velike skupine tihotapcev in prekupčevalcev tobaka. imajo svoje številne pomočnike med vaščani. Saimo v Velikem Ogradmikn so zaplenil5 finančni organi okrog 400, v Dobrem 6el« pa preko 100 kg rezanega te listnatega tobaka. SADJARJI! Sedaj je čas, da mažete in brizgate drevje z ARB0RIN0M Zahtevajte vedno le originalni ARBOREN, znamko, ki je tvrdki »Chemotechna« Ljubljana, Mestni trg št. 10 zakonito zaščitena. • Strašno razbojnlštvo v Banatskem Despotovcu. Na samotni pristavi bogatega posestnika Lovrenca Heka blizu železniške postaje Banatski Despotovac je razkril o*b-činski stražnik v torek zjutraj strašno razbojnižtvo. Ko je šel mimo pristave, je videl na dvorišču konje, ki niso bili privezani in so begali sem in tja. Slutil je, da se je nekaj zgodilo, ter je pred ograjo kil. cal domače. Ko se mu nI nihče odzval, je preskočil ograjo ter se napotil v hišo. Že v veži se mu je nudil strašen prizor. Bliz« praga je ležala Hekova žena Ana z razbito glavo, nedaleč od nje pa tudi ves razmesarjen njen mož, 68 letni Lovrenc. Stražnik je tekel v Despotovac ter obvestil Hekovega sina. Orožniki bo preiskali vso pristavo ter ugotovili, da ao izvršil! strašen zločin ljudje, k! so dobro poznal! razmere na posestvu. Hekovo ženo »o najbrž pričakali na dvorišču, ko se je zgodaj zjutraj podala v hleve. V stanovanju je bilo vse razmetano, ni pa še ugotovljeno, kaj so razbojniki odmesli. Sosedje in orožniki domnevajo, da Je sodeloval pri zločin« sluga, ki ga Je star! Hek najel PTed nekaj tedni in ki ga po razkritju zločina ni bilo več na spregled. • Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3. tempe, ratnra, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavto. — Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo. T. novembra LJubljana 7, 754.8, 10.2, 97, 0, 10, de*, 27.0; Ljubljana 13, 755.9, 13.8, 72 SW1, 5, —. —I Maribor 7, 753.1, 11.0, 90, S2, 3, de4 13.0; Zagreb 7, 754.8, 12.0, 90, NI, 6. dež 11.0; Beograd 7, 75«.8, 12.0, 80, ESE6, 6, —, —; Sarajevo 7, 756.6, 13.0, 90, SW3 10,' dež, 1.0 Skopi je 7, 762.2, 11.0, 90, 0.' 8, —, —; Kuimbor 7. 758.4. 19.0. 90, WNW4, 10, dež 12.0; Split 7, 756.4, 16.0, 90, WSW2, 7, dež, 9.0; Rab 7, 756.4, 15.0, 80, S4, 6, dež 27.0; Rogaška Slatina 7, —, 8.0, 92, 0, megla, 10, dež 14.0. Temperatura: Ljubljana 14.0, 9.9; Maribor 17.0, 10.0; Zagreb 21-0, 11.0; Beograd 18.0, 11.0; Sarajevo 21.0, 13.0; Skoplje 10.0 10.0; Kumibor 19.0, 18.0; Split 19.0, 16.0; Rab 18.0, 12.0; Rog. Slatina 18.0, 8.0. Vremensko stanje 7. t m.: Ciklon prevladuje nad severno te zapadno Evropo Oblačno in deževno vreme v srednji 1« Južni Evropi. Nad vzhodno ln južnovzhod-«o Evropo se je pojavil visok pritisk. — V Jugoslaviji je bilo včeraj oblačno in deževno z jačjimi j u žno vzhodnim i vetrovi sfcoro v vsej državi. Temperatura neizpremenjena, minimum Užice 4, maksimum Kraljevo 27 stop. C. če imate preveč želodčne kisline, ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti je davne republike, halog m morskih ve-trovnic, Sijih vonju Ln gibanju si iskal besed enake barve in enako brezbrežne mamlji-vosti. Besed, v katerih je raztopljena prastara sol Jadranskega morja. In besed, ki so močne kakor smrt na Koeovem polju. — Kličemo ti >Slava!« »Zivio!«. Zvijamo se, čuvstva in upor nas poplavljajo; tulimo. »Mir!« »Svobodo!« »Proč s tirani!« »Živela revolucija!« »Sramota Dunaju!« »Proč 6 Habsburgi!« »Mir!«. Več ko četrt ure so nemara trajale te detonacije navdušenja. _ vse dotlej, dokler nismo bili popolnoma izčrpani, obnemogli. Predstava se je naposled nadaljevala. Ali mi nismo več dojemali, prav nič razumeli; bili smo samo neizmerno razburjeni « Ta prizor iz Zagreba je podoben poznejšemu opisu manifestacij ob spominskih slavnostih Narodnega divadk v Pragi rožnika leta osemnajstega. Poleg izbornih orisov dveh simpatičnih značajev, Pepieka (slikaria Hubačka) in Emana (Emanuela Purkyna) ie v tej knjigi posebno mikaven lik zagonetne Italijanke, zasanjane lepot.ee. ki so jo ubožni študentje-vojaki gledali iz daljave in »vali za Mono Liso, in čije daljnji smehljaj je imel dovolj moči, da jih zaustavi na stopnicah bile, kier se prodaia ljubezen. >Nemara oosihdob nisem videl popolnejšega bitja; nobena ženska ni imela tako vidnega sija po obrazu, okrog usten. In njo so nam ustrelili! Baje ie bila špijonka. ali se je vKai stikala z nevarnimi vohuni; kdo ve. Nikdar si nismo mogli predstaviti nje- ne smrti. Trenutka, ko se ie zaril projektil v blesteče meso tega prelestnega telesa. In nismo si mogli predstaviti, da bi se ji bil zaril v glavo. Kadarkoli govori kdo o "vojnih žrtvah, vedno se spomnim tudi nje. Danes se mi zdi še prelestnejša. Vidim nežne gibe njenih rok, ko si je popravljala pričesko, in fino izoblikovano telo. ki je bilo zmožno najrahlejših gibov. In tudi mladega Srba, ki smo ga videli ležalj priljubljenega in najcenejšega tedenskega obzornika, prinaša polec številnih ilustracij članek »Solnce in nebesna sinjina«, nadaljevanje in konec potopisa dr. Freda Crobatha »Iz Kranja v Chicago« medicinski članek o Nobelovih lavreatih za medicino »Neozdravljive so ozdravili«, oris sloveče letalske tekme .London - Melbour ne v 71 urah«, nadaljevanje potopisa Mar gite Maiches >DLv?i paradiž«, 'članek »Skrivnosti življenja«, več zanimivosti v rubrikah »Tehnični obzornik« in »Človek in dom« ter obilo drugega zabavnega drobiža. Posamezna številka slane aamo dva dinarja* ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanj* prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) ln množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze. Radio kotiček Ljubljana, 8. novembra. Tudi na naše sportmke se je spomnilo vodstvo naše radijske oddajne postaje. Uvedlo je na pobudo ljubljanskega zicasko-»portnega podsaveza stalno simisko uro vsak četrtek ob 18. uri. Smučarstvo ni moda, anročarstvo je potreba naših dni. To j« vodilna nit. ki teče skozi celo predavanj«, ki ga bo govoril danes ob 18. uri predsednik ljubljanskega zimsko-sportnoga pod s« vez« g. Ante Gni-dovec. Predavatelj nas bo seznanil z zgodovinskimi izsledki na polju smučarstva ter nas peljal iz dobe. ko je bilo smučarstvo potreba prometa, do današnjih dni, ko je smučarstvo potrefoa zdravju in naravnemu razvoju med štiri stene uklenjenega človeštva. Predavanje "- slavospev smučarstvu, ki privlači danes vsak dan nove mas« Iju" di, obenem pa opozarja na v* nedostatke nepravilnega smučanja. — Po tem predavanju bo vodil gimnastično uro g. Ciril Šoukal ki je po odhodu svojega učitelja in prijatelja g. prof. Draga Ulage sigurno najboljši teoretik tn praktik za gimnastiko. Iz Ljubljane «►— OPELO, effctes žafctTh spe^wv, *J pa je kccmpocfral skladatelj Stevan Hristft, direktor beograjske opere, izvaja per»«kl Zbor daribene Matice ljubljanske v petek 9. t. m. ob 20. v unioaiski dvorani. Ctklo* šteje 10 mežattih zborov na Iftnrglčno vsebino. Spevi so talni lin izreetno nčJLnitonjeJo na poslušalce. Poleg Opela v hrvaja še 5 skladb za godalni orkester. Dirigenta sta ravnatelj Polič te skladatelj L. M Sker-janc. Spored žalnega koncerta GJasfceoe Matice se bo vršil na žalostni spominski dan po preteka meseca dmi po žalostnem dogodku, tal ni pretresel samo naše domovine, temveč ves svet Predipnodaja vstopnic od 2—25 Dim v knjigarni Glasbene Matice. u— Manifestacija ton ra mir. tewe vsega sveta praznujejo vsako leto G. novem-iber kot dan miru. Tudi pri nas so prire-d '.e druga leta žene javno manifestacijo za mir, ki mora pa letos v takem obsega odpasti zaradi žalovanja. Vendar r>& nn-merava prirediti letos banoviaska ženska zvf> 6. uri. — 'Odbor. JadranašL Damee obvezen <_iaru#ri sestanek oto 11. v drmšbvenri čitalnici. — Odbor. u— Društvo »Tabor«. O naSem blagjopo-kojnem velikem Vodji Aleksandra L bo predaval drevi ofc 8.30 v predavalnici na realki (Vegova ulica) priznani predavatelj g. prof Ivan Rudolf. Udeležba častna dolžnost! u— Dar revežem. Namesto venca na grob pokojnega g. Lenasslja Antona 1« Planine je daroval g. Gerteman Anton, tr-g< vec-manufakturist v LJubljana, 3<*) l>te sa mestne reveže. Srftna hvala! o— Hudi nalivi. Novemtorskio vreme Je letos sliftno aprilskem«. Po solnoa se vrste nalivi i« viharji. V torek zvečer okoli 1*8.30 se Je pojavil nad mestom te okolico močan vihar. Nalivi so se vrstili tja do zjutraj. Med večernim nalivom je močno grmelo. Od severa je pridrvel močan piS, ki je na Barja drevje majal ln v odkem pasu se Je pojavila nekaj minut celo sodra. Do včeraj zjutraj je padlo 27 men dežja. Razdrapanoet Tržaške cest« me pokaže zlasti Jeseni, ko ae prične slaJbo vreme. Blata je na tej cesti menda tolftao. kakor na vseh drogih prometnih žilah, ki vodijo v mesto, skupaj. Blato s Tržaške oe-ste zanašajo voraovi in avtomobili tudi naprej, na »daj ssfalibirano Bleiweisovo cesto, lrt Je, če Jo ne irpere dež, aH Ge je ne očistijo posebno v spodnjem kemen, vsa blatna in nmazana. u— Marlnkovega Janeza jubilej. Marte-kov Janea je znan tip ljubljanski. Včeraj je pred malim senatom praznoval poseben jubilej. Preje! Je že 35. kaizen zaradi malih tatvin te javnega nasilja, zakaj stražnikov Janez ne more videti. Srepo je gledal sodnike. Na vsako vprašanje jo moral predsednik senata dolgo vleči ii njega odgovor. Pa vselej je prišla kaka mastna iti zbadljiva. Zaradi tatvine dveh, 56 Din vrednih odej, in javnega nasilja je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora. »Siprejmete kazen?« Janez molči in hudo gleda Branilec: »Sedem mesecev boste lahko čez zimo počivali!« — »Him! Kuga! Sedem mesecev?« »Ali se boste pritožili?« Pokazal je na zagovornika ter dejal: »To bo ta-le naredi)! Adijo!« . Na hodniku se je potrkal na prsa: »Sem jih pa le! Orkaluj!« — Janez je star 57 let. u— Najdena ročna torbica. Dme 5. t. m. je bila najdena v Ljubijanci. ob jez« papirnice v Vevčah usnjata ročna torbica te nuno rja ve barve Torbica je bila. kakor domnevajo orožniki, najbrže kje ukradena. Tat Jo je izpraznil, nato pa vrgel v vodo. Lastnica naj povpraša na žandarmeriji v Vevčah. // PALMA O K M A PODPUTI IN PODPETNIICI so NespotzDifi. rocem IN SKORAJ NCUNltUlfi VA&UJC 3 0 OBČUTLJIVI NOGf IN PRED HOKBOTO. •••tu >h ntim eiiuiin u— Kam bi v teh žalostnih jesenskih večerih? — Ln vi še vrprašate? Mar ne ve. ste, da Vam v Zveznimi kleti igrajo najboljši virbuozl, da Vam toči Rajko Zupan ;es prvovrstni a vina, da je hrana poceni m taborna? Mar ne veste, da je stara, slovita Zveadna klet zaživela v sveži novi, svojevrstni privlačnosti? Torej — kam?I u— Drevi »nadaljevalni plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini. Začetnifci-ce točmo ob 20. nri. Dijaki-mje imajo popust. 12 Cdla e— Pro&nja železniški upravi, te občinstva smo prejela pritožbe, da je železniški podvoz pri hotelu »Pošti« zelo zanemarjen. Ob deževnem vremenu se nabira na cestišču ln tudi na hodniku za pešce mnogo blata ln umazanih mlak, ki izgiinejo šele ob lepem vremenu, ker se nihče ne briga 5ta stvar. Potrebno je, da bi železriSka oprava ukrenila, da bi se cestišče in hod. nik čistila vsaj vsak drugi dan. e— Ukinitev toka. Falska elektrarna je nedavno sporočila, da letos ne bo več ukinjala toka v Celjiu in okolici. Kljub tem« Pa je sklenila, da bo v nedeljo 11. t. m od 8. do 14. zaradi nujnih popravil ukinila dobavo toka za Celje in okoMoo. e— Modras jo je pičil. V torek je 31Ietna delavčeva žena Marija Požkova v Polulah pri Celja izoibešala perilo. Pri delu jo je nenadoma p*ičil modras v levo nogo. Pož. frovo so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so Ji takoj nudili vso pomoč. Da bi v novemfraru koga priči! modras, je pač gotovo redikcet za n-ašp kraje. e— Smrtna nesreča otroka. Dne 31. ofctobra je padla enoletna hčerka kuharice Marija Štimnilakova na Frankolovem doma iz zajpečka na vroč štedilnik im se močno opekla po hrbtu. Deklico so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegla poškodbam. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 >igoslovensfci film »Balikanska vojna 1912 —1913« in zvočni film »Margejska tragedija«. Iz Maribora a Žalna spominska maša. V petek 9. t m. bo v tukajšnji stolnici in v mestni Jup-nijski cerkvi žalno spominsko opravilo cb 10. za biagoipokojnega viteškega kralja Ai-eksaadn I. UedimteMa. a— Ljudski univerza. Jutri ob 20-15 uri se nadaljuje važen politični ciklus o spominih na leto 1914. Po zelo uspelih preda-^'^nilih g. dr. Hauptmana, ki nam ie očrtal takratno Splošno situacijo Evrope — pridemo na vrstto mi Slovenci. Kakšen političen in socialni položaj smo imeli Slovenci leta 1914.? Na to velevažno vprašanje bo odgovarjal g. dr. Vekoslav Kukovec, minister v pok., ki je v on: dobi stal v ospredja političnih dogodkov. a— Pomte(ftarj| Jadranske straže so v ponedeljek proslavili 601etnico pisatelja Franca Meška. Proslave, ki ie bila res iskrena dijaška, so se v izrednem številu udeležili dijaki vseh srednjih šol. a— Brezposelnost. Pri borzi dela v Maribora so zabeležili ob konou oktobra 1399 ljudi brez posla, 393 oseb več kakor ob koncu septembra. a— Dve nezgodi. Viničar^ka hči Jožefa Petkova, stanujoča v Spodnjem Jakob-skem dolu. je padla pod samokolnico. ki ji je odtrgala desno stran ustnice. — S kolesa je padla 301etna, v Št. Jurju ob Pesnici stanujoča viničarska hčerka Ema Fet-{'chova tako nesrečno, da si je zlomila de-sno ključnico. Obe poškodovanki sta morali v bolnico. živijenla na deželi Iz Zagorfa z— Žalna komemoracija ob 30 dnevnici smrti kralja Aleksandra se bo vršila jiutri 9. t. m. ob 8. v župni cerkvi in so na njo vabljena vsa društva in korporacije. z— Velik pomen obratovanja šemniške-ga rudnika. Rudnik v Šemniku je svoj obrat povečal tako. da je zaposlenih že okros 124 doslej brezposelnih rudarjev in nad 30 domačih voznikov. Lastniki podjetja so napravli tudi separacijo in pralnico. Proti napravi pralnice so bile zaradi kal jen ja vode pritožbe, lastniki pa so pripravljeni napraviti tudi čistilni rezervoar. Rudnik obratuje v polnem obsegu in vozi-io voznik- vsak dan premog na železniško postajo 6 km daleč. S tem rudnikom je prišlo v teh hudih časih v dolino vsaj nekaj zaslužka, ki ostane ves doma. Ta delavnost koristi tudi obrtnikom, ki preživljajo v zagorski dolini največjo krizo. Iz Trbovelj t— Slovo vrle učiteljice. Meseca oktobra se je poslovila od Trbovelj učiteljica Henrika Voršičeva in odšla na svoje novo službeno mesto Hajdino pri Ptuju. Po dolgi službeni dobi 21 let je morala zaradi oslabljenega zdravja zamenjati službovanje v šumnem ndustri jskem kraju z mirnim življenjem na vasi Njeno slovo je bridko odieknUo nr vseh sloiih Kot skrbna, vest" Otvorltveno naznanilo! Sporočam, da sem pričel v Trbovljah na trgu prodajati prvovrstno volovsko in prašičevo meso, kakor tudi razne klobase, po brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča FRANC GOLOB. 9423 na ia ljubezniva učiteljica si je pridobila ljubezen šolskih otrok in staršev, zlasti pa je uživala simpatije stanovskih tovariše in tovarišev. Vrli in marljivi učiteljici želimo zdravja in obilo sreče na novem službenem mestu. Iz Murske Sobote ms— Dom kralja Aleksandra. Na eni izmed zadnjih sej je občinski odbor soglasno sklenil, da se bo Delavski dom. ki se bo najbrž dogradil že drugo leto, imenoval oo blagopokojnem kralju Aleksandru. Dom. ki bo stal na najprometnejšem kraju, bo po zamislih arhitekta g. Novaka res pravi okras našemu mestu, po svojem namenu pa važna socialna institucija. Sličen sklep je sprejel tudi odbor za zgradbo pravoslavne cerfkve, ki bo posvečena spominu bla-gopokojnega kralja. ms— Lep čin pietete. Tvrdka Kr. Hirschl m snovi j« prejela od svojih poslovnih prijateljev iz Manohestra naslednji dopis: Z veliko žalostjo smo doznali o tragični smrti Vašega kralja Aleksandra ter Vas prosimo, da prejmete izraz našega najglobljega sočutja s težko izgubo, ki je za- dek VaSo domovino, s katero imamo tako ozke zveze. Burgess, Ledvwd ct Comp. Ltd ms— Začetek nadaljevalnih ioL Konec prejšnjega meseca se je začel pouk na trgovski nadaljevalni šoli, te dni pa na obrt-no-nadaljevalni Soli. Dotok učencev ie ▼ vseh razredih narasel. Posebno se to pozna na obrtno-nadaljevalni šoli, kjer se je priglasilo toliko učenk, da se je odprl zanje poseben razred. ^ APAČE. Iz našega obmejnega kraja se je poslovil po osmih letih službovanja učitelj Hinko Šnuderl. Premeščen je bil po lastni prošnji v Cezanjevce pri Ljutomeru. Zelo ga bo pogrešala šola kot dobrega vzgojitelja, a tudi sokolski četi, ki jo je ustanovil m ji bil ves čas načelnik in ne-utrudljiv delavec na vseh poljih, je težko slovo. Ker pa je bil jako priljubljen pri vseh, je bilo slovo sploh težko. Prepričani smo, da bo njegovo delo rodilo bogate sadove. Želimo mu. da bi bil na novem službenem mestu zadovoljen in da bi imel tudi tam mnogo uspehov. Gospodarstvo Konjunktura v Zedinjenih državah se boljša Kakor poročajo iz New Yorka, je v oktobru spet močno oživelo emisijsko delovanje na ameriškem glavničnem trgu, ki se je že dalje časa omejevalo le na vrednote s trdnimi obrestmi. V zadnjem mesecu je bilo rzdanih ne glede na emisje ameriškega zakladnega urada za 130.7 milijona dolarjev posojil nasproti 44.2 milijona v septembru, 46.2 milijona v avgustu in 49.8 milijona dolarjev v oktobru lanskega leta. Najnovejša gospodarska poročila iz Zedinjenih držav kažejo spet lahko oživljenje konjunkture, medtem ko je bil okroglo štiri mesece položaj prav nezavidljiv. Zapos-ljenost industrije železa in jekla se je v prejšnjem tednu povečala na 26 odst. kapacitete nasproti 24.50 odst. v predzadnjem tednu in nasproti 23.50 odst. pred dvema tednoma. Tudi v industriji avtomobilov so se razmere izboljšale in je Henry Ford s stališča svojega podjetja izjavil, da smatra krizo že za premagano. Za prihodnje leto napoveduje produkcijo enega milijona Fordovih vozov nasproti 500.000 v 1. 1933. in 725.000 vozovom v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kot ugoden moment se mora dalje navesti zaključek borbe za cene na ameriških tržiščih bencina. Naposled je še treba zabeležit' dejstvo, da so ameriška industrijska podjetja v tekočem letu kljub nekoliko neugodnejšim rezultatom tretjega četrtletja vendarle imela večje dobičke kakor lani. Lista zaključnih številk o 75 pomembnejših tvrdkah Ze-dinjenh držav kaže za prvih devet mesecev tekočega leta sskupen dobiček 274.51 milijona nasproti 157.51 miijona v enakem času preteklega leta in nasproti le 37.39 milijona dolarjev v enakem času L 1932. Gospodarske vesti — Promet Poštne hranilnice v oktobru. Varčevanje je spet napredovalo. Pristopilo je 70 novih vlagalcev, tako da zdaj nalaga pri Poštni h ranila ci 370.715 oseb. Višifia vlog je znašala ob koncu oktobra 691,558.402'05 Din. V čekovnem prometu se je na novo ofvorilo 81 računov, tako da iimaio danes Poštna hranilnica in njene iona mark. Kritje bankovcev je 22 odstotka. = Cenitev vinskega pridelka v Nemčiji Nedavno so cenili pridelek vira v Nemčiji na 3-5 do 4 milijonov h L Ta cenitev pa se je pokazala za zmotno. Kakor se sodi, znaša pridelek največ 3 do 3.3 milijona hI, med tem ko je lani znašal 1.80 milijona hI. Po vesteh i® VViirzburga plačujejo slabše vino po 54 do 60, boljše pa po 68 do 75 mark za hI. Trgovine in gostilničarji še ne sklepajo večjih kupčij, nego nakupujejo samo manjše množine po potrebi. = Pred sklenitvijo angleško - japonske tekstilne allance. Štiričlanska angleška komisija ie nedavno obiskala Mandžurijo, da prouči možnost razpečavania angleških produktov v tej novi državi. Pri tem so se Angleži napotili tudi v Japonsko, da tako priznajo neke predpravice na Mandžurijo Japoncem. Glavna snov razgovorov med Angleži in Japonci je bila o vprašanjih tekstilnega gospodarstva, čeprav v angleški komisiji ta industrija ni bila zastopana. Japonci so naglašali, da se ja.ponska industrija umetne svile kot konkurerrtka ne more več izločiti s tujih trgov in da na Japonskem žeKjo sodelovanje z Anglijo, in sicer s finančno in produkcijsko udeležbo pri izgradnji izvestn h specialnih panog japonske industrije umetne svile. Tudi odločilne zastopniki japonske bombažne industrije so predlagali sodelovanje z Anglijo. Pr čakuje se, da bo dejansko prišlo do tesnejše zveze med angleško in japonsko tekstilno industrijo. — Potrjene so poravnave o Pavlu Pe4-cu, trgovcu v Ljubljani, o tvrdfci »Blektro-ton« d. z o. z. v Ljubljani, o Ljudevrtu Preti, trgovcu v Kranju, in o Viljemu Sul-gaju, lastniku avtomobilske delavnice v Celju. Poravnalno postopanje o Albertu Ruta r iu, puškarju v Celju, je končano. — Odpravljena sta kookurza o »Triglavu«, tvornici kisa, d. z o. z. na Klancu pri Kranju, ker ni pokritja za stroške oo-*topanja, in o Korošcu Ciril«, trgovcu v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava. ati Vam fe $nana NIVEA ioia §a teCesno 'Biti lepa, biti vitka in ravna, korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh. Tu vam pomore Nivea-Sola za vzgojo telesa: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede. Te poživljajo telo. ustvarjajo veselje do življenja in radosten telesni občutek. Ta prospekt lahko dobite v lekarnah, drogerijah in parfumerijah ali pri tvrdki: JugosL P. Belersdorf & Oo. d. h. o. j., Maribor, Gregorčičeva nllca štev. «4. Lepa in vitka NIVEA šola za telesno vzgojo podružnice skupaj 24.299 čekovnih računov. Promet po teh računih je znašal v oktobru 5.621,876.488'65 Din, od tega brez uporabe gotovine 47.22%. Stanje vlog po čekovn h računih je znašalo ob koncu oktobra 1.036,038.079.53 Din. Skupna višina vlog pri Poštni hranilnici presega 1727 milijonov Din. — Zadružništvo v Jašj državi. Ob priliki b vanja tajnika Mednarodne zadružne zveze iz Londona g. Maya v Jugoslaviji. je izročil tajnik Glavne zadružne zveze inž. Varga g. Mayu obširno poročilo o jugo-slovenskem zadružništvu. Po teh podatkih je bilo pri nas ob koncu 1933. leta v vseh zadrugah 1,007.790 članov. Število zadrug je znašalo ob koncu 1933. leta 8227, od teh 4624 kreditnih zadrug. V glavni za-družn. zvezi je organizirano 80.80 odstotka vseh zadrug in 88-30 odstotka vseh zadružnikov. = Trgovina med Italijo in Jugoslavijo. Po statistik;, italijanskega finančnega ministrstva je uvozila Italija v prvih osmih mesecih letos iz Jugoslavije blaga za vrednost 132.56 m M iona lir. Italijanski izvoz v Jugoslavijo pa je znašal v istem času 92.30 milijona lir. =: Lahko oživljenje vinskega trga v Vrš-cu. Iz Vršca poročajo, da je vinska kupčka make oživela, d asi je povpraševanje še samo tipajoče. Vinogradniki so spričo nizkih cen zelo rezervirani, zlasti ker je vinsk pridelek v snbskih vinogradniških okoliših zelo majihen in je tako upati na izboljšanje cen. Upanje na izboljšanje cen jim daje tudi dejstvo, da so cene drugod, zlasti v Sloveniji, znatno boljše. Cene vinom v Vršcu se gibljejo med 1.15 in največ 3.60 Din za ! ter po kakovosti. = Obtok bankovcev Nemške državne banke se ie ob koncu oktobra povečal za 289 milijonov na 3823 milijonov mark. medtem ko so se žirovna dobro metja izredno močno skrčila, in sicer za 65 milijonov na 856 milijonov. Zlate in devizne podloge so se povečale za 1 milijon na 96.5 mil^- = Dobave. Strojni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 6000 kg portland-skega oementa. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave ampermetrov, risalnega orodja, 200 m bala t jermen in glede dobave strokovnih knjig. Dne 13. decembra bo pri železniški direkciji ▼ Zagrebu ofertna licitacija glede dobave 4000 m* gramoza. Pri glavnem sanitetnem skladišču ▼ Zemunu bodo naslednje ofertne lictacije: 10. decembra glede dobave 3200 m lanenega platna, 11. decembra glede dobave 7000 kg konjske žive, 19. decembra pa glede dobave 2000 rjuh. Borze 7. novembra. Na ljubljanski devizni borzi so popustili Amsterdam, Pariz, Praga in Trst Malo čvrstejša pa sta Bruselj in London. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi v Ljubljani neizpremenjem na 8.10 do 8.20, v Zagrebu so dalje popustili na 8.07 do 8.17 (zaključek 8.12), a v Beogradu so za malenkost poskočili na 8.0721 do 8.1721. Grški boni so notiTali v Ljubljani 28.15 — 28.85, v Zagrebu so »e ponujali po 29.50 in Beogradu so notirali 28.90 do 29.60. Angleški funti so v zagrebškem privatnem kliringu malce popustili na 230.20 — 231.80 (231), a v beograjskem so se popravili na 231.70 do 233.30. Španske pečete so se ponujale v zagrebškem m beograjskem privatnem kliringu po 580, a madžarski pengi so v beograjskem privatnem kliringu notirali 9.70 do 9.80. Na zagrebškem efektnem tržriču je Vojna škoda notirala v glavnem neizpremenje* no. Prometa ni bilo. PAB je imela zaključek po 215. Deriie. Ljubljana. Amsterdam 2302.63 — 2313.99. BerLin 1365.69 — 1376 49. Bruselj 796 78 -799.73. Curih 1108.35 — 1113.85, London 169.75 — 17135. Newvork 3379.11—3407.37. Pariz 224.27 — 225.39 Praga 142.12 — 142.98, Trst 290.57 — 292.97 (premija 28.6 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10—8.20. Zagreb. Amsterdam 2302.63 — 2813.99, Berlin 1366.60 — 137649. BruoeH 796.79 do 799.78, London 169.75—171-36, Milan 290.57 do 292.97, Newyork kabel 8401.11—3429.37, ček 3379.11 — 8407.37, Pariz 22427—225.39. Praga 142-12 — 142.98. Curih. Pari« 20.23625. London 16.88. New vork 307.3750, Bruselj 71.80. Milan 26.27, Madrid 41.9250. Amsterdam 207.80. Berlin 123.40, Dunaj 57.10, Stockholm 79.30, Ko-benhavn 68.65. Praga 12-84, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carierad 2-4950. Bukarešta 3.03. Dunaj. (Tečaii v Driv. klirm?u ) Beograd 12.25, London 27.02, Milan 46.05. Newvork 539.11, Pariz 35-56, Praga 21.87. Curih 175.40. 100 S v zlatj 128 S nap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 323—325, 7% investicijsko 71—72, 8% Blair 60—63, 7% Blair 51—53, 7% posojilo DHB 64—«0, 4% agrarne 40—41. 6% begluSke 54—55. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Snoda za kaso 322—325, za december 323—325, 7% investicijsko 71—71.50, 4% agrarne 40 denar, 7% Blair 51.75—53, 8% Blair 61 do 66, 7% posojilo DHB 64—68, 6% begluške 54—54.50; delnice: Narodna 4135 denar, PAB 215—216. fiečerana Osijek 120 denar. Sečerana Bečkerek 750 blago, Trbovlje 100 denar, Impex 50 denar, Osije-ške livarne 135 blago. Beograd. Vojna Skoda promptna 320 do 322 (323, 320), 7% investicijsko 70 do 71 (71.25), 4% agrarne 40—40.50 (40.50), 6% begluške 53—54.50 (54.25), december 53.75—60.25 ( 54.50). Blair 52—53 (52.50). 7% posojilo DHB 64 50 bi«go. Narodna 4180 denar, PAB 211—213 (213. 212) Dunaj. Dunav-Sara-Jadran 1265. Državne železnice 15.75. Trboveljska 13, Alpine-Montan. 975. Blagovna tržišča HMELJ. + Žatec (7. t m.). Povpraševanje živahno. Cene 2000—2275 Kč za 50 kg. Promet je biJ velik s prvovrstnim in srednjim blagom Zaloge so že zelo majhne in Če bo nakupovanje trajalo v tem tempu, v decembru že ne bo več blaga. Govori se, da si domače pivovarne ne bodo mogle več nabaviti zadostnih zalog, ker so doslej premalo kupovale. 21T0 4- Chicago (7. t. m.) Začetni tečaji: pše-n!ca: za december 98.50. za maj 97.3750, za julij 90.75; turščica: za maj 79.1250. + Ljubljanska bom (7. t m.) Tendenca za žito je bila mirna. Nudi se (vae za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): bažka 78 ke po 157.50—160; baška 79 ktr po 162.50—165; koruza (po navadni tarifi): stara suha, promptna no 147.50 — 150: nova umetno sušena s kvalitetno garancijo po H5 do 117: času primemo sjha po 107-50 do 110; moka: baška »Oc po 237.50 — 240; banatska >0« po 240 — 242.50; slavonska >0< 235 — 237.50. 4- Novosadska blagovna boria (7. t. m-) Tendenca neizpremenjena. Promet 6lab-Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad, in Južnobanatska 106 — 108: srednjebaška in gornjebaška 108 — 110; baška, ladja Tisa 120 - 122; baška. ladja Begej 119 do 121: baška in banatska. ladja Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116; sremska 110 — 112; gomjebanatsfca 107 _ 109 — Oves: baški in sremeki 78 — 79: slavonski 82 — 84; baški. ladja 86 _ 88. — Jefmen; iari, 67/68 kg 120 — 122.50. — Knrnra: baška in sremska, garantirana kakovost 55—56; baška in sremska. dee.-jan. 58—60; banat-garant. 52—53; srem. suš-ladja 69—70. Moka: baška in banatska >0g« in »Ogg« 175 - 195; >2« 155 _ 175: >5< 135 — 155; >6< 115 - 125; >7< 100 _ 110; »8< 92.50 do 95: sremska in slavonska »0g< in >0gg< 172.50 — 182.50; >2« 152.50 — 162-50; »5< 132.50 - 142 50; >6« 112.50 - 122.50; >7< 100 — 110; >8< 92.50 — 95. — Fižol: baški in sremeki beli 130 — 132.50. — Otrobi: bečki in sremeki v jutastih vrečah 76 — 78; benatski v »jtastih vrečah 74 _ 76: baški, ladia 79 — 81. -{- Budimpeštanska temenska borza (7. t m.) Tendenoa stalna. Promet slab. Pšenica: za marc 16.48 do 16.50, za maj 16.76 do 16.77. Turščica: za maj 10.71 do 10.73. ŽIVINA. + Živinski sejem v Ljubljani (7. t m.) Dogon: 77 votlov, «6 krav, 16 telet, 15 svimi, 399 prascev za rejo in 124 konj. Prodanih je biilo 22 volov, 20 krav, 10 telet, 9 svinj, 215 prascev in 16 konj. Cena za kg žive teže: voli I. 4—4.50, II. 3-50—4, III. 3—3.50, krave debele 2.50—3.50, za klo-basarje 1.50—2.50, teleta 5—6, svinje 6—8 Din. Konji so bii po 500 do 3500 Din za glavo. Prasci za reio so se podražili od 85—200 na 100—200 Din. BOMBA2 + Lhrerpool (6. t m.). Tendenca stalna. Zaključna tečaja: loko 6.78 (prejšnji dan 6.81) in za december 6.54 (6.48). SOKOL »Veronika Deseniška« na sofcolskem odru v Radomljah Dramatske tekme za okrožje Kamnik so se pričele. Prvo tako predstavo ie priredilo sokolsko društvo Radomlje v nedeljo 28. p. m., ko so njegovi člani igrali Župančičevo tragedijo »Veroniko Desenisko« pred napolnjeno dvorano sokolskega doma. Priznati moramo, da smo bili nemalo skeptični o izidu predstave, ker je igra silno težavna ter stavi težke in velike zahteve že na poklicnega igralca, kaj še le na podeželske odre. A spet moramo priznati, da je bilo naše nezaupanje preuranjeno, celo osramočeno. Igra je v vsakem pogledu uspela ter pokazala, da so Radomeljčani ko« tudi težkim zahtevam. Oder so krasile nalašč za to predstavo naslikane kulise, delo mladega ljubljanskega slikaria-umetnika Tudi ostali odrski rekviziti so popolnoma odgovarjali času in razmeram igre same. Igralci, v odgovarjajočih kostimih in maskah, so se kar kosali med seboj glede na izvedbo kar mogoče dovršenih svojih nastopov, takb da jih je bilo težko razporediti * ozirom na njihovo predstavljanje vlog. Res. prv< nastopi so bili nekoliko pretihi in negotovi, a v teku igre je minila igralcc vsaka trema in igra je potekla v splošno SVOJI k SVOJIM S Gospodinje! Držite se tega gesla in kupujte domače »Hubertus« milo in »Perion« pralni prašek, ki sta kvalitetno najboljša domača izdelka! Ijenje, ter je igrala tako prepričevalno m naravno, da bi bila vredna kakega večjega mestnega odra; pokazala se je prava umetnica. Dostojen njen partner, karakterno izrazit je bil Herman II. Celjan g. P. Lovšini*. Njima ob strani je stal g. P. Roje — Bonaventura. Vloga, ki sili igralca cesto v karikaturo, je bila v njegovem izvajanju popoinoma naravno, neprisiljeno m v vseh potezah karakterno podana. Pa tudi Friderik g. A. Zalarja in pisar g. M. Belca sta s svojo naravno in nepi utirano igro vzbudila občudovanje občinstva. Izmed ženskih vlog naj še posebno omenimo ponosno, mirno in trpečo Jel savo — gdč. I. Kuzmičeve in skrbno Sido ge. M. Belčeve Pa kaj bi naštevali vse igralke in igralce imenoma, saj so vsi storili svojo dolžnost v polni meri in želi ob odmorih in koncem igre zasluženo pohvalo. Le hitrejše menjavanje kulis odnosno krajšanje odmorov bi si želeli, kakor tudi brezhibno in pravočasno osvetljevanje odra. — Vsem sodelujočim: prisrčna hvala za ta izredni užitek z iskreno željo, da bi jih mogli pozdraviti še na kakem večjem odru! A. P. B. REPERTOAR tadovoljnost in v popolno priznanje občinstva. Dasi je storil vsak posamezni Hrralec svojo dolžnost moramo še prav posebno omeniti na prvem mestu Veroniko gdč. B. Ravnikarjeve, ki je sploh v tej igri prvič stopila na deske, ki pomenijo svet in iiv- DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 8-: Migo, dekle % MontDarn»a. A. Petek, 9.: Gugalnica. C. Sobota, 10- ob 15.: Mlinar in njegova h6L Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja. 11. ob 11. dopoldne: Snegulčica. Premiera. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 15.: Migo. dekle z Mont-parnasa. Izven. Izredno znižane oene od 20 Din navzdol — Ob 20-: Orlič. Izven. Znižane cene. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 8.: Jenufa- Četrtek. Petek, 9-: Zaprto. Sobota, 10.: Manon Gostuje Andre Burdio® iz Pariza. Izven. Drevi igra drama Achordovo igro »Migo, dekle z Montparnasac, ki se odlikuje po originalnem miijeru v katerem žive najrazličnejši tipi boheine, za red A. Režija ie proL Šestova. V soboto 10. t. m. popoldne ob 15. se igra kot dijaška predstava >M]inar iai njegova hči« po cenah od 5 do 14 Din. Prva mladinska predstava v tej sezoni bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v drami. »Snegulčica« je na novo zrežirana po prof. Sestu, nov je tudi balet. Plešejo žabe, rože, medvedki, lisica in škratje, ki imajo govorečo čarobno ptico. Na dvoru nastopi plesalka in pajac prav posebne vrste. Cene so znižane Drevi s© poje r operi Janačkova opera >Jenufa< za red Četrtek. To delo ie vsebinsko in muziknlno izrednih umetniških kvalitet, ki jih uveljavlja naš operni ansambel z največjim uspehom. Andre Burdino, veliki umetnik, je v posesti mehkega srebrnočistega glasu, ki ohrani v najtišjih nastavkih čistost in prodornost njegov mezzavoce je čaroben in vsa tehnika njegovega petja mu pripomore do najvejih uspehov. Njegov de Gneux v »Manon« je čudovit umotvoT igralske in pevske umetnosti, kajti popolnoma se uživi v dejanje in godbo tega dela ter doživlja partijo z elanom in razumevanjem. Njegovo prvo gostovanje se vrši 10. t. m. kot do Grieux v »Manon«. drugo kot don Jose v »Carmen«. Vsopnice so v predprodaji y operi dnevno od 10. do pol 1. ure in popoldne od 3. do 5. ure. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota. 10.: Rokovnjači. Nedelja. 11.: Rokovnjači. * »Rokovnjafe«, Jurčič * Govekarjievo ljudsko igro s petjem ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v soboto 10. t m. in nedelo 11. t. m. ob 20.15. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh, tako, da so bile vse predstave popolnoma razprodane. V glavnih ulogah nastopajo prvi igralci odra. v ostalih ulogah pa ves ansambel odra. Pevske točke je uglaebil Viktor Parma- Predprodaja vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ter eno uro pred začetkom predstave. Cenjeno občinstvo prosimo, da 6i že v predprodaji kupi vstopnice. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek oh 20. Četrtek, 8.: Idealen 6oprog. A. Petek, 9.: Zaprto-Sobota, 10.: Konflikt B. Premiera »Gugalnice«, veseloigre znane češke pisateljice in igralke Olge Schein-pflugve, bo v teku prihodnjega tedna. Avtorica naziva svojo igro >deflacijeko komedijo«. Delo Lma sedem slik, ki ee bodo menjavale izredno hitro, in ki v tragikomičnih situacijah prikazujejo bogato gospodinjo in njeno kuharico, ki menjaje se preizkušata vso srečo in vse skrbi bogastva in revščine. To je tista gugalnica, ki se nagiblje zdaj na to, zdaj na ono stran. V usodo tega koler banja so zapleteni trije pari, gospodinja, njena hči. njena kuharica^ potem pa dva nebogljena, stara samska gospoda in mlad zdrav monter. Te tri pare igrajo: Zakraj-škova. • Furijan, Dragutinovičeva * Gorin-šek in Starčeva - Blaž. Režija je Kovičeva V ostalih ulogah nastopata Kraljeva in Sa-vinova. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET 800 mSIj južno od nek<±anje Kartagi-ne, v Matmataškem gorovju, živi kakšnih 30.000 ljudi pravo trogloditsko (jamarsko) življenje. Samo mrtveci pridejo za stalno na površje zemlje, kjer jih pokopljejo. Izvor tega čudnega, ljudstva je zavit v sivino davnine. Ko so Rimljani premagali Kartagino. so njihove vojske prodrle globoko na jug. Pred njimi je bežalo ljudstvo, ki se je končno zagreblo v skalovje omenjenega gorovja in se tam tako utrdilo, da mu rimske armade na noben način niso mogle do živega. In ker je v svojih jamah kljubovak tudi napadom vseh nadaljnjih sovražnikov, se je ohranilo do današnjega dne v stanju, ki se bistveno ne razlikuje od njegovega življenja v pradavnih dneh. Zagrebli so se v razmeroma mehke lapor. me plasti med drugimi, trdimi plastmi in tu živijo v splošno 20 čevljev dolgih, 8 čevljem širokih in prav toliko visokih prostorih, ki so jih ometali z nekakšnim cementom. Vse s sobe« teh umetnih podzemeljskih jam so si med seboj enake, razlikujejo se Je po tem, da tiste, ki so namenjene ženskam, nimajo posebnih vhodov. Pohištva skoraj ne poznajo, postelja je neke vrste predal v steni, poleg tega najdemo tu še naslanjače, ki jih stanovalci uporabljajo namesto stolov. V ženskih sobah ne manjka nikjer tkalni stroj, vrhu tega je tam nešteto lončenih posod, v katerih pripravljajo jedi, ter ogromnih vrčev za olivno olje, dateljne, smokve in druga živila. Pred vsako stanovanjsko jamo je obzida" no dvorišče, ki rabi ženskam kot edini prostor, v katerem se smejo muditi izven bivališča (kajti ti jamarji so strogi muslimani), drugič kot shramba za vse mogoče potrebščine in živali, tretjič kot trdnjavica v časih oblege, kajti divji pn_»-ščavni Tuaregi še dandanes obiskujejo to ljudstvo, ki se bav! večinoma s pastir-stvom, na svojih pohodih in mu skušajo uropati živino žito in ženske. Razen v osrčju Matmataškega gorovja živijo pripadniki istega ljudstva tudi ob njegovem robu. 2e povsem v planjavi se dviga. n. pr. mestece Medenine, katerega hiš° sličijo ogromnim hlebom kruha. F^} tere zgradbe obsegajo po 5, 6 tak-hlevov drugega nad drugim in predstavljajo tako nekakšne stolpe v utrjenem mestu, ki jih Tuaregi ne zmorejo. 60 milj zapadno od Medenin, v neki skalni dolini leži najbolj čudno izmed tro-gloditskih mest, ki je obenem največje. Tu so hiše ogromni, okrogli rovi, ki segajo s premerom 60 do 70 čevljev v globino do 30 čevljev. Vsekani so v živo skalo in dolina je dobesedno posuta z njimi. Le tri zL dana poslopja spominjajo na to, da je to podtalno mesto, ki se imenuje Matma/ta pod francosko kolonialno upravo. Na prvi pogled bi nihče ne slutil, da živi v tej doli ni več nego 12.000 duš. V ta nenavadna podzemeljska bivališča prideš po temnili poševnih predorih, od katerih se odcepijo majhni hlevi in ki se končujejo v okroglih dvoriščih 30 pedi pod zemljo. Navzlic svo jemu primitivnemu življenju pa so pu§čaV ni trogloditi kaj gostoljubni in dobri ljudje. Trogloditi naših dni V bližini nekdanje Kartagine živi še 30.000 jamarjev Mož, ki je ustavil vojno Ta pa ima trden želodec! Nagrade zmagovalcem ▼ zračni tekmi Anglija—Avstralija V Kaudroyu, kjer so Nemci zaprosili za premirje, so bivši francoski bojevniki brneli spominsko svečanost. Pri tej je nastopil tudi trobentač Selile r, ki je 1L novomfora 1918. zatrobil znak »Ustavite ogenj!« Akrobat Frank R i c h a r d s Iz Los Aj»- gelesa je specialist za izstreljevanje 00 kg težke krogle v trebuh. Krogla ga nikdar ne podere na tla, rani pa še oelo ne. Vrže ga samo proti razpeti plahti, kjer obleži vsako pot za nekaj trenutkov v nezavesti. <3m pride k sebi, je popolnoma čil in ponovi svojo cirkuško atrakcijo Kinin proti hripi Berlinski zdravnik dr. Spitta je obnovil poskuse za uporabo kinina proti hripi, ki so jih delali že pred pol stoletja v nemški vojski brez posebnega uspeha. Po njegovih opazovanjih se da hripa s sistematičnim za uživanjem kinina res preprečiti, vsaj v mnogih primerih. Potrebno je le, da ga. redno jemlješ in tudi precej dolgo, da se ves organizem s krninom tako rekoč prepoji. Po Spitti bi morali cele tedne vsak dan použiti 50 mg solnokislega. kinina Te neznatne količine telesu niso škodljive, a ga napravijo odpornega zoper hripo. V Meibournou so javno m na svečan način razdelili nagrade zmagovalcem s poleta Anglija — Avstralija. Za hitrostni rekord sta prejela Angleža Scott in B'.ack 10.000 funtov in zlato kupo, drugo hitrostno nagrado v znesku 1500 funtov sta prejela Američana Turner in Pangbom, tretjo pa Angleža Jones in Waller. Prvo nagrado v handicapski tekmi v znesku 2000 funtov so podelili Holandcema Parmentieru in Molki, drugo nagrado ▼ znesku 1000 funtov je prejel mladi Avstralec Melrose. Razdelitev nagrad ne ustreza povsem zaporednosti zmagovalcev. Holandoa bi morala dobiti drugo hitrostno nagrado, a sta se odločila rajši za prvo handicapsko, ker sta tekmovala v obeh discipl nah. Scott in Black sta tudi tekmovala v obeh disciplinah in bi morala po pravici dobiti obe Pred podelitvijo Nobelove nagrade za književnost V Stockholmu si zdaj poseben odbor beli glavo z vprašanjem, kateremu pisatelju naj se letos podeli Nobelova nagrada za kn^ževnost? Med kandidati se imenujejo: Paul Valery, H. G. Wells, Unamuno, Cbesteiton, PirandeDo in češki pisatelj Karel Čapek. Moskva — mesto uradnikov in delavcev Po najnovejših statističnih podatka ima Moskva sedaj 3.613.000 prebivalcev. Leta 1913, jih je imela 1,665.000, prvo leto po državljanski vojni celo samo 1 milijon 278.400. Moskva je po številu prebivalstva torej trikrat tolikšna kakor pred desetimi leti. Zanimiva je struktura moskovskega prebivalstva. Zdaj ima 823.000 delavcev, 649.000 uradnikov in 90.000 dijakov, ki prejemajo državno podporo za študij. Vsak četrti Moskvičan je torej danes delavec. vsak šesrti prebivalec Moskve pa uradnik . prvi nagradi, vendar je bila določba, da prejem ene nagrade izključuje podelitev druge. Jones in Waller sta se med tem vrnila v London, od koder hočeta poskusit polet do Kapskega mesta v treh dneh. O avstralskem poletu sta izjavila, da sta ga opravila zelo udobno, vedno samo od sončnega vzhoda do zahoda. Vzela sta si dovolj časa za jed. kopanje, spanje in britje. Prispela sta na cilj v 13 dneh in 6 urah. a sta vendar dosegla tretjo hitrostno nagrado, ker se je računal samo čisti čas poleta, pri katerem sta se pa izkazala. Zato se je moglo zgoditi, da sta dobila tretjo nagrado pred drugimi, ki so rab li do Avstralije manj dni. Izjavila sta, da bi bila redna potniška letalska zveza z Avstralijo v okoliščinah, kakor sta onadva opravila polet, varna in udobna. Kitajska filmska zvezdnica V senci marsejske tragedije Kako sta hotela dva bandita ©pleniti plačljivo žensko Te dni se je pričela v Budimpešti proti znanemu atentatorju na teieznkx Silvestru Matuschki, ki daje sodnikom odgovore takšne vsebine, da sklepajo po nJOt na slaboumnost ANEKDOTA Andr6 Mauroie sporoča naslednjo anekdoto o Poincarčju, Id mu jo je povedal bet nekega oddelka v finančnem ministrstvu iz časa, ko je bil Poincarč finančni minister: Poincarč je korigiraj pole svojSfc. spominov in je nato pozval nekega tajnika,: »Prosim, pošljite te pole mojemu založniku Plonu,« je dejal in strogo dostavil: »A prepovedujem vam, da bi izročili ta paket kakšnemu nameščencu ministrstva. Stvar je čisto osebna. Pošljite po po&treščka, pia_ čajte mu in mi potem povejte, koliko sem vam dolžan.« Ševilne aretacije in policijske preiskave po marsejski tragediji so dale dvema razbojnikoma priliko za raf niran načrt. Eden izmed obeh se je oblekel v častniško uniformo in se pojavil s svojim pajdašem v stanovanju italijanske slikarice Rosv Sa-cerdotejeve, ki živi v Marseilleu. Zaprepa-ščeni umetnici je natvezil. da je osumljena sodelovanja z zarotnisko tolpo in da ji mora zato na policijsko povelje zapleniti vse imetje in listine. V prvi grozi je sli-karica pristala na to, da brigantoma izroči vse. kar sta zahtevala, šla je z domnevnim častnikom celo v neko banko, kjer si je dala izročiti razne svoje papirje in dragocenosti v vrednosti kakšnih 200.000 lir. Na poti domov je imela ženska vendar toliko časa, da je prišia k pameti m se )e v stanovanju uprla izročitvi svojega imetja. Ko sta ji ga hotela bandita s silo vzeti, je zavpila na pomoč. Lažn vi častnik je planil nanjo in jo poskusil kloroformirati, dočim jo je drugi razbojnik treščil po glavi. Toda ženska se je dobro branila m ko sta hotela bandita pobegniti, se je obesila na enega izmed napadalcev, tako da ga j« zadržala in so ga utegnili ljudje prijeti. Drugi je ušel in ga policija sedaj vneto išče. Za srečo so se vse vrednosti, ki sta jih hotela roparja odnesti, med rvanjesm raztresle po tleh, tako da nima slikariea razen lažje poškodbe na glavi nobene Škode od tega dogodka. Marconi obljublja nove izume V Pratu—Smeraldu so Italijana o tvorili novo brezžično postajo na kratke valove, ki je določena zvezi z Zedinjenimi državami. Ob tej priliki je izumitelj in predsednik italijanske akademije Marconi imel brezž;čni {»govor s predsednikom neAh veste, kopališka uprava jih pode-»Sevalnemu oeobju vsako leto „,-* Sin bivšega Španskega kralja se bo ločil a Pariza poročajo, da se namerava najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII. ločiti od svoje žene. Princ je stopil lani v juniju v morganatičen zakon z Elviro Sanpedro m se je moral zaradi tega odpovedati vsem rodbinskim pravicam. Srečni profesor Branly Francoski listi so nedavno proslavljali 90. rojstni dan učenjaka Branly)a, profesorja fizike na pariški univerzi Branlv ima velike zasluge za svojo stroko. Dal je med drugim pobudo za izum brezžične telegrafi je in radiofonije. Kljub svojim 90. letom je prof. Branly telesno ln duševno krepak in svež ter prebije 10 do 12 ur dnevno v svojem laboratoriju pri eksperimentih. Ko ga je ob njegovi 901etnici neki reporter vprašal, kaj 90di o Staviskem, Je odvrnil, da ne pozna tega imena. OBLAČIMO RES DOBRO ta poceni. Športne, promenadne ta obleke za dijake krojimo elegantno ta poceni. Velika Izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Atentator Matuschka Milijonar zaradi trojčkov V angleškem mestu Leedsu se je zgodil gotovo edinstveni primer, da je oče zaradi preobilega otroškega blagoslova postal vele-bo-gataš. James Poor, majhen uradn k, je bil srečno poročen in je zaslužil toliko, da bi mogel prehraniti ženo in otroka, ki sta ga pričakovala. Toda namestu enega otroka so prišli na svet kaT trije. Poor pa se ni ustrašil. Zdravnik mu je povedal, da so ženske, ki so nagnjene za porode več otrok na en mah. Poor je te.daj stopil k neki zavarovalnici in se zmen 1 za pogodbo, da bi mu ta morebitne dvojčke redila do 14. leta. Ravnatelj pa mu je predlagal, naj še nekaj malega doplača, pa bosta zavarovanje razširila tako. da prejme uradnik 200.000 funtov za primer, če bi njegova žena spet rodila trojčke, kar je že sam na sebi redek primer, a pri isti. ženski še celo redek. Poor je to sprejel in sreča mu je bila mila, kajti pred kratkm mu je žena res dobila spet trojčke. Zavarovalnica mu je domenjenih 200.000 funtov izplačala neutego-im in dodala izplačilu še posebno voščilo za otroke. Tudi njeni posli gredo namreč dobro, kajti po tem primeru je silno naraslo število ljudi, ki se zavarujejo za primer dvojčkov in trojčkov. V Atene je prispel mister Mac Pherson, ki ima v rokah aranžma slavnosti ob poroki angleškega princa Jurija s princeso Marino. časnikarjem je dal podrobno poročilo o vsem pompu. ki ga bodo v angleški prestolnici razvili ob tej priliki. »Ta poroka se bo izcimiia v slavnost,« je dejal Mac Pherson, »kakršne od predvojnega časa sem še ni bilo. Gostov, ki bodo povabljeni k poročni pojedini, bo več nego tisoč. Poročno oblačilo princese Marine izdeluje 240 prvovrstnih šivilj. Že zdaj obratujejo londonski modni saloni s polno paro, kar se dogaja drugače šele po božiču. Tudi krojači moških oblek bodo morali delati z nadurami, če bodo hoteli zmagati vsa naročila za poročni dan. V zimski sezeni bo prava poplava plesnih prireditev in sprejemov. Samo doslej je na programu 50 velikih in istotoliko manjših plesov, poleg tega pa še več sprejemov na dvoru. Višek sezone bo za pust, ko bodo vsi odlični angleški restora. ni angažirali vsebritsko zimsko slavnost ★ Ob poroki princa Jurija, ki se bo vršila 29. novembra v Londonu, bo imela nevesta princesa Marina osem družic, in sicer princeso Julijano Holandsko, princeso Katarino Grško, veliko Kneginjo Kiro Kiri livno, princeso Elizabeto Yorško, princeso Evgenijo Grško, lady Iris Moimtbutte- novo, pra.pravnukinjo kraljice Viktorije in lady Mary Cambridgesko. nečakinjo angleške kraljica ★ Angleški princ Jurij, ki se ta mesec poroči s princeso Marino, je postal te dni uradno član zbornice lordov, za kar je do. bil kvalifikacijo s tem, da ga je njegov oče imenoval za vojvodo Kentskega. V zbornico je stopil princ po ceremoni-elu, ki so ga določili pred šestimi leti, ko je tretji kraljevi sin postal vojvoda Glou-cesterskL Položil je prisego ta sedel na prostor v neposredni bližini vladnih klopi ta kraljevega prestola 240 šivilj za eno poročno oblačilo Lakota pobrala dva milijona kmetov Na zadnjem kongresu Rdečega križa v Tokiju je neki poročevalec Izjavil, da vlada na Kitajskem takšna lakota, da je v zadnjem četrtletju pomrlo od gladu nad dva milijona prebivalcev, pretežno kmetov. Vsi pozivi na pomoč so doslej ostali brez odziva Avstralija pod vodo Dolgotrajna deževja, ki nočejo prenehati v avstralskem ozemlju, so spremenila velike dele avstralskega ozemlja v pravcata jezera. Cenberra je n. pr. popolnoma odrezana od sveta, ceste, ki držijo v mesto, so že nekaj časa pod vodo. Narasle -vode so podrle kopico mostov m preplavile tudi železniške nasipe, tako as, I je izpodrezan vsak promet. Ana M a v Wong si Je stekla velik re-nome v mednarodni kinematografski publiki posebno z igro v filmu »Limehouse nlghtSff Hareell« Tlnajre* 49 Upornica Roman >Saj govorim resno... S kakšno pravico bi smel obsojati druge? Zakaj naj terjam od njih čednosti, ki jih sam nisem zmožen? Jaz ne bi mogel ostati zvest ženi, ki je ne bi ljubil... Prav res da ne... Poznam se... Kakor vidite, sem še skromnejši in boljši od .vaše Tourette: moje usmiljenje se razteza na vse grešnice, ki je njih edina krivda, da so ljubile...« Jozana je zmajala z glavo* >Prav imate,< je rekla, »človek ne sme nikogar obsojati... Kaj pa vemo drug o drugem? Nič... Kako naj uganemo ozadje kakega življenja, skrivnost kakega srca? Toda bojim se, da boste svoje mnpnje še izpremenili — pozneje, kadar boste oženjeni.< >Moj duh naj ne bi bil več prost, kadar moje srce ne bo več prosto?... Hvala lepa! Saj nisem lutka na vrvici, draga gospa .. .« Noel se je tako živahno in odkritosrčno upiral in jo pri tem tako iskreno gledal s svojimi jasnimi, odkritimi očmi, in Jozana, ki mu je tolikanj želela verjeti, mu je verjela. >Ni dosti mož, ki bi vam bili podobni!« >Tem bolje! Potem me boste toliko bolj spoštovali.< »Nobenih predsodkov nimate ... In vendar .. .< >Kaj?< >Ko sem vam ondan pripovedovala o svojem obisku pri Lefe-vrovih, tej ,estetski' dvojici, ki piše tako čudne knjige...« cKužčarje redita, zelene kuščarje % zlatimi obročki okoli repov!« »Stanujeta pa v strašanski hiši, kjer ograja pri stopnicah posnema križemkražasto črto bliska, ključavnice na vratih pa predstavljajo peklenske spake .. .« »Resnično. Lefčvre in njegova žena sta kar ganljiva! Ona pravi: ,Moj mož je genij, jaz imam samo talent...' On pa odgovarja: ,Jaz imam talent, Julijeta, velik talent, to dobro vem. A ti stojiš prav tako visoko nad menoj, kakor stojim jaz nad svojimi sodobniki... Gospa Valentinova, prosim vas, poudarite v svojem članku to važno resnico: da stoji Julijeta visoko nad menoj.'« »Da, spominjam se ... Genijalna ženska je letos zelo v modi. .< »Odgovorili ste mi: Kako strašno je, če mora biti človek Romeo take Julije!... Zakonske ljubezni je zdaj mnogo videti v literarnem svetu, a ubogi pesniki ne bodo imeli več miru! Naj hočejo ali nočejo — soproga se udeležuje njihovega dela.. .< »Nuj Meni je to samo dokaz, da nimam nič talenta za impresa-rija, za princa-soproga .. .< »To je dokaz, da živi v vas še ostanek predsodkov proti intelektualkam, da, v vas, gospod Noel Delysle... V bistvu vas le jezi, če ženske delajo, če opravljajo moške poklice, in če jih opravljajo bolje od moža... Tudi za demokrata se imate, pa ste polni aristokratskih nagnenj in predsodkov ...« »Jaz?« »Vi!« »Poosebljena preprostost sem: Spartaneck »Bežite, bežite!... Tisti prvi večer pri Marietti, ko ste brali cene na jedilniku, ste rekli: ,To je pa res dober kup...' Sami pri sebi ste pa mislili: ,To mora biti neužitno...' Kar priznajte.« Smeji ae Je prisilah >Da, resnica je... A vi ste bili z menoj, in vse ee mi Je zdelo prekrasno.« »Pri drugi priliki ste mi rekli: ,Res se vozite v tretjem razredu?' ... In potem ste me 6pet vprašali, ali me ni groza vožnje v omnibusu.« »Dovolite'... Nikar me ne imejte za snoba! N5pak ste me razumeli ...« »Kako?« >Morda imam majhen — oh, čisto majhen predsodek proti omni-busom, tretjemu razredu in malim restoranom... A ko eem vam govoril vse to, nisem mislil na svojo osebno mržnjo... Mislil sem na vas — 6amo na vas... Kako naj vam povem vse, kar bi vam rad povedal, ne da bi vas užalil?... Ker ste nežna in tenkočutna ženska, mi je mučna misel, da sedite z vojaki, kmeti, dojiljami in dojenčki vred v oddelku tretjega razreda... In tudi vaše občevanje s Floryjevko, Foucartom in vsemi temi ljudmi, ki so proti vam bolj ali manj vljudni, mi ne dela ravno veselja!... Vas, ki niste niti spletkarka niti častihlepnica, bodo zmerom samo izkoriščali! Vkljub svojemu razumu in svoji odločnosti ste obsojeni v življenje srednje vrste... To je krivično! Ogabno je... In rad bi vas spravil ia tega ...« »O, prijatelj, vaša skrb mi gre globoko do živega, a potofla£*t« ee: saj ne tožim. Zadovoljna sem s svojo usodo. Bili so že časi, ko sem bila mnogo nesrečnejša... Z mojim ubogim možem sva prebila strašne dni... Nesreča in bolezen sta ga bili čisto izpremenili... Oh, kaj govorim o tistih časih ...« »Nikoli,« je vzkliknil Noel, »nikoli ee ne bom sprijaznil s tem da vas takrat nisem poznal...« Prvenstvene borbe v nedeljo Na igrišču Hermesa bodo mariborski Svobodaši nastopili proti Hermežanom Tudi v II. razredu bo več zanimivih borb Hermes in mariborska Svoboda V nadaljevanju borb za ponosni naslov Jjodsaveznega prvaka ljubljanskega nogo. metnega podsaveza se srečata v nedeljo »a igrišču Hermesa v šiški Hermes in ma, riborska Svoboda. Svoboda je po svojih dosedanjih nasto-pdh sodeč, precej opasen tekmec starim a-kanonom« iz podsavezne lige. Njegov neodločeni rezultat s Celjem v Celju in pa amaga 2:1 nad Mariborom dokazujeta ja_ fcost Svobode, iz česar tudi rezultira njen placement v gornji vrsti tabele naših ligašev. Tekma sama bo predvsem zanimiva, ker nastopi Svoboda topot prvič v Ljubljani. Enajstorico odlikuje predvsem lepa kombinatoma igra in kar je glavno, fantje so vsi močno telesno razviti. Poleg tega jih diči nenavadna borbenost in disciplina, tako da predstavljajo uvaževa-nja vrednega, nasprotnika. Hermes, ki stopa v nedeljo prav za prav žele v začetek ostrih borb, je poleg Hi- j rije zastopnik Ljubljane v domači ligi. ' Njegovi dosedanji uspehi v podsavezni ligi niso bili preveč stabilni, vendar pa more moštvo po svojem znanju prirediti tudi kako večje presenečenje. Naloga Hermežanov pa je, da pokažejo v nedeljo, da je njihov sloves še vedno upravičen. Tekma se vrši ob vsakem vremenu s prieetkom ob 15. Ob 13.30 se vrši pred. tekma. Svoboda (Ljublj.) : Mars V nedeljo se nadaljuje V. kolo prvenstva n. razreda. Med zanimivimi tekmami bo gotovo srečanje med Svobodo m Marsom. Mars, ki je eno najmlajših moštev med tekmujočimi, igra zelo len kom-binacijski nogomet. Letos je kar dobro začel Ravno tako je Svoboda dobro začela. S 4 točkami je na m. mestu in je verjetno, da bo to mesto obdržala. Tekma se bo vršila na igrišču Slovana. Vstopnina minimalna! Plava ni tečaj in smuška gimnastika. Kakor je bilo že javljeno, priredi plavalna sekcija Ilirije plavalni tečaj, združen s smuško gimnastiko. Tečaj bo v rokah izkušenih plavačev, ki so že opetovano vodili slične tečaje. Smuško gimnastiko pa bo poučeval priznam strokovnjak g. R. Kiunp. Naši publiki je g. Kump znan iz mnogih tečajev, ki jih je vodil na terenu, še bolj pa kot pisatelj praktične smučarske literature. Tečaj nameravamo otvoriti v ponedeljek 12. t. m. ob 20 Vse interesente prosimo, naj se prijavijo pri gdč. blagajničarki kavarne Evrope. Vršitev tečaja je odvisna od števila prijavljencev. Zato prosimo interesente, naj se do petka 9. t. m. prijavijo. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 19. strogo obvezen sestanek za vse nogometaše v Delavski zbornici. Po sestanku važna odborova seja. Na sejo se pozivajo zaradi zaslišanja: Ribič, Sušnik, Bačak, Udovč, Dežman. žnidaršič in Gorenc. STK Moste. Drevi ob 8. sestanek smu-ške sekcije v klubovem lokalu. Strogo obvezno za vse člane in članice. Načelnik. SK Mar«. Danes ob 20. članski sestanek v društveni sobi. Čakovec in sodnik g. Reinprecht se oglašata A' ponedeljskem »Jutru« in v torkovi številki smo objavili dve poročili o prvenstveni tekmi med marib »rskimi Železničarji in čakovečkim SK. Iz krogov, ki so blizu £akovčkemu SK, smo dobili dopis, v ka terem se skušajo ovreči trditve v naših prvih poročilih. Po načelu »Audiatur et altera pars« objavljamo ta dopis, ki pravi: Prvenstvena tekma med SK Železničar. Maribor in čakovečkim SK bi se morala pričeti v nedeljo 4. t. m. ob 15. Občinstvo pa je vznemiril sodnik g. Reinprecht iz Celja, ki je dal znak za začetek tekme šele ob 15.25. Občinstvo je med tem zmrzova-lo. istotako tudi igrači. Med tekmo je sodnik reagiral na vsako tudi najmanjšo pripombo publike, spuščal se je z občinstvom v docela nepotrebne debate ter je celo dvakrat prek:nil tekmo za 5 minut, ker je dal odstraniti z igrišča dva gledalca, ki sta delala^ zaradi njegovega sojenja medklice. V 40. minuti drugega polčasa je padeš drugi regularni gol za Čakovec. Železničarji so protestirali, nakar je prišlo do prerekanja med igralci, dočim sodn:k ni dal znaka, da se položi žoga na sredino igrišča.^ Izjavil je kapetanu domačega moštva g. Vamplinu, da je gol regularen. Med prerekanjem,- ali je gol ali ne, je majhen del občinstva vdrl na igrišče, toda se je s pomočjo rediteljev domačega kluba takoi ■vzpostavil red. Ko je dal sodnik znak, naj se položi žoga na sredino igrišča, je pozval tudi igrače, da se postavijo v vrsto in dal nalog moštvoma, naj se medseboj pozdravita, in sicer tako, da mora najprej pozdraviti Železničar domače moštvo. Nato je pozval kapetana Železničarjev, naj se mu zahvali za sojenje. Potem je odšel v kabino. Potem takem ni res, da se je kdo od občinstva dotaknil sodnika, še manj pa. da bi ga dejansko napadel. Istotako ni res, da bi bil sodnik odžvižgal tekmo 5 minut pred regularnim koncem, ker je občinstvo vdrlo na igrišče, temveč je, kakor je sam izjavil, odžvižgal tekmo zaradi teme. Res tudi ni, da je drugi gol za domače padel iz korner-ja, katerega so baje igrači Čakovečkega SK streljal; na svojo roko. Korner je bif streljan eno ali dve minuti prej, preden je padel gol. Moštvo Čakovečkega SK je ohranilo mirne živce ter je tudi topot pokazalo disciplino. Domače moštvo je vložilo protest, ki zahteva. da se tekma verificira v korist čakovečkega SK z 2 : 1, kakor je to sodnik po tekmi tudi uradno sporočil domačemu klubu. Res je, da publika ni bila disciplinirana. Čakovčani ne odobravajo tega postopanja, toda morajo kot olajševalno okolnost navesti to. da leži krivda zaradi tega pri gospodu sodniku. * Od sodnika g. Reinprechta iz Celja pa smo o tej zadevi dobili naslednje pojasnilo: Poročili o poteku prvenstvene nogometne tekme med SK Železničarjem in SK Ča-kovcem. objavljeni v št. 45. ponedeljskega »Jutra« in v štev. 255 Vašega cenj. lista sta bili netočni. Zaradi tega Vas prosim, da uvrstite v eni pr hodnjih številk resnici na ljubo tole mojo izjavo: Ni res. da je rezultat tekme 1 : 2, temveč je res. da je rezultat tekme 1 : 1. Ni točno, da je pade! zmagonosni gol v 41. minuti drugega polčasa, ker sem jaz. predno je oade! gol žvižgal off-side, in to ne v 41 minuti, temveč v 40 Nadalje se navaja. da se je zadnjih 20 minut vršila tekma v taki temi, da skoraj ni bilo videti igralcev na polju in da od 25. minute dra- gega polčasa ni bilo več mogoče zasledovati dogodkov na polju. Že iz samega poročila je razvidno, da je dopisnik sam navedel, da je bila skoraj tema, torej se je igra vršila pod popolnoma regularnimi okolnostmi, kajti sicer tudi jaz ne bi mogel zasledovati igre. Pripominjam, da je po igri prišel k meni v garderobo Vaš poročevalec, kateremu sem na njegovo vprašanje, kakšen je pravilni rezultat, izjavil, da sem igro zaključil v 40. minuti drugega polčasa z rezultatom 1:1. Poročilo v Vašem cenj. dnevniku št. 255 je netočno v toliko, da sem domačinom priznal kot, ki so ga tudi izvedli. Nadalje je Mariborski slikarji razstavijo v Ljubljani Kakor manjka Ljubljani živih, trajnih, organiziranih kulturnih stikov z Zagrebom in Beogradom, tako nam manjka tudi dobrih in trajnih vzajemnih kulturnih zvez z Mariborom. Mariborski krog upodabljajočih umetnikov jo v svojem dejanju in ne-hanju na ta način prepuščen povsem samemu sebi. Mariborski umetniki pridno delajo in stalno prirejajo umetniške razstave, toda naša metropola ima prav malo vpogleda v njihovo snovanje in napor. Med njimi se nahajajo nekateri starejši tvorci, ki so z našimi prvimi umetniki soustvarjali temelje slovenske upodabljajoče umetnosti. Za celoto naše kulture je vsekakor velikega pomena, da rahle zveze med središčem in periferijo, ki so še ostale, ne razpadejo povsem in da se sledovi zgodovinske enotnosti ne porazgube. V tem pogledu bi morali želeti, da bi Maribor m Ljubljana s svojo umetnostjo večkrat prirejala tudi neresnično, da sem bil dejanski napa- obiske drug drugemu. Mariborčani bi prav n pti nifl o «*"* TMcam ** I * ■ . , * « i - ^ 11 a —' ... I___ I rtntnvrk rarli knli nArtnsfnlrMt n—iu» i — T:___ _ den, niti se nisem s komurkoli o poteku tekme telefonično razgovarjal. Glede trditve, da se je del tekme vršil v temi, sem dal v prejšnjem odstavku svojo izjavo. Predčasno sem odžvižgal iz tega razloga: Ko sem zaradi off-side odredil prosti 6trel proti SK Čakovcu, je publika vdrla na igrišče, in ker se ni dala odstraniti z igrišča kljub temu, da sem čakal na to, sem ■zaključil tekmo 5 minut pred regularnim časom. Smučarje ln prijatelje smuškega športa opozarjamo na današnje aktualno predavanje predsednika LZSP g. Ante Gnidovca o temi »Smučanje je potreba naših dni« ter na smuško gimnastiko pod vodstvom g. Cirila šoukala. Predavanje bo prenašala ljubljanska radio-oddajna postaja danes ob 18. Službeno iz LNP. Drevi ob 20. bo seja k. o. Na sejo naj pridejo v svrho zaslišanja: ob 20. Jicha Zdenko (Primorje), Ulaga Franc (Primorje), Slamič Herman (Primorje), ob 20.15 Žitnik Viki (Ilirija). Sodniški tečaji, ki jih prireja LZSP, so k zadnji uri privabili lepo število poslušalcev. Drugo predavanje je drevi ob 20.30 v igralnici kavarne Evrope. Vabljeni so poleg udeležencev zadnjega predavanja tudi še ostali interesenti, zlasti funkcionarji smuških klubov in sekcij ter starejši tekmovalci, ki bodo prej ali slej zamenjali smučke s svinčnikom in papirjem. Tečaj vodi predsednik LZSP g. Gnidovec. Tema današnjega predavanja: Smuški skoki Po predavanju debata. SK Ilirija. (Smuška Sekcija.) Smuška gimnastika v telovadnici šole na Grabnu danes ob 18.30 za dame, ob 19.30 za gospode. Tečaj vodi g. Ciril šoukal. ASK Primorje. (X»g&metna Sekcija.) Zaradi nedeljske tekme morajo priti danes na trening, ki se vrši od 14.30 do 19.30: Starec, Logar, Hasl, Bertoncelj I in n, Zemljak, Slamič, Boncelj, Pupo, Ca-leari, Petelin. Pišek. Pojasnilo Smučarjem. Od toliko strani sem dobil vprašanja, da smatram za potrebno odgovoriti pocom časopisja. Kdo se sme udeleževati smuške gimnastike SK Ilirije? Vstop je prost vsakomur, kdor se zanima za smuško gimnastiko in kdor hoče pričakati prvi sneg v kolikor toliko dobri kondiciji. — Kakšne so obveznosti udeležencev? Iz obiska udeleženca ne nastanejo nikake obveznosti. Vabim pa vsakega, da se vpiše v smuško sekcijo SK Ilirije ter tako vsaj nekoliko — saj članarina je minimalna — podpre stremljenje sekcije ter ji pomaga kriti režijske stro. ške. Mislim, da bo zavest, da ste član sev-cije, vzbudila v Vas le zavest, da ste bolj povezani s stremljenjem naših vodilnih smuških krogov. Toda, kot že rečeno — pogoj vpis v sekcijo ni. — Vabljeni torej vsi oni, ki iz kateregakoli razloga doslej še niso prišli. — Gojko Pipenbacher. na-čelnik smučke sekcije SK Ilirija. gotovo radi bolj pogostokrat prihajali razstavljat v Ljubljano, toda veliki stroški, s katerimi so zvezane take prireditve, so zlasti posamezniku težka ovira. Zato bo kulturna Ljubljana brez dvoma s toliko večjim veseljem pozdravila vest, da »e je skupina mariborskih slikarjev odločila, da priredi od 10. novembra do 3 decembra v Jakopičevem paviljonu svojo kolektivno razstavo. Aranžman je v dobrih rokah Narodne galerije in njenega upravnika g. Zor-mana. pokroviteljstvo nad razstavo pa je prev.-gprožji rojak razstavljajočih umetnikov, pomočnik bana dr. Pirkmajer. Razstava bo obsegala vsega okrog 130 del in bo verno reprezentirala ves mariborski krog slovenskih slikarjev z mojstrom Gvajcem, nestorjem štajerskih umetnikov, ter z Jirakom. Kosom, Sirkom, ki je po rodu sicer Primorec, a se je stalno naselil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Trstenja-kom, ki živi stalno v Pragi, kjer je svoj čas študiral, in Koširjem, profesorjem risanja v Ptuju, ki je namlajši med njimi. Anton Trstenjak razstavlja kolekcijo 19 svojih stvari v gvašu, ki bodo brez dvoma prav uspelo prikazale delo tega najodlič-nejšega umetniškega talenta iz štajerskega kroga. Pred nedavnim časom je žel velik uspeh s svojo razstavo v Mariboru. Trstenjak je eden tistih redkih slovenskih umetnikov, ki so se zmagovito uveljavili tudi izven mej svoje male domovine. Mnogo potuje po Evropi, o čemer govore njegovi številni motivi iz Dalmacije, Pariza, Podkarpatske Rusije, Lužice in drugod. Anton Gvajc je po rodu Ljubljančan in je bil v svoji mladosti najprej aktiven oficir. Pozneje je sabljo zamenjal s paleto in se vpisa! na dunajsko umetnostno akademijo. Kot profesor risanja je služboval na šolah v Gorici in Trstu, pred leti pa se je udo-mil v Mariboru. Gvajčeve pokrajine, tihožitja in portreti imajo med ljubitelji domače umetnosti zelo mnogo zvestih spošto-vateljev. Na razstavi bo zastopan po 40 platnih, ki predstavljajo ponajveč motive iz naših Savinjskih Alp. Ivan Kos je študiral v Pragi obenem z Jakcem, Pilonom, Trstenjakom, Hilbertom in Cudermanom. Razstavil bo 8 oljnatih slik in več akvarelov in risb. Albert Sirk je študiral v Benetkah, in dasi pripada po letih naši starejši slikarski generaciji, se je na naših razstavah pojavil šele po vojni. Razstavil bo 14 olj — kompozicije in krajine — ki ga bodo brez dvoma dobro re-prezentirale. Kari Jirak, ki je bil na zagrebški akademiji Bec'čev in Krizmanov učenec, bo razstavil 18 olj in pastelov. pretežno motivov iz štajerskih vinskih goric. France Košir, ki je prav tako študiral v Zagrebu. bo razstavil 8 platen in 4 akvarele po motivih iz svojega rodnega kraja. Škofje Loke, ter iz Slavonskega Broda in Ptuja. Ljubljana bo mariborske goste brez dvoma sprejela iskrenega in veselega srca z željo, da bi ta prvi pojav aktivne kulturne vzajemnosti med obema mestoma po dolgih letih ostal obenem znamenje trajne delovne umetniške skupnosti. Tri žrtve krvne osvete Preševo, 4. novembra Preševski srez je precej gosto naseljen z Arnavti muslimanske veroizpovedi in so tu vasi, ki so skoraj popolnoma arnavtske, tako n. pr. Dobrostin pri Bujanovcu. In Arnavti v teh krajih se še vedno strogo drže svojih starih šeg in navad, med katerimi tudi krvna osveta še daleč ni izkoreninjena. Tako sta tudi v Dobrostinu družini Tairovičev in Biljalovičev že od nekdaj v sovraštvu med seboj in je vedno Prihajalo do spopadov med njenimi člani, rav posebno hudo sta se tamle proti koncu meseca septembra spopadli Fazlija in Bušat Tairovič z Ahmetom in Jusufom Bi-ljalovičem, katerima je pomagal neki drug Bušat Tairovič, ki je v sporu s svojo družino. Vendar pa se je stvar tedaj še nekam srečno končala brez težjih žrtev, ker so posegli vmes starejši ljudje, ki so nekako pomirili razjarjeni stranki. Toda ta sprava je trajala le kratek čas in snoči je medsebojna mržnja zopet izbruhnila in na tako strahovit način, da se danes groze stresa vsa bujanovska okolica. Niti se ne ve, kaj je dalo povod noremu spopadu. Kar hipoma so se zabliskali noži in sekire in so začele pokati puške. Streli ter krik in vik žensk in otrok so kmalu priklicali vso vas na bojišče med obema hišama, a tu so ležali v svoji krvi na tleh Ahmet in Jusuf Biljakovič ter njun prijatelj Bušat Tairovič. Jusuf in Bušat sta bila mrtva. Ahmet pa je bil v zadnjih zdihljajih. Več drugih članov obeh družin pa je bilo lažje ali težje ranjenih. Preden so prišli nemudoma obveščeni orožniki, je izdihnil tudi Ahmet, ne da bi bil komu imenoval svoje morilce. Preševsko sresko načelništvo je takoj uvedlo preiskavo in izvršilo ogled na licu mesta. Fazliia in Bušata Tairoviča so priprli kot glavna osumljenca, ž njima pa tudi še nekaj drugih moških, za katere se smatra, da so sodelovali v poboju. Vzrok spopada pa se vse doslej ni mogel ugotoviti. Ženske obeh družin, ki so jih zaslišali, niso vedele ničesar povedati v tem pogledu. Pač krvna osveta in tri žrtve! Starine izginjajo Moderne potrebe rnSIjo srednjeveške romantiko Tetovo, v novembra Med vsemi južnosrbskimi mesti sta menda Tetovo in sosednji, dasi precej odročni Debar ohranila v najpristnejši obliki svojo srednjeveško romantiko. Pred dolgimi stoletji, ko je polmesec zagospodaril tod, so porasle tod stavbe turških mogotcev, ki so se ohranile vse do danes, in domače ljudstvo se je pri zidavi svojih bivališč ravnalo po vzorih svojih gospodarjev. Tetovo s svojimi »kulami«, s svojimi »pašinimi dvori«, svojimi džamijami in vitkimi munarami, svojim »amanom«, starim turškim kopališčem, in svojim znamenitim »pašinim mostom« čez rečico Peno je ravno v tej svoji starinski vnanjosti imelo največ vabljivosti za tujce, ki v vse večjem številu prihajajo občudovat te »novo odkrite« kraje. In se tudi življenje ljudstva tod kljub novim časom nekako prilagojuje tem starinam, da tujec res dobiva vtisk, kakor da je zašel nekam tja v davne čase, ko Kolumb še ni našel poti v Ameriko in so tod pod zaščito turških paš in ag tovorih svoje dragoceno blago ponosni Dubrovčani. Da ni tu onega »kavnega mlinčka«, ki v polžjem diru vlači po 60-centimetrski progi po dva, tri vozičke od Skoplja mimo Tetova, Gostivarja ir Kičeva do Struge in Ohrida, in da ne hrume v isti in nasprotni smeri trebušasti I avtobusi, katere le tupatam prehiteva po kak okretnejši luksuzni avtomobil, bi bila ta iluzija res popolna. Kar čudno se ti zdi, da uboga »raja« ne razjaha s svojega otovorjenega kljuseta in ž njim vred ne stopi ponižno v stran s ceste, ko mu prihaja nasproti na srebrno obuzdanem zelenku mogočni »aga«. Saj je bil vendar tak red v tedanjih časih, ki so in niso tako davni, šele ko zazreš malo globlje v današnjo Tetovo, vidiš, da je vendar kolikortoliko ali še celo precej razlike med tedaj in sedaj. Tetovo se začenja posodobljati. Tujski promet postaja vse živahnejši, a tudi ljudstvo samo, prihajajoč vse bolj in bolj v stik z vnanjim svetom, se zvse večjo vnemo okoriščuje s pridobitvami novih časov. Potreba dobrih prometnih zvez postaja vse večja, pa mora tej potrebi tudi te-tovska srednjeveška romantika žrtvovati dobršen kos same sebe in celo najlepši kos. Da se razširi in izravna državna cesta, ki vodi skozi sredo Tetova, mora pasti znameniti kameniti »pašin most«, ki je za živahni promet sredi mesta preozek in se nadomesti z 9 m širokim betonskim mostom, in da se razširi dohod k novemu mostu, mora Tetovo žrtvovati celo tudi svoj »amam«, turško kopališče, ki je obenem edino kopališče v Tetovu ter je z mogočnim obokom »pašinega mostu« in sosednjo »šareno džamijo« pričaravalo gledalcu divno sliko srednjeveške orijentalske tvorbe. Tetovčanom ni žal starega mosta, ni jim žal te divne slike, češ, tujci najdejo dovolj druge lepote drugje v Tetovu in okolici, toda jim je žal kopališča, za katero nimajo nadomestila. Obžalujejo pač, da se ni našel, ali celo da se ni niti iskal drugačen način refitve tega prometnega vprašanja, da bi ostal »vuk sit, a ovce na broju«, toda ko je že stvar rešena tako, pa naj bo. Potrebe sodobnosti so pač brezobzirne in pot v bodočnost vodi preko ruševin nekdanjosti. Radio Četrtek, 8. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12JX>: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Smučanje — potreba naših dni (Ante Gnidovec) — 18.30: Radio - orkester. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Spomini na Francijo (R. Do-stal). — 19-50: Jedilni list, program za petek. — 19.55: Zdravniška ura (dr. Magaj-na). — 20.10: Nacionalno predavanje: Vuk Stefanovič Karadžič (prenos ia Beograda). — 20.40: Radio - orkester. — 21.30: Čas. poročila, lova rt et mandolin. Petek, 9. novembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: V Sarajevu na sokolskem zlerfu (Dušan Podgornik). — 18.20: Radio • orkester. — 18.40: Literarna ura (dr. Magajjia). — 19: Nacionalna ura: Selitev Srbov pod patriarhom tamojevi-čem. — 19.25: Plšče. — 19.50: Jedilni list, program za soboto. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas. poročila, radio-otrkest^r BEOGRAD 16 30: Klarinet. — 19: Orkester. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — PRAGA 19.10: Pe&mi. — 30.40: Simfoničen koncert. — 22.15: Plošče — BRNO 19-10: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Plošče. — 2015: Simfoničen koncert. — 22.40: Orkester. _ DUNAJ 12: Lahka godba. _ 16J0: Plošče. — 17.25: Peeimi. _ 19.30: Prenos opere iz gledališča. — 22: Dunajski simfoniki. — 23.50: Lahka glasba. — BERLIN 20.15: Brehmov večer. — 21: Orkester. — 22.35: Beethovnova elasba. — 23: Nočni koncert. — K0NIGSBERG 20.15: Iz Berlina- — 21.10: Simfoničen koncert — 23: Lahka glasba. — STUTTGART 20.15: Iz Berlina. _ 23: Lahka glasba. __ 24: Beethovnov koncert _ BUDIMPEŠTA 17.30: Kla-vireke skladbe. _ 19.50: Prenos opere »Aida« — 23.10: Cicanska kapela. — RIM 17.10: Lahka glasba. — 20-45: Operetni večer. lil HM Zapustila nas je za večno naša srčnoljubljena prababica babica, sestra in teta, gospa Marija Pokoro? m. Mir dne 6. t. m. v 80. leta starosti po daljšem trpljenju. Pogreb biagopokojnice bo v četrtek 8. novembra ob 3. uri po-poldne iz hiše žalosti žreče-Loška gora. Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 9. novembra v župni cerkvi v žrečah ob 8. uri zjutraj. ž reče, dne C. novembra 1934. 9411 Rodbina GRUNDNER-PUKL. MALI OCIiASI J22EEE23 ieeeda i Din. davek 2 Din M Šifro ali dajanje aa »lova S Dm. Najmanj® znesek 1? Din. Trgovac eaanac, a večem primor-efcom gradu, traža domačri-eu, vrsnu ki»ba.riou, »tam 30—35 godina, vješlu 6a-moetalmom vodjenrju ku-od ozinaikom »Samostana do mačica«. 32056-1 Brivski pomočnik «ta.r 34 let, prvovroteo t bubi striženju, z dobrim nastopom, išče stalno službo. Ponudibe na naslov Bombek. Maribor. Votrinj-aka Uu.ice 12. 3rl?tV> Brivski pomočnik mlad, dobi tako; službo v D. M. v Polju Mer. 10. 334£» 1 Čevljar, pomočnika dobro kurje-nega eiprejime takoj Blaž Kiimovec v Litiji. 22-188-1 Trg. pomočnika dobrega prodajalca, OTMVŽ-nega vodita pod?uranrico — ST>r<-;!m-*m takoj. Razpolagati mora z nekaj kajveije m znati tudo. Naslon v vseh poslova imicaih »Jutra c 93498-2 Mladenič vojaščine prost, vsesitram-»ko poŠte® im uporaben, z dobrimi referencami — prosi kakršnokoli lainp-ščenje. Ponudbe im o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra virsoto,«. Pošteno dekle ki samostojno kuha ta opravlja vsa dele. z zma-nlprn nemščine. ®?e phirž/bo Naslov v vseh posiovaJmii avh »Jutra«. 33316-2 Parcelo «a 900 m*, pod Rofoifcom prodam d-etao ta knjižico Meetmo ljubljanske. Naslov v vseh poslovalnicah »Jnitra«. 32434-16 Družabnika s kapitalom 150.000 Din sprejmem v dobro ldočo trgovino. Pojasnila pod »Vpeljana trgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 32228-16 Hranilne knfižice do zneska 12.000 Kn. od Kmetske posojntoioe lju.blij. a«i Kmet. hrain. pos. doma kupim. Naelov v vseh po-»Lovalnic-aih »Jirtra«. 32133-1« Kupim knjižice Me«tne hna-niSnipe l;«W.jan-ske — prot-i takojšnjemu piaioku. Ponudbe e foon- Krojaški pomočnik sposoben ln eamost.ojem za ve'5ke komade. dobi sta1' i>o mesto. Nofloiv v ost! ■oddelku »Jutra«. 32508-1 Čevljar. pomočnika dntVo ferorjem-eiga twK i šivamem delu. sprejme ta knj .Tos-ip Oroeei, Pekre pri Mariboru. 3J2&J1 Aranžeria manjšo :z'-o»žbo. jV«m m tmkoj. Na.s+ov v o. zdrava in T*rfd*ro 1Re bovjSa obitefltj. v -»oh poslovali™ irab Jutra fSesedfl 1 Din da ve* 2Din Ba Slfro ali dajanje aa Blova 5 Din Najmanlši zneselr 17 Din Učenec inrteiigerot-en, z mefčsrofto Soilo, želd vFit.o^>itd v kakm t.rgoviin.0 ali kako diolbro obrt. Poirmdbe na og'asm,i oddeVk »Jutra-« pod šifro »fot elignnte® učem-ec«. 3LV.00-M Potniki Peeeda 1 Din davek 2 Din ea Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din Potnike in prodajalce sadila jPT-e Staflerpki^ biwk na Aldkro.r d'ro"v-i ce-«a št. 1 — dvorišče. 38506-5 Potnik s v^otn. ki je rMvm l". Ponudbe nn orlas. od*Mefc »Jutra« pod šifro »Staiud dtifcodki«. 324T6-S Li Beseda 1 Din davek 2 Dtn Ba ttfro ali dajanje os ■lova 5 Din Nslmanjš rnesPk 17 run. DlltiH 13 Ota Poučujem nižješolce po 8 Din. tjppeh 7-a'emvJtn 1'o-nrudlbe n«. oc'iis. oddelek »Jatra« pi>d »Akad^eimik« :S490-4 Pouk v francoščini želii mi« da im imiMl rg.erttna dama — začetn^a. Le prvovrstne nvi tel joče naj blagovolijo p"s'oirli naslov z zahtevo honorarja na ogks. oddeVk »Jutra* (■•»d »Pout«. 334-^2-4 Kontoristinja et.rojapiska z dvama.jptetero p-aksft. želii premeraiti skirž-ho. Ponudbe na og;. od-df'ek »Jutra* po!5roletmo p: Mmi^kri in zuiroamjo prak so, z na-jtbolspničeva !i. — Poriudibi' nn osrVsni od'delek »Jutra« pod šifro »Samec« 4000 Din dam tVtemu. ki m" p^psk^V takoj s!n?bo iTnkasanta a'>i s^-r&tfo. PonivdV nn »,T™t-a« v Lj®b-lj%-zroča;io nobeme-gra pm-adu. izdeluje t^r ra-»r»oši-!'ia na osemtd7ien->rK> posik-diinjo R. Jclkeii. Ped 324T74-6 Pralnico s komplet™™, še dfibro ohranjenimi stroji prodnm Ugodimo za zavetnika. Po-niiidbe na oglasni oddelek »Jutro« pod »PraTmi^a«. 33502-6 Beseda 1 Din davek 3 Dtn za šifro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Tin. Dantsko kolo rs!M;* ohramiiem, 5—7 Kfc. m ž«ig3.nje drv, kuipim 8'lii zaimrnjam za rezan les. — Ponudbe na ogras. oddeTetk »Jutra« pod »Zamemiiaim«. 3J568-7 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na lova d Din. Najmanj« Tiesefc Oln Bančne vložne knjižice im rrednostno pa.pirje kupujemo, prodajamo jm kre-dčtiramo na-j-ugodiieje. Ii-plačiik) takoj v gotovini. Naročila ia provinc« ''■■t-vršnjemo Dajveetmeije. Po-aliovei »vod d. d., Zagreb Praska uilica 6TI, telefon nt. 38-38. — 3a odgovor priložite 3 Dki v z.nam-kah. 381-16 Posredujem denar na hranilne knjižice »eeh d en aro® zavodor Rudolf Zore, Ljubljana Gl«d*«Sk» i&. telet. 38-10 387-16 kret.nl mi podatiki na rvgl. oddelek »Jirtra« pod šifro »Gotovina takoj«. S^O-VJG Hranilne knjižice Kmntpte posio''i,:,'niioe ljnib-l>mske.. ron «0.00(1 D;n prodnim. Poniid'be na o^l rdd^ek »Jutra« pod šifro »Tudi mau:ši znes<-'k' 32.527-16 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 6 Din Najmanlši roespfc 17 ntn Vsakovrstno zlato kumije po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3, Pohištvo Seseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Naimanlš". znesek !■> Din Kompletno spalnico za 2 osebi, in salonsko gairnitniro. di^iNno ohranjeno prodnim. Naisioiv v rseih poslovalnicoh »Jutra«. 32501-12 Oblačila Beseda I Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši enesek 17 1»n Moški kožuh dioibro ohraajeu, za prednjo posta.vo, proda LaT-rič, LeN'StTikov« »Mca S>/H 224S2-1B Lokali 3eseda 1 Din. davek 3 Din w šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Dvoriščni lokal 160 m', z vpetjamčim plinom, vodo ki električno Btr-ujo, lep in »vetel, t mestu taJcoj oddam. Na elov v vseh poelovalnica.h »Jutra«. 331:11-19 Zemljišče »ti več starvbišč naiprodaj v Trnovskem prvtatnm — proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. Ponudbe na og:rodam v bližini bokulvom VAžmarje. — Po«i®ve s r VižmarjMi št. 5». 32/60-20 (mefcsko posestvo prav lepo, oca 30 johiov veliko — na Garemjsikem ugodaio prodeim tuidii proti bajiSiiicaim Kimeteke pseo-j.iimiice ijnMj. aili Kmet. trajiijkiega. in poeoj-Tilne^a doma. Naslov v vwh po-elorvnilimcah »Jutra«. 3&4i84-^0 Posojila na y>.«to« knjižice daj« Slovenska bamka. Ljubljana. Krefeor trg št«v. 10. 32444-16 2 novi enostano-vanjski hiši 30 minut, oddaljeni od Ceiija naprodaj. Naslov v vseh po6.'iova(iniicaih »Jutra« 32555-30 Hišo afi vilo ne daileč od kavaime »Evropa«, zadolženo pri Lj. kred. bamiki. kiuplim. Po-nndbe na oglasni oddeletk »Jintra« pod »Hipoteke«. 3J4T78-20 Enosob. stanovanje oddam majbni diružiini v Medvedovii ulici št-ea-. 35. 33496-V. Dvosob. stanovanje 3 kopailiiico in u.r>orabo vrta. v sred!ni mesta takoj oddami. Ponudbe na oclas. oddelek >Ju«tra« [> d •Sredina«. 32401-31 Enosob. stanovanje in svetlo skladišče takoj oddam na Sv. Petra cest-i 43. na do-oriščAi. pritličje. 32501-^l Opremljeno sobo 1 vbodom e etnpaj««. Sč-«n ia takoij- — Ponudb na ogla«, otidelek »Jutra* pod znaSko »Za . SSSS-8SM m iteseda 2 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 9 Din Naimanjš' znesek 20 Din Mlada dama Je!i pozna-nstvo z do}>ro si tui ranim gf^podoim — pom-oč v trgovini. Dopise na ogasn' oddeleik Ju"-a ikod »Tatjana«. 32514-24 i Trisob. stanovanje v centru mesta oddam. Ponudbe na og'os. oddelek »Jutra« pod »Nlzika cena« 3ES12-2H Dvosob. stanovanje e pritikliuaimii. kaikor indrl lokal za delavnico takoj oddflim na Oe'orv3k.i aesti 30. 33510-31 Ueseaa 1 uu. davek Du> » siTrr ali iB'ante na slova 5 Din. Najmanlši m<">"t f nin Drž. uslužbenec (uniformiran) Skxvenec — ž old znanja z do 28 let g ispodiičuo, dio-bro gospodinjo, radi žemiitve. Slvire imajo preduos>t. — Ponudlbe sauK- s sliko na ereuw Stefaoovad. fcn>iiair. Nifi 33417-29 Razno .»jietiM . Din Jai^K / niza šifro ali dajanje na slova S Din Najmams- rnesek 17 Din Cene govore! Preproge: Perzija, Smvrna, Ba-njai, Angora, Pirot L t. d. najceneje pri „ČILIM(( pasaža nebotičnika OGLAS V Telefon 2059 Premog Karbopakcte drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. JE SREDSTVO KI POMAGA V VSEH POSLOVNIH TEŽAVAH Obiščite nas! Brezobvezno Vam bomo razkazali zalogo naših vseh vrst krasnih preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, štor itd. NeStevUno zdravnikov uporablja to priporoča kot prvovrstno ,011a( Tropic BELI »OLLA« OMOT n ČILI M" Pa&aža nebotičnika 249-6 SPOSOBNO STAREJŠO uradnico z večletno prakso v tekstilni stroki IŠČE TOVARNA V SLO VEM JI. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referenc in zahtev poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tekstil 963«. 9420 Postani in ostani člar »Vodnikove družbe" GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najaijajnejše jugoslovenske BERMET-VINO Cmino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V. Sremski Karlovci. Fruška gora r/i TKTif' eseda 1 Din davek 2 Din ■■a Slfro ali dajanje na 'lova 9 Din. Na.tmanlš1 znesek 17 nin Več sob za pisarne ▼ eeimtrti mesta takoj oddam. Nae!<*v v veeh po "niovnlmcah *Ju4,ra«. Sobo z 8 posteljama, v eemrtm meivta oddam. Lift. Na-B'-ryv v vseh poelovalmicaJi »Jnitra«. 32610-26 PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo krt. močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka, »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, polti trska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 Sobo '•epo oprerailijeino. oddam e 1(5. dvema osetiema, oziir. dijalkioma, i vso o«krbo po maki eetii. NasVnv v v&eh pos>!iovai'sricaih Jutra. 30917-33 Dve sobi oddam v h'Hši Skobeme, Mestni trg. 33500-23 Sobe išče rSeeed? 50 para. davek Din za šifro ali da lanje naslova 3 Din Nai manlš' »neseV 19 ntn Iščem sobo Bvomt. za. dva, v Dultoiče-veoi blokra ail.i bližino. Ponudbe na oglasinii oddelek »Juitra« pod šifro »Svetla soba«. 32169-23/a Akademik i9če ©obo s posebnim vtio-dom. Pomidbe na ogasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Do 350 Din«. 3E507-e3/a Prazno sobo « posebnim vbodom, evemit. vso oskrbo išče zdrav nitk za talkoj aili s 15. novembrom v okoiišu od centra do bolnice. — Ponudlbe na oglasni oddelek »Juitra« pod mačko »44«. 33438-23'« 2 sobi za pisarno Iščem e februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center«. 3250R-33/a Gospod S ( e v bMžiuii centra opremljeno eobo e strogo eepariramiim vhodom. Po-nradlbe na o^laenii oddelek »Jutra« pod »Prijpton pod-oajemmik«. 32oOO-2S/a NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v L nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 883P ™M3B8 f Za uašo tovarno emajla iščemo inteligentnega, povsem samostojnega PREDDELAVCA z daljšo prakso v emajlni stroki. Ponudbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod št. »676«. 8982 1- Potrtim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, gospa Pen Julijana roj. Leopold soproga viš. sod. oficijala v pokoju in pocestnica po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, dne 6. novembra ob 8. uri dopoldne y mariborski bolnici nenadoma preminila. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek, dne 8. novembra 1934 ob %15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 9. novembra 1934, ob 6. uri v Magdalenski cerkvi- Maribor, dne 6. novembra 1934. Pen Martin, soprog; Sekirnik Srečko, šoL upravitelj, zet; Sekirnik Marica roj. Pen, hči; Sekirnik Savi-nica in Velko, vnuka; Hintereger Amalija in Sacin-ger Viki, sestri. 9419 Broe posebnega otovoetfi*. ♦ Mestni pogrebni V neizmerni žalosti naznanjam pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog Petr Antonov v torek, dne 6. t. m. po dolgotrajni bolezni, previden s svetotajstvi, v 59. letu starosti mirno umrl. Pogreb bo v četrtek, dne 8. novembra 1934 ob 3. uri popoldne iz tukajšnje Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. nov. 1934. j g Globoko užaloščena soproga. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozir. dobri oče, gospod •fllntoti 9crse POŠTNI PODURADNIK V POKOJU v torek, dne 6. novembra 1934 ob 18. uri v 69. letu svoje dobe, nepričakovano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. novembra ob 16.15 uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 12. novembra 1934 ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 7. novembra 1934. Žalujoča soproga in sinova BOŽIDAR in BOGOMIR. 9440 Sobo čisto im mirno, iščem bH-zu tebniike. — Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tehnik«. 3331i3-26te V nedeljo 11. t. m. prvikrat NOVA SLIKANICA „JUTRA" Starim in mladim v zabavo in smeh. Kakor še zmerom! Ne zamudite pričetka v nedeljo! BERITE NAROČITE JUTRO44! ZAHVALA VSEM DAROVALCEM CVETJA, KAKOR VSEM DRUŠTVOM, KI SO Z GODBO ALI PETJEM POČASTILI SPOMIN MOJE NEPOZABNE SESTRE, GOSPODIČNE JOSIPINE BLUMAUER IN ONIM, KI SO JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI. IZREKAM SVOJO NAJISKRENEJŠO ZAHVALO. LJUBLJANA, DNE 8. NOVEMBRA 1934. MARIJA ŠEVČIK z ostalimi sorodniki. 9422 OGLEJTE SI IN POSLUŠAJTE LETOŠNJE MODELE za KRATKE. SREDNJE IN DOLGE VALOVE. za kvaliteto jamči 12 naših tovarn v 8 državah ZASTOPSTVA V VSAKEM VEČJEM MESTU. fJreiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnjkar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za InseratnJ del je odgovoren AIolz Novak. — Vsi v Ljubljani