0 javnih preizkušnjah in darilih v ljudskej šoli. (Spisal in govoril pri letošnjem občnem učiteljskem zborovanji, v 28. dan maja t. 1. v Ricmanjih Kr. Bogatec.) (Dalje.) Državni šolski zakon z 20. avg. 1870. 1., §. 65 se glasi mej drugim: nKonci vsacega šolskega leta morejo (a ne morajo) po sprevidnosti krajevne učilnične oblasti biti preizkušnje, ki imajo namen, da roditelji zvedo koliko so se otroci naučili". Ako bi res bilo tako, ne bilo bi naopačno; ali stvar je drugačna, ker temu namenu ne morejo ni roditelji, niti učenci povoljno ustrezati, a tudi učitelj sara ne more povoljno pokazati to, kar bi moral, radi marsikojih ovir. Roditelji se prav malo udeleže preizkušenj; in zakaj ne bolj v večjej ranožini, glaven je uzrok, da ne iščem druzih, ker ne poznajo važnosti in koristi šole. A od onih, koji so preizkušnji prisotni, le redko se koji nahaja, i baš tii v Istri, kjer je bilo šolstvo zanemarjeno, da bi znal le nekoliko presoditi, koliko se je učenec naučil v istem šolsketn letu in kolika je bila žrtev v uspeh učiteljevega delovanja. — Kajti, kaj razumi preprost človek o današnej zistemi šol; on ne razurai pota denašnje šole. Lehko bi se mi oporekalo z izrekom: ,,No, toliko bo vedel, če znajo otroci brati. Naj bi mu veljala ta, a še tega ne bi rad priznaval; kajti, mogoče bo vedel, kako jezdec leti se svojim šarcem, a jezdeca ne bo pomeril, kako se na konji ponaša. A glede učencev isti dan ni vse v redu, kakor bi imelo biti; hočem reči tak<5, kakor je navadno druge dneve. To pa vzlasti glede discipline. — Naj bolj se to zapazi na razdeljenih jednorazrednicah, kjer so otroci navajeni po skupinah na svoja odločena mesta — sedeže. A na dan preizkušnje je to vse drugače; kjer je prostora v šoli mogoče le za jedno skupino, morajo isti dan biti in se zadovoliti obe skupini; torej vsi učenci šolske občine. — Mej tem ko inia nižja skupina, t. j. popoldanski navadno 2 uri ali 21/.. šole vzdržema. raorajo biti isti dan v veliki gneči 4 ure. Ako pomislimo, da pri- dejo otroci na vse zgodaj iz različnih vzrokov celo uro pred sv. mašo, a potem še skoro celo uro morajo po največ klečati v cerkvi in na vse to pride še-le šola. Tti pa, kakor uže rečeno, moremo si misliti, kako željno morajo pričakovati skoro poldne, s kako strpljivostjo, mirnostjo in vedrim umom morejo paziti na učiteljevo vprašanje v nepravilnej in tesnej sobi ob času naj veče poletne vročine. To pa je preveč za otroke, vzlasti mlajše 7- ali 81etne, ter uže iz zdravstvenih ozirov naravnost napčno in ovržljivo. Tii naj se učitelj s tako umorno deco pokaže. Resnica pa je to, da iz onega dobrega in lepega namena, ki bi ga morala konecletna preizkušnja doseči, se pretvori v vse kaj druzega, kar pa učiteljstvu ni v korist in tudi v čast ne, temveč, kar jaz naravnost zmatram, namreč, da pri onih preizkušnjah ni ni6 druzega, nego javno nadzorovanje učitelja večinoina od preprostega ljudstva v šolstvu nevednega kmeta. Kmet pride k preizkušnji več radi tega, da vidi po njega mnenji, kaj zna njihov učitelj in kako se bo pokazal, nego, da bi videl, koliko se je njegov sin naučil. — Saj če je oče kaj vreden, lehko vidi doina, kaj zna njegov sin in v kakej meri napreduje; zato so pa šolska sporočila. Če pa je oče pri svojem sinčku zgubil uže toliko spoštovanja in veljave v ukazu, da na njegovo povelje neče še par vrstic doraa prebrati, kakor se sliši češče govor, znači to zadosti žalostno stanje v obiteljskem odnašaju! Nadzorovanje učitelja naj se vrši od mož v šolstvu veščih. Učiteljstvo ima zakonito umeščene svoje g. g. šolske nadzornike, ki opravljajo svoj posel — z načelom vzgoje. Kakor pa popreje s6 spomenjenim nadzorstvom trpi učiteljevo spoštovanje, trpi njega avtoriteta, za kojo se mora toli boriti se svojo krepostjo, ker zakon mu jo prav revno brani. A, da bi bil učitelj tudi radi vse nevednosti ljudsva, žrtva in le žrtva povsod, mislim, da uže po človeškem pravu, bi bilo to odvee. Tukaj se ne krha več le avtoriteta — vzgojnega stanii, tukaj se uže dotika čisto osobnega (individuvalnega) spoštovanja, za katero se mora vsak človek pobriniti se svojo primerno častiljubivostjo brez osobite častiželjnosti. Reklo se je, da pravilnost in red vsem sta velika pripomočka prave vzgoje v dosego moštva. To, v prvi vrsti od učitelja k učencem; a ne zabimo dostaviti, ka tudi od zunanjih vseh do učitelja mora biti dosledno. Kjer pa ni redu in pravilnosti, tja naj se ne sili individuva jednacih svojstev, kajti elementa le ta si oporekata, sta v protislovji in tu, vsled tega ne more biti stalne harmonične zveze — istinitosti. Tak individuval v jednacem spomenjenem stanji, kjer ni sovršenosti, trpi si je v škodo samemu sebi. Da smatra mnogi in mnogi kmet, baš našega naroda, žali Bog, skoro vedno a vzlasti na dan preizkušnje, učitelja, ne kot prosvetnika njegove dece, nego kot slugo, čez kojega se čuti v šolskej sobi, čeprav na široko sedeč, kot nek ukaznik za glavo višjega nego pred njim z umorno deco mučeč se učitelj, to menim, da cenjeni kolegi so uže lehko sami zapazili, kakor se jaz sain isti dan čutim, a ne samo čutim, nego sem tudi jasno uverjen. Preprost in o tem nevešč človek gotovo ne more prav presoditi. Ali izkušnja nas uči, da baš takšni hočejo večkrat mnogo soditi. Vsled tega je jednemu i drugemu učitelju tudi na kvar; vzlasti pa tu pa tam na koji večrazrednici. Pri preprostih ljudeh se večkrat lehko opravi tucli dosti s tem, da se jim pesek v oči meče. To pa osobno sam učitelj lehko pri preizkušnji; a tak menda je izvestno prav redko kje kateri. Mogoče še bolj redko se kateri kje nahaja, ali vender le se i tak najde, da se svojim zunanjim ponašanjem pred občinstvom isto tako pesek upotreblje v dosego svoje osobne svrhe, a svojemu drugu v škodo. Da, nahaja se i taki mej učiteljstvom, ka one usluge pral kinetom ne čuti, da skoro mu je na ljubo in če le niore pri preizkušnji svojega kolege, za njega hrbtom kmetom šepeče v podobi kritike, kaj on pri njihovem učitelju vse zapazi ob nedostatnosti njega po uku. Temu lehko — jamčim! Zaradi česa še so preizkušnje? Radi tega, ker se isti dan javno po predsedniku preizkušnje podeljuje deci darila, pri katerem podeljevanji se včasih kje raore dogoditi tudi kaka nepravilnost proti vzgoji sami. Tako, daje drugo tudi radi prvega; a kakorjeprvo nedostatno, temvečje drugo, ker je največ radi prvega ! Vsako delo naj se konča veselo. Tako menim bi morala i šola, a tem več, kot zavod vzgoje. Mesto tega, konča mnogo otrok šolo s plakanjem; in le tedaj imajo ,,premije" svojo veljavo; oh, kako je to vzgojno ! (Konec prih.) Človek, y pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim navodom, kako si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Jauko Leban.) (Dalje.) S, 3. Mišljenje, vzrok, učinek, razlog, posledica, razsodek, zaključek, razum, dokaz. človeška duša lehko raisli, t. j. ona razumeva, uvideva, zapopada. Te zmožnosti pa nimajo živali niti ne slaboumniki ali bebci (kretini). Slaboumnik je oni nesrečnež, pri katerem manjkajo glavne dušne lastnosti, ali, če baš ne nianjkajo, zastopane so silno slabo in v majhnej meri. Zahvalite se tisočkrat Bogu, da vam je dal dar — mi šljenja ! To, kar kaj naredi, imenujemo vzvok; to pa, kar se s tem (vzrokom) doseže, imenujemo učinek. N. pr. neki deček je razbil krožnik in zato joče. Razboj krožnikov je vzrok, a jok učinek, ki ga je razbiti krožnik naredil. Ako rečemo: -Greh je kaznjiv, zato ne smemo grešiti", tedaj nam je to jako umevno, ker iz razloga, da je greh kaznjiv, nastaje tudi posledica, da ne sineino grešiti. Če bi pa rekli: rGreh je kaznjiv, tedaj moramo grešiti", bilo bi to jako nespamelno, ker kazen nam nij prijetna. Naša duša more torej spoznavati vzrok in učinek, razlog in pravo posledico. Razen tega zna naša duša tudi razsojevati, t. j. ona more kakej reči zanikovati, ali pritrj evati. Da nas kdo vpraša: nJe li sneg čru; je li ogenj rorzel?" kako bi mu odgovorili? . . . Da nas kdo vpraša: nSo li lilije bele?" kako bi mu odgovorili? — Gotovo na prvi dve vprašanji zanikalno, na poslednje pa trdilno! A naša duša ne zna le razsojevati, nego ona more tudi zaključevati, to je: iz dveh razsodkov si sama poišče tretji razsodek. N. pr.: 1. razsodek: Kdor hoče priti v nebesa, mora biti pobožen. 2. razsodek: Mi vsi hočeino priti v nebesa. Kako se bo glasil zaključek? — -Tedaj moramo biti pobožni"; kaj ne? . . . . Take in enake zaključke delamo ne vedž vsak dan. N. pr. Fran: Če je jutri nedelja, pojdem se sprebajat. J a n k o: Jutri je sobota. F r a n: Tedaj — — — ne pojdem se sprehajat. Marijca : Kdor prinie smolo, zamaže se. T o n č i k a : Jaz sem prijela smolo. Marijca: Tedaj — (kako se bo glasil zaključek?). M i r k o : Kdor stopi v vodo, znioči se. Slavoj : Jaz stopim v vodo. Mirko: Tedaj — (kako se bo glasil zaključek?). O p 6 m u j a : Ona zmožnost človeške duše, vsled koje si človek snuje pojmove, razsodke in zaključke, zove se — razum. Ako rečemo: ,,Bog je usmiljen", tedaj je lehko pojasnoti, da je ta razsodek potreben, gotov in resničen. Zamoremo li potrebo, gotovost in resnico kakega razsodka pojasnoti, nartdimo dokaz. Dokazujemo pa s pomočjo zaključkov. §•4. Um, ideje, talent, genij3 natorni darovi. Naša duša preniišljuje lehko o vsem lepem, pravem in dobrem; premišljuje o Bogu in drugih viših resnicah. Zmožnost človeške duše o takih nadčutnih, viših stvareh, o božanstvu razniišljevati, iraenujemo um. Clovek se s svojim umom povzdiguje nad zemske stvari in si ž njim stvarja ideje, t. j. visoke misli. Verske in nravske ideje so človeku zvezde vodnice na potu skozi živenje. V šoli nijso vsi učenci glede razumovanja jednaki; marsikateri učenec hitro razume učiteljeve nauke, mej tem ko je treba drugemu mnogo več časa za to. 0 človeku, čegar spoznavanje je krepko in razvito, pravimo, da iraa talent, ali daje talentovan (nadarjen) človek. Izborni pesniki, skladatelji in drugi umetniki nam ustvarjajo umotvore, ki nijso le izvirni, nego tudi vzorni; takim umetnikom pravimo, da so genijalni. Zakaj n. pr. imenujemo Preširna in Gregorčiča ngenijalna slovenska pesnika?" Pač zato, ker njijne pesni nijso po kakih drugih pesnih posnete, nego prav izvirne; a vrhu tega so globokomiselne, prekrasne po zadržaji in čudovito dovršene po obliki, tako, da lehko služijo za vzor pesenske lepote. Genijalen je torej oni človek, čegar duševna moč je silno velika, odlikujoča se po izvirnosti in vzornosti. Ali se torej more govoriti o genijalnih otrocih? Nikakor! Zmožnost človeške duše, da si dela predstave, pojmove i. t. d., sploh vse sile spoznavanja imenujemo natorne [darove. Zahvaljujmo se Bogu, ki nam jih je dal! §¦ 5. Pazljivost, primere, dovtip, ostroumje. Naša duša more biti pazljiva, t. j. ona vse svoje sile obrača na en predmet, in se ne da motiti po nobenej drugi reči ali po nikakem dogodku. Pazljiv je n. pr. deček, ki posluša predavanja svojega učitelja in si jih skuša zapomniti navzlic temu, da njegovi bližnji součenci šuinijo in igrajo. Pazljiva je tudi žival, a le na predmete, ki so navzočni. Cloveška duša pa ima to prednost, da je lehko pazljiva tudi na nenavzočne predmete. Tako n. pr. gledamo, beroč kako povest, delajoče osebe pred sabo ter se udeležujemo njihovega trpenja in veselja. Največa prednost naše duše pa je v tem, da si sama lehko izbere to, na čemer hoče biti pazljiva. Naša duša more tudi več rečij primerjati, t. j. preiskovati, v čem so si slične in v čem različne. Ako naša duša skrite in fine sličnosti mej različnimi rečmi hitro in lehko najde, pravimo, da ima dovtip. Ako pa more hitro iztaknoti različnosti mej rečmf, katere so si podobne, potem pravimo, da ima duša ostroumje. V 6em sta si n. pr. podobna in različna jablana in hrast? V čem niačka in pes ? potok in velika reka? (Dalje prihodnjič.) ;ajŁš©Tr©tTr©« -NovomeSko Okrajno glavarstvo". Zemljepisno-zgodovinski opis. Sodelovanjem uditeljev Novomeškega okraja spisal 0. Florentin Hrovat, šolski voditelj in načelnik okrajne učiteljske knjižnice v Novem Mestu. (Ponatis iz ,,Slovenca".) V Ljubljani. Založba okrajne učiteljske knjižnice Novomeške. Tisk .Katoliške Tiskarne". 1885. 80 str. Knjižica stoji mehko vezana 20 kr., trdo vezana 30 kr. in se dobiva v Ljubljani v ,,Katoliški Bukvarni", v Rudolfovem pa priJ. Krajci in pri Tandlerji. — nIiJudske knjlžnlce" je uže na svetlem 17. in 18. snopič. Prvi obsega prav mično povest: Mirko Poštenjakovič. Prosto poslovenil Janko Leban, učitelj. Drugi snopič ima lepo (resnično) povest: Roglova Franca. Podomačil H. Majar. Potem: Blagor milosrčnim! (Povest po F. M. Wendl-ovem nemškem izvirniku — prosto predelal Janko Leban.) Konečno ima ta zvezek: Kratkočasne in poučne povesti. Poslovenil Vekoslav Benkovič. Cena 6 kr. — ..Narodne blblioteke" 19. snopič nam je tudi došel. Obsega iz nemškega na slovenski jczik preloženo povest: ,,Berač" in zgodovinsko črtico ,,Elizabeta, angleška kraljica". Poslovenil je obe J. P. Cena 15 kr. — -Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino prinaša v 10. štev. to-le: Otrokove sanje (pesen), Marko bogati in Vasilj Bezčastni (povest), Trapist in zdravnik (povest), Planika (pesen), Razvaline (popis), Neposlušni bratje (povest), Na Angelskej Gori (povest), Ne dotakni se tujega, tuje peče (resnična dogodba), Šakalj (iz prirodopisa), Divja jablana (basen), Cvetje in listje (pametnice, učeni kanarček, kratkočasnice, uganke, odgonetke). ,,Vrtec" izhaja na mesec enkrat in stane za vse leto 2 gld. 60 kr. — ,,I<)ub]janskl Zvon". Stev. X. tega leposlovnega lista prinaša naslednje spise: 1. Svojmir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 2. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Konec.) — 3. Tinea: Podoba tvoja. Pesem. — 4. J. Trdina: Bajkc in povesti o Gorjancih 23. Gospod Vedež. — 5. J. Kržišnik: Glad. Pesem. 1, 2, 3. — 6. IvanVrhovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar. — 7. A. Fekonja: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati. — 8. J. Cimperman: Osehlo cvetje. Soneti. — 9. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 10. J. Kostanjevec: Tvoj nasmeh. Pesem. — 11. Književna poročila: IV. L. Žvab: Curiosita Triestine. — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13. Blag rojak. — 14. I. Franke: Umetniške starine po Gorenjskem. — 15. L.: Slovenski časopisi leta 1885. — 16. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna poročila naših srednjih šol. — Wolfov slovar. — Jurija Subica slike za novi muzej. — BVerein der Slavisten". — Kratke opazke. — 15. J. Kalan: Sah. — nLjubljanski Zvon" izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih, ter stoji pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. — -Kre«." Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof. v Celovci. Obseg 10. številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Na logu. Mirko. — Mirko pije vino. Mirko. — Stari Džuldaš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v srednje - azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) — Trioleti. J. Kostanjevec. — Narodne pripovedke. Priobčuje Mat. Valjavec. — Bakterije in njih znamenitost v našem gospodarstvu. Spisal H. Schreiner. (Konec.) — Stanko Vraz, slovenski rodoljub. Andrej Fekonja. (Konec.) — Osvald Gutsmann. Spisal J. Scheinigg. — Nefrit. Spisal Fr. Kocbek. — Iz kotoribskega protokola. Razglaša M. Valjavec. (Dalje.) — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. — Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik je pa pošel. _D o p i s i, Iz Postojine. Pretečeno nedeljo v 11. dan t. m. je učiteljstvo Postojinskega okraja priredilo slavnost o priliki stavljenja uagrobnega spomenika pokojnemu narodnemu učitelju Valentinu Bernotu na Colu nad Vipavo. Slavnost se je vršila po tem-le vzporedu: 1) Govor. 2) K. Mašek: »Pri zibeli«, čveterospev. 3) Fr. Grbec: »Jezerski glasovi«, samospev. 4) Ant. Nedved: »Moja rožica«, čveterospev. 5) I. Kocijančič: »Oblačku«, samospev se zborom. 5) Kreutzer: »Večerna«, čveterospev. 7) Val. Mandelc: »Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domov?« (Vesela igra v enem dejanji.) Iz Dobernič. (Zahvala.) Dobrodejno društvo »Narodna Šola« je za majhni donesek tnkajšnji šoli raznih pisank i mnogo drugega šolskega blaga podarilo, za kar se podpisani v imenu uboge naše šolske mladine lepo zahvaljuje. Ivan Ilihteršič, učitelj in kraj. šol. svčta predsednik. Iz Ljnbljane. Presvetlega cesarja imendan (4. t. m.) je tudi šolska mladina z učiteljstvom vred slovesno praznovala. — Deželni odbor Kranjski oddal je dal za posebne šole na tehnologifinem avstrijskem muzeji na Dunaji razpisani ustanovi g. Antonu Funteku, učitelju v Šent-Vidu pri Zatičini, in g. Josipu Cepudru, učitelju v Litiji. — Ministerstvo za uk in bogočastje je ukrenilo, da se bodo posebni tečaji za učiteljice otročjih vrtov kakor tudi za učiteljice za ženska ročna dela na tukajšnji c. k. izobraževalnici za učiteljice odprli še le začetkom šolskega leta 1886/87. — Nj. Veličanstvo presvetli cesar je ravnateljem Novomeške gimnazije imenoval g. Andreja Senekoviča, dozdanjega c. k. profesorja na tukajšnji višji realki in c. k. okrajnega šolskega nadzornika na Gorenjskem. Čestitamo! Učiteljstvu na Gorenjskem pa želimo tudi zopet takega vrlega nadzornika, kakor je bil dozdanji g. profesor. — Naš vrli domačinec in sotrudnik g. Jos. Ciperle, ljudski učitelj na Dunaji, je imenovan meščanskim učiteljem v V. mestnem okraji Dunajskem. Premene pri učiteljstvu. Na Kranjskem. V Post. okraji: G. Fran Zaman prišel je z Dol. Zemona na Ubeljsko, a g. Jos. Kostanjevec z Ubeljskega začasno na II. učiteljsko mesto v Trnovem; v Trnovo na III. mesto imenovana je kandidatinja gospdč. Parma; g. Andrej Lah, IV. učit. v Vipavi gre na D o 1. Z e m o n, a na njega mesto pride v V i p a v o učit. pripravnica gospdč. Izabela pl. Fodransberg; gospdč. Eizzoli postala je definitiviia na dvorazrednici na Vre mah; gospdč. Zofija Podkrajšek pride z Trnovega v Št. Peter (II. raesto), a na novo ustanovljeno dvoiazrednico v Slavini iunenovana je zač. gospdč. učit. kandidatinja Pavlina Flesch. V Orehku ostane g. Karol Češnik (začasno); IV. učit. službo v Senožečah dobil je učit. kandidat g. K. Trost.