Leto 1877.
47
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 12. maja 1877.
•i
Postava od 16. aprila 1877.
o dovolitvi državne ponapredščine delničarski družbi priv. Praško-Duhcovske železnice, da ji bode moči železnico od Mosta (Brüx) do Gornjega Groba (Klostergrab) dodelati in občni slnžbi izročiti.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem taleč:
Člen I.
Vladi .se daje oblast, delničarski družbi priv. Praško-Duhcovske železnice dati v zajem en milijon (1.000.000) goldinarjev avstr, veljave v notah največ, da dodela in občni službi izroči kos od Mosta v Gornji Grob.
Člen LI.
Od zajma, ki se podeli po členu 1. naj se opravijo vselej 1. dne julija in 1. ja-nuvarja že dotekle obresti na leto po 5 od 100, in zajem sam maj se, — vzevši za podlogo isto obrestno mero, — odplača v 24 enakih poluletninah (poluletnih delili), katerih prva doteče 1. dne julija meseca 1880.
Člen [IL
V členu 1 dana oblast zavisi od uveta. da se v zavarovanje pravic, izvirajočih državni blagajuici iz tega zajma. dopusti in vpiše na železniško-knjižni vložek c. kr. privilegirane Praško-Duhcovske železnice knjižna zastavna pravica s prednostjo pred iskovinami tistih, ki imajo kaj predstvenih obligacij.
Člen IV.
Dodeljuje se prostost pristojbin in štemplja za napravo in knjižni vpis po-godeb in drugih listin, in za dotične vloge in odpravke (izdatke).
(Slovenisoh.)	J 4
Člen V.
Pričujoča postava pride v moč tist dan, katerega se razglasi.
Zvršiti jo naroča se ministru za trgovino in finančnemu ministru.
Na Dunaji, dne 16. aprila 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg1 s. r.	Chliimeeky s. r.	Pretiš s. r.
33.
Postava od 2. janiivarja 1877.
s katero se izdajo določila, kako naj se z državnih cest sneg spravlja.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1,
Da prčhod s kraja v kraj ostane odprt, treba je z državnih ali cesarskih cest sneg spravljati. Dolžnost, to storiti, imajo tiste občine (soseske, komuni) in graj-ščine — kjer je katera od občine odločena — po zemlji katerih cesta gre, ali ki niso čez osem kilometrov proč od tistega cestnega kosa.
Od tega določila odstopa se ondi, kjer bi potreba delavcev. — kakor se pokaže bodi povsod bodi na posameznih mestih — dopuščala manjšo, ali zahtevala večjo okolico, ali kjer je po razmerih kraja, n. pr. na gorah ali ob vodah, treba drugače narediti.
§• 2.
Politična oblastva naj občine (grajščine), ki so na kateri koli cesti državni dolžne sneg kidati, vpričo dotičnih županov (grajŠčakov) in tistih organov, v katerih skrbi so javne (očitne), nedržavne ceste, poiščejo in v posebno kazalo spišejo. ter je vsaki izmed teh občin (grajščin) treba neki izvestni kos v delo odbrati, izkazati in omejničiti.
Pri tem, kateri cestni kos naj se posameznim občinam (grajščinam) odkaže in kolika naj bode dolgost vsakega kosa. treba je gledati na večje ali manje število ljudstva v njih, na daljavo, ki je med njimi in cestnim kosom, in na druge okoi-nosti kraja.
§• 3-
Za kidanje snega, razen slučaja, o katerem govori §. 5, daje se povračilo iz državno-eestnega zaloga.
§. 4.
Povračilo se po dnini (dnevni najemščini), kakoršna je po zimi v navadi, županom (grajščakom) izroča.
Dnina za kidanje snega ne sme biti večja od tiste dnine, katera je postavljena ka navadna dela, potrebna v vzdrževanje ceste na dotičnem kosu.
Ali ta dnina pristoji za celi delovni dan in za polno delo. kar ga more popolnoma dober delavec v enem dnevi storiti. Kdor manj opravi, temu pristoji samo primerno povračilo.
Ako ima kdo čez pol ure do svojega kosa, všteva mu se v delovni čas, kolikor potrebuje za hojo tje in nazaj.
§• 6.
Kadar cesta ide skozi sklenjen kraj (vas, trg. i.t.) ter mu dela ulice, tam mora ta kraj sneg s takega kosa zastonj spiavljati.
§• 6.
Občine ali grajščine, katerih dolžnost je sneg kidati, morajo na tanko izpolnjevati, kar jim organi za cestno delo postavljeni ukažejo.
Delavci naj imajo vsak svoje ali od teh občin (grajščin) prejeto orodje za delo. Tudi naj pridajd one delavcem zanesljivih nadzornikov.
§• 7.
Ako bi katera v to zavezanih občin (grajščin) prejeto naročilo, sneg pokimati, v nemar pustila, ali svojega dela ne opravila, kakor je prav, tedaj jo sme državna uprava primorati k temu, da svojo dolžnost izpolni, ali pa po komer si bodi sneg pokidati dati.
Kar se vsled tega več troškov nabere, mora tista občina ali grajščina državno-cestnemu zalogu povrniti.
§. 8.
Pritožbe občin ali grajščin na zaukaze organov za cestno delo in kake tožbe teh organov proti občinam ali grajščinam treba je podajati političnemu oblastu, pod katerim tista občina (grajščina) neposrednje stoji, in tega oblasta dolžnost je, stvar hitro poizvedeti in razsoditi.
§• 9.
Državni upravi je na voljo — kadar najde, da bi to ustrezalo javnim interesom a zlasti koristilo državni blagajnic-i — sneg z državnih cest na svoj račun spravljati ali pa takö, da se naredi pogodba ali reč v zakup (étant, arendo) da.
§. 10.
Dogovori o poprečnih (aversalnih) povračilih, sklenjeni po §. 6 cesarskega ukaza od 3. januvarja 1851, Drž. zak. štev. 16, smejo se na prošnjo dotične občine (grajščine) opustiti.
§• H-
S tem časom, ko pride pričujoča postava v moč, izgubé svojo veljavo določila cesarskega ukaza od 3. januvarja 1851.
§. 12.
Zvršitev te postave se naroča ministroma za notranje reči in finance, ki naj tzdasta potrebne zvrŠitvene ukaze.
Na Dunaji, 2. dne januvarja meseca 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Lasser s. r.	I»relis s. r.
oO
34.
Ukaz ministerstev za notranje reči in finance od 5. maja 1877,
v zvršitev postave od 2. januvarja 1877, Drž. zak. št. 33 določajoče, kako naj se z državnih
cest sneg spravlja.
(§. 1 postave.)
Organom za cestno delo pristoji presojati, če je kje in kda j je potreba sneg z državnih cest spraviti.
Zlasti je njihova dolžnost, z ozirom na to, kar prehod ljudi in blaga potrebuje, določevati, do katere Širine naj se sneg s ceste spravi. Praviloma naj se sneg pokida samo za Širino ene koleje ali kolotečine s potrebnimi ogibal išči. Po takih cestnih kosih, kodar je živejŠa vožnja, naj se pokidava sneg za dva kolovoza ali dve koleji, in samo blizu velikih mest naj se spravlja s cele ceste, kolikor je široka.
Ali pod kidanjem se ne razurné, da bi bilo treba ves sneg. kar ga leži na cesti, z nje spravljati, marveč naj se kakih 20 centimetrov debela lega snega pušča, da bode mogoče sè sanmi (smučmi) voziti.
Daljino med občinami (grajščinami), ki morajo sneg kidati, in cestnimi kosi, kateri se jim v delo odkažejo. izračunjati je z ozirom na pot, po kateri delavci v resnici tjekaj dohajajo.
(§§. 2 in 4 postave.)
Das, ki se pri občinah (grajščinah) čez pol ure od svojega kosa oddaljenih všteva v delovni čas za hojo tje in nazaj, treba je o poizvedovanji, zapovedanem v §. 2 postave, naprej izmeriti in v dotično kazalo vpisati.
Za plačani dan se šteje osem delovnih ur; ako se ne dela ves dan. naj se plačilo daje v primeri do delovnih ur.
Župani (grajščaki) imajo dolžnost, prejeto povračilo brez odlaganja delavcem izročiti.
(§. 5 postave.)
Po misli §f* 5 so ulice tudi tam. kjer ob cesti skozi kak kraj gredoči sicer niso hiše v nepretrgani vrsti, pa so vendar gospodarstvena in druga poslopja, dvorišne in vrtne ograde in kaj takšnega, ako bi tudi kjekod bil kak majhen presledek med njimi.
(§. 6 postave.)
Kadar imajo občine ali grajščine po §. 2 postave poizvedene sneg kidati, naj cestnodelni uradnik iti namesto njega cestni mojster za svoj cestni kos to pismeno naroči vsem občinam (grajščinam), po katerih okolici je treba sneg kidati, in v tem naročilu naj se določno povč, kdaj in koliko delavcev ima priti na cesto in kakšnega orodja in koliko naj s sabo prinesö. Dolžnost županov (grajščakov) je pismeno potrditi, da so to naročilo prejeli, pristaviti na tanko dan in uro, kdaj so ga prejeli, ter skrbeti za to. da se omenjeno naročilo organov postavljenih za cestno delo pično izpolni.
Cestnodelni uradniki in cestni mojstri, ki jim je vzdržavanje ceste v skrbi, imajo dolžnost, kidanje snega voditi in prigledovati.
Po posameznih kosih naj tudi cestarji za nadzornike služijo.
Cestnodelni organi naj županom (grajščakom) izročajo spiske o tem, koliko je vsak dan storiti, in iz njih je razvidno, koliko delavcev naj bode, koliko ur naj delajo in koliko jim pristoji plačila.
Zarad ložjega in hitrejšega poslovanja naj se poskrbi, da dobodo cestnodelni uradniki in cestni mojstri tiskanih obrazcev (formularjev) od zaukaza, ki ga izdajd na občine (grajščine), od potrdila, ki ga le-te od sebe dajo, da so zaukaz res prejele, in pa od delovnih spiskov, katere jim je izročevati. Te tiskane obrazce je rabiti tako, da se samo izpremenljivi podatki in imena vpisujejo in dotični podpisi pristavljajo. Vsakemu naročilu za kidanje snega naj se vselej priloži tudi obrazec potrdila ali primke (recepisa), katerega mora župan (grajščak) dona-polniti.
(§. 9 postave.)
Kjer bi kazalo sneg s plugom v to narejenim s cest spravljati, naj se taki plugi porabijo, ter je treba za tega delj že naprej skleniti trdne pogodbe z gospodarji konj, da bodo konje o potrebi dajali, in po kateri ceni jih bodo dajali.
Lasser s. r.	Pretiš s. r.
35.
Ukaz finančnega iniuisterstva od 3. maja 1877,
o ustanovitvi davkovnega in sodno-hranilnega nrada v Ottakringn na Doljnje-Avstrijskem.
Ker se je v Ottakringu ustanovilo okrajno sodišče (Drž. zak. od 1. 1876 št. 24 in od 1. 1877 št. 24), postavlja se po Najvišji odloki od 20 novembra 1876 v tem kraji davkovni in sodno-hranilni urad, ki začne uradovati 18. dne junija 1877.
Od te dobe počenši odločita se občini Neulerchenfeld in Ottakring iz okraja Hernalskega davkovnega urada ter odkažeta pod Ottakrinški.
Prelis s. r.
(SlovtoUch.)
15