Stanovslca organisacifa JUU Iz druStev Vablla = JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG bo zborovalo dne 13. novembra 1937. ob 9. uri v Mariboru, Narodni dom, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o glavni skupščini JUU — poroča tov. Dšura. 2. Poročilo o pariškem pedagoškem kongresu —¦ poroča tov. Vranc. 3. Poročilo o počitniškem pedagoškem tečaju PC v Mariboru — poroča tov. Kontler. 4. Poročilo o vseslovanskem pedološkem kongresu v Ljubljani — poroča tov. Ledinek. 5. Situacijsko poročilo — poroča predsednik Petrovič. 6. Dopisi. — Zamuniki, poravnajte članarino! — Odbor. = JUU SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO LENDAVA n e b o zborovalo dne 6. novembra t. 1. Preklic zborovanja je v zvezi z odpovedjo literarnega večera naših slovenskih pesnikov in pisateljev v obmejni Lendavi. Zborovanje in večer se bosta vršila pozneje. — Predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA. Tovariši(-ce)! Te dni prejmete položnice in obračun! Prosimo vas, da poravnate članarino za leto 1936/1937. Neljubo nam je, da se moramo poslužiti sklepa članstva z dne 19. junija 1937. Upoštevati morate, da mora društveni odbor biti pri izvrševanju poverjenih dolžnosti strogo nepristranski in objektiven. — Odbor. Poroflla -*- JUU SRESKO DRUŠTVO CELJE. V poročilu priobčcnem v 12. številki od 14. oktobra je tiskarski škrat zagrešil neljubo napako v naslcdnjem stavku: Odobravalo se je dejstvo dobrih stikov med učiteljsko in profesorsko organizacijo ter (tukaj je izpadla beseda) »obravnavalo« primer upokojitve njenega zaslužnega predsednika g. Kneževiča. + JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ je imelo svoj občni zbor 4. oktobra v Ptuju v Mladiki ob udeležbi 112 = 75% članstva. Učiteljstvo se je poklonilo spominu umrlega prezidenta Tomaža G. Masaryka. V situacijskem poročilu je predsednik očrtal minulo leto, ki je bilo razgibano in nemirno. Bolj kot kdaj poprej so se strnile naše vrste z učiteljsko voljo in zavestjo stanovske linije. Orisal je vse napore organizacije za izboljšanje našega materialnega položaja, za dosego stalnosti, automatskega napredovanja in še premnogih, vsem predobro znanih zahtev in želja, ob katerih smo si vedno le prizadevali, da bi naša organizacija ostala neodvisna. Kar pa bo nezdravo na njenem telesu, pa naj iztisne kot tvor, ne glede na levo ali desno. V tem je namreč zasiguran obstoj kakršnekoli že organizacije! — Ob tej priliki so se simpatije članstva do tov. predsednika Dimnika in Kumlja izlile v prisrčno odobravanje. O sekcijski skupščini v Ljubljani so poročali tov. Zupančič, Predan in Švajger. Poročilo o glavni skupščini v Skoplju je podal tov Zupančič, tov. Šegula pa je vse, kar smo slišali od delegatov zaokviril s svojimi vseobčimi vtisi in analizo tistih misli, ki so bile vzmeti obeh skupščin. Blagajniško poročilo je podal tov. Šterk; odobren je bil proračun za tekoče poslovno leto s to spremembo, da plačamo 16 din za SŠM v počitnicah. Tajniško poročilo tov. Debenaka je izzvenelo v kratek pregled celotnega društvenega dela. Blagajniku in vsej upravi izreče občni zbor absolutorij in zahvalo. Razpravljali smo še o Učiteljski tiskarni, Slovenski Šolski Matici, pevskih zborih in Mladinski Matici, ki je zelo vznevoljila svoje naročnike s tem, da ni pravočasno dostavila, kar je bila dožna. Zato se soglasno sprejme sklep, da naj MM najpozneje do 1. junija izda in dostavi svoje publikacije. Sledilo je predavanje tov. Mahkote o Emilu Adamiču, ki je bilo tako zanimivo in po srcu da ni zaman vzbudilo še večjega zanimanja za mladinsko pesem in za koncert Trboveljskih Slavčkov, ki je bil še istega po- poldne v počastitev pevca tako slovenskih pesmi kakor nam jih je ravno dal E. Adamič. V minulem letu, torej v letu 1936/37 je začelo v našem srezu dobivati učiteljstvo trdne hrbtenice in stanovska zavest se je prebudila še v tistih, v katerih je do zdaj medlela. Kaj naj si želimo za bodoče leto? Ako si kladivo, udari. Ako si žebelj, trpi! Drago Zupančič, preds. Andrej Debenak, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAHODNI DEL je zborovalo dne 16. oktobra 1937. v Ljubljani. Navzočih je bilo 76, odsotnih pa 27 članov. Tov. predsednik se je v prisrčnih besedah poslovil od nekdanjega tajnika in dolgoletnega odbornika tov. Terpina, ki je zapustil naš srez. Nato je tajnica opisala delo društva v minuli poslovni dobi in prečitala važnejše dopise. Ko je blagajničarka pojasnila obračun za preteklo poslovno leto 1936/1937. je tov. Zakrajšek predlagal razrešnico upravnemu odboru, za blagajničarko tov. Deželovo pa pohvalo za vzorno delo, kar so člani sprejeli z odobravanjem. O postavkah proračuna za 1. 1937/1938. je skupščina razpravljala podrobno. Vse predlagane zneske je odobrila. Končna vsota je pokazala, da bodo izdatki za 1500 din višji nego dohodki. Zato je skupščina odobrila z večino glasov sklep, da se članarina zviša za 1,50 din mesečno za člana. Poleg tega je sprejela predlog: Kdor tri mesece ne bo plačal članarine, ga bo blagajničarka opomnila pismeno in mu zaračunala poštnino 2 din. Tov. Gradišarjeva je poročala o glavni skupščini. Poleg društvenih stvari je prav zanimivo pripovedovala o šegah in navadah tamošnjega ljudstva. Ko je tov. Vrhovec končal svoje poročilo o banovinski skupščini, je tov. Tavčar objavil program za predavanja v tekočem letu. Predavali naj bi tovariši člani društva. Obravnavali naj bi pedagoška in didaktična vprašanja, teme o družini, narodu, državi, upravi, gospodarstvu itd. Tov. Kržišnik je predlagal naj M. M. izdaja knjige na koncu šolskega leta, število zvezkov »Našega roda« naj ostane isto kot doslej, da bo ostala tudi naročnina ista. Ta predlog je zagovarjalo še več članov. Na željo predsednika pa bo glasovala skupščina o tem pri prihodnjem zborovanju, ki bo že v novembru. S. Vrhovec, preds. A. Lenarčič, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK je zborovalo 11. t. m. v Domžalah. Tov. predsednik se je uvodoma oddolžil spominu Viteškega kralja Aleksandra in predsednika T. G. Masaryka, ki ju je učiteljstvo počastilo s klicem »Slava«. Poročal je nato o poteku banovinske in državne skupščine in poudarjal slogo in stanovsko zavest, ki je prevevala ogromno večino delegatov. Poročal je nadalje o resoluciji, ki jo je odposlala društvena uprava g. predsedniku vlade s prošnjo za izboljšanje naših prejemkov. Glede izdaje publikacij Mladinske matice jc bil usvojen predlog, naj knjige izidejo istočasno z zadnjo številko »Našega roda« ob zaključku šolskega leta. »Naš rod« pa naj izhaja še nadalje v 8 številkah za letnih 22,50 dinarjev. Z ozirom na poročanje časopisja o naših zboljšanih prejemkih, je bil iznešen predlog, naj se v časopisih apostrofira vcdno le delna povrnitev prejemkov, da bo javnost pravilno informirana. Poročila društvenih funkcionarjev so bila temeljita in pregledna. Podala so točno sliko o delu uprave, ki je s soglasnim sklepom dobila razrešnico. Clanarina je bila zvišana na 18 din mesečno, počenši s 1. novembrom t. 1. Za okrepitev naših gospodarskih ustanov so bili izvoljeni poverjeniki, ki bodo nabirali zadružnike. S predavanjem o »Sodobnem šolstvu na Češkoslovaškem«, ki je bilo zvezano s predvajanjem skioptičnih slik, je tov. šol. nadzornik A. Skulj peljal zborovalce na turnnejo po bratski Češkoslovaški. Prikazal je reformirano češkoslovaško šolstvo, opisal podrobno celotni ustroj, načela in metodo, ki so že doslej dvignili češkoslovaško šolstvo na prvo mesto. Prisostvovali smo pouku, življenju in delu češkoslovaške mladine v njih zračnih, svetlih in moderno urejenih učilnicah in telovadiščih, kjer je reforma vpregla v svoj voz vse vrste učnih in vzgojnih pripomočkov od skioptikona, gramofona in radia do lutkovnih gledališč. Obiskali smo Bratislavo, Devin in Hodonin — rojstno mesto pok. T. G. Masaryka, Bafov Zlin, Brno, Blansko, Črno horo, Letovice, Pardubice, Hradec Kralovi in Podebrad, nato pa izstopili v zlati Pragi. Poleg vseh mogočih znamenitosti 1;ega lepega velemesta, smo si ogledali tudi Kraljeve Hradčane in Masarykove domove, s katerimi si je sedanji primator Prage, dr. Zenkel, postavil neminljiv spomenik. Vračajoč se, smo se pomudili še v Budjejovicah in že zdrčali mimo Gospe Svete čez Celovec in Maribor domov. Tov. predavatelj je v pičlih 2 urah predočil vsem navzočim, koliko življenja in volje je v tem narodu, ki vzgaja nov rod, poln zavesti in zdrave energije. Jos. Napokoj, preds. J. Chvatal, tajnik. + JUU UCITEUSKO DRUŠTVO MURSK SOBOTA je zborovalo 2. oktobra 1937. Navzočih je bilo 73 članov = 78 %. Po uvodnih besedah tov. predsednika je prevzel besedo g. profesor Liška, ki nam je pokazal T. G. Masaryka kot demokrata in učitelja, in njegovo gledanje na učiteljstvo in šolo. Sledili sta poročili delegatov. a) Tov. predsednik je v svojem poročilu podal najvažnejše, ki tangira učiteljstvo. b) Tov. Kosova je podala nekaj svojih osebnih vtisov z delegacije v Ljubljani, in zlasti poudarjala, da se mora vse članstvo aktivizirati v svoji stanovski borbi. Društva morajo storiti tudi vse, da dvignejo stanovsko moralo. c) Tudi tov. Sedmak je podal le nekaj lastnih opazovanj. Omenil je, da so taka zborovanja tudi dobra šola za članstvo, ker dobi vpogled v situacijo organizacije. Delo in postopanje glavne skupščine je bilo demokratično, nedemokratična je bila opozicija, ki je delovanje večine ovirala na skrajno izzivalen način. č) Tudi tov. tajnik poudarja, da je treba enkrat odpraviti pasivnost članstva v organizaciji. Pozval je tovariše, naj se oglase s svojo odkrito kritiko in nasveti, ki jih bo odbor hvaležno upošteval. d) Tov. blagajničarka poroča, da je stanje blagajne ugodno in da je število dolžnikov padlo. Društvo nima več dolgov. c) Predsednica ženskega odseka ni mogla podati podrobnega poročila, ker je sresko načelstvo zahtevalo sejni zapisnik, katerega še ni vrnilo. Zdi se, da hočejo tajne sile oklevetati naše dclo. Konštatira, da je bil program dela potrjen od društva in sekcije. Seje ženskega odseka so bile javne in so bili nanje vabljeni tudi tovariši. Zato apelira na poštenost in stanovski ponos članstva. M. Štubelj, preds. Kramberger J., tajnik.