Acrocephalus 21 (101): 173 – 176, 2000 Sto {tevilk Acrocephalusa A hundred numbers of the Acrocephalus journal Davorin Tome Nacionalni in{titut za biologijo, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, e-mail: davorin.tome@uni-lj.si In medias res Pozdravni nagovor Iztoka Geistra na ustanovni skup{~ini Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije dne 8.12.1979 je bil pre`et z `eljo, da bi slovenska profesionalna in amaterska ornitologija naposled le dobila matico, okoli katere bi se zbrali po vseh mogo~ih predalih raztreseni terenski podatki. Z matico je bilo seveda mi{ljeno dru{tveno glasilo. Govornik mu je, takrat {e nerojenemu detetu, za`elel sre~en porod in dolgo `ivljenje. Prvemu smo bili pri~a kmalu po nagovoru, saj je `e februarja leta 1980 na svet privekala revija Acrocephalus. Drugega se vsi ljubitelji ptic prav potihem veselimo `e nekaj ~asa. Tretje, kar si govornik takrat o~itno niti `eleti ni upal, da bi glasilo namre~ `ivelo ne le dolgo, temve~ tudi polno `ivljenje, v vseh razse`nostih razkriva bibliografija stotih {tevilk Acrocephalusa. Sto {tevilk je s svojimi prispevki oblikovalo 216 avtoric in avtorjev, ki so v dvajsetih letih napisali 2.202 prispevka, od povsem znanstvenih poro~il in podrobnih popisov ptic do pisem uredniku in predstavitve novih knjig ali po{tnih znamk s pti~jo vsebino. Ve~ kot polovico (1.335) jih je bilo zbranih pod naslovom »Iz ornitolo{ke bele`nice«. Bibliografija je spletena iz prek 12.000 podatkov o pticah, med katerimi sta dobri dve tretjini opremljeni z datumom in krajem opazovanja. Najve~ prispevkov smo napisali v za~etku devetdesetih let, najbolj su{no je bilo leto 1988. V povpre~ju je na leto zagledalo lu~ dneva okoli 100 prispevkov (slika 1). Najbolj produktiven med avtorji je objavil 188 prispevkov, kar je skoraj deset na leto. Po en prispevek je objavilo 83 avtorjev. Leta 1980 smo za~eli z dvajsetimi, od leta 90 naprej pa se je {tevilo avtorjev, ki so sodelovali v enem letu, ustalilo nekje pri {tevilki 35 (slika 2). Enaindvajset {tevilk Acroce-phalusa je bilo dvojnih (dve {tevilki v enem zvezku), dve celo trojni, tako da je med ~lane dru{tva v resnici pri{lo 75 zvezkov in ne 100. V stotih {tevilkah revije je bilo vsaj z besedo, ~e ne tudi z datumom in krajem opa`anja, omenjenih 397 taksonov, pove~ini vrst ptic, nekaj tudi podvrst in kri`ancev, kar je dobrih 40% vseh vrst zahodne 8081828384858687888990919293949596979899 leto/year Slika 1: [tevilo objavljenih prispevkov v Acrocephalusu v posameznih letih Figure 1: Number of contributions published in Acrocephalus during separate years 80 8182 83 84 8586 87 88 89 90 9192 93 9495 96 97 9899 leto/year Slika 2: [tevilo avtorjev, ki so sodelovali v Acrocephalusu v posameznih letih Figure 2: Number of authors writing for the journal in separate years 173 D. Tome: Sto {tevilk Acrocephalusa / A hundred numbers of the Acrocephalus journal 81 82 8384858687 888990 91 92939495 96979899 leto /year Slika 3: [tevilo prvi~ imenovanih vrst v Acrocephalusu v posameznih letih. V prvem letu (1980) je bilo imenovanih 152 vrst. Figure 3: Number of species referred to in the journal for the first time in separate years. In the first year (1980), 152 species were named. Palearktike. Nad stokrat so bile omenjene: bela {torklja Ciconia ciconia (124), re~ni galeb Larus ridibundus (118), mlakarica Anas platyrhynchos (115), velika bela ~aplja Egretta alba (112), siva ~aplja Ardea cinerea (111). ^loveku ne more uiti, da so to vse vodne ali mo~virske ptice – o~itno nas najbolj privla-~ijo. Koza~a Strix uralensis, prva vrsta, ki ji voda, kot del habitata, ni tako zelo pomembna, je na enajstem mestu s 86 zapisi, prva pevka, ~rnoglavka Sylvia attricapila, pa na petnajstem z 81 zapisi. Trideset vrst je omenjenih le enkrat. V prvem letu smo pisali o 152 vrstah. Naslednje leto je bilo na straneh Acrocephalusa prvi~ omenjenih 63 novih vrst, v letu 1982 pa smo prvi~ v tej reviji brali o {e nadaljnjih 60 vrstah. Po tem letu, kar seveda ni ni~ ~udnega, je {tevilo prvi~ imenovanih vrst za~elo upadati. O nekoliko ve~ vrstah smo pisali v letih 1992 in 1993, v prvem letu predvsem na ra~un za~etka izhajanja ornitolo{ke kronike (za~eli smo objavljati tudi podatke o povsem obi~ajnih vrstah, ki jih druga~e, v bolj samostojni obliki nismo) in na ra~un prispevka »Gostujo~e vrste v Avstriji«. V letu 1993 je iz{lo prvo poro~ilo komisije za redkosti. U V W Slika 4: Geografska distribucija podatkov v Sloveniji, objavljenih v Acrocephalusu Figure 4: Geographical distribution of data for Slovenia published in the journal Acrocephalus 174 Acrocephalus 21 (101): 173 – 176, 2000 80 8182 83 84 8586 87 88 89 90 9192 93 9495 96 97 9899 leto/year Slika 5: [tevilo UTM kvadratov, obravnavanih v Acrocepha-lusu v posameznih letih. Figure 5: Number of UTM quadrats dealt with in the journal during separate years. V zadnjih letih smo na leto poro~ali le {e o dveh ali treh {e nikoli do takrat omenjenih vrstah (slika 3). Dolo~iti kraj opazovanja je pri pticah pogosto te`avno opravilo. Vrsti, ki sta jo dva opazovalca videla sredi travnika, bo en pripisal krajevno ime vasi pred njim, drugi pa doma~e ime najbli`jega vrha. Analiza prispevkov po krajih opazovanja je zato narejena v standardni mre`i, ki smo jo uporabljali pri kartiranju ptic za oba nacionalna atlasa. Nekaj {e posebej skritih krajev je ostalo med analizo neuvr{~enih, saj jim ni bilo mogo~e dolo~iti koordinat. Nekaj podatkov – na primer tam, kjer je bila vrsta opazovana na meji med dvema kvadratoma, ali pa v obmo~ju, ki se razteza prek ve~ kvadratov, je verjetno tudi napa~no uvr{~enih, a ne ve~ kot za en kvadrat. V analizi niso upo{tevani podatki zunaj meja Slovenije. V Acrocephalusu smo zbrali opa`anja iz 208 kvadratov, kar je skoraj 90% vseh kvadratov v Sloveniji. [tevilo opazovanj na posamezni lokaciji je bilo po ozemlju razporejeno zelo neenakomerno. Najve~ zapisov je iz okolice Ljubljane, sledijo Dravsko polje, morska obala s solinami in Cerkni{ko jezero (slika 4). Iz drugih kvadratov je bilo zapisov ob~utno manj. Bele lise na zemljevidu prikazujejo obmo~ja, kjer se v Sloveniji {e lahko skriva kak{na neodkrita ornitolo{ka zanimivost ali celo znamenitost. Od 1980 do 1990 smo na leto objavljali podatke iz vsega 20 do 40 kvadratov (okoli 10%) Slovenije. To so bili predvsem podatki iz `e zgoraj omenjenih lokalitet. V devetdesetih letih smo za~eli {iriti svoje obzorje. V revijo so za~eli prihajati tudi podatki iz drugih predelov Slovenije (slika 5). K temu so verjetno prispevali tudi novi ~lani. In medias res The hundred numbers of our periodical have been cocreated by 216 authors. In the last twenty years they have written 2,202 contributions – from utterly scientific reports and detailed bird surveys to the letters to the editor and presentations of new books or postage stamps with ornithological contents. More than half of these contributions (1,335) have appeared under the title "From the ornithological notebook". The bibliography is made up of over 12,000 data on birds, more than two thirds of which are accompanied by date and place of observation. Most contributions were written in the early 90s, least of them in 1988. On average, some 100 contri-butions have been published annually (Fig. 1). The most productive amongst the authors has had 188 articles published, i.e. almost 10 per year. There have been 83 authors who have had only one contribution published in these years. In 1980 we started with 20 authors, while from 1990 on the number of the authors taking part in a single year stabilised at about 35 (Fig. 2). Twenty-one numbers of our periodical have been double (two numbers in one volume), two even treble, which means that 75 (and not 100) vol-umes have been in fact received by the subscribers and members of DOPPS – BirdLife Slovenia. In the hundred numbers, 397 taxa have been referred to at least with word if not also with date and place of observation, mostly regarding bird species as well as some subspecies and crossbreeds, which is a little more than 40% of all species of the Western Palearctic. The following species have been dealt with more than a hundred times: White Stork Ciconia ciconia (124), Black-headed Gull Larus ridibundus (118), Mallard Anas platyrhynchos (115), Great White Egret Egretta alba (112), Grey Heron Ardea cinerea (111). It simply cannot be overlooked that these are all aquatic birds – they obviously attract us most. Ural Owl Strix uralensis, the first species that is not dependent on water, as part of habitat, is in the eleventh place with 86 records, while Blackcap Sylvia attricapila holds the fifteenth place with 81 records. Thirty species have been dealt with once only. In 1980, 152 species were referred to. In the ensu-ing year, 63 new species were described, while in 1982, 63 additional species appeared on the pages of our periodical for the very first time. Then the num-ber of the species named for the first time began, 175 D. Tome: Sto {tevilk Acrocephalusa / A hundred numbers of the Acrocephalus journal quite naturally, to diminish. A slightly higher num-ber of species was dealt with in 1992 and 1993, in 1992 mostly on account of the introduction of Ornithological Chronicle (when data on utterly com-mon species, i.e. those that were no dealt with other-wise, in a more independent form, began to be pub-lished as well) and thanks to the contribution "The visiting species in Austria". In 1993, the first report by the Rarities Committee was published. During the last few years, only two or three species not men-tioned till then have been dealt with (Fig. 3). To stipulate the place of observation is often a difficult task. A species watched by two observers in the middle of a meadow will be ascribed the local name of the village under it by the first observer, and the local name of the nearest peak by the other. The analysis of contributions as per observation places has therefore been made in the standard UTM grid, which had been used during the mapping of birds for both national atlases. Some particularly hidden places have not been stipulated, for no coordinates could have been established for them. Some data – in places, for example, where a species was observed on the boundary between two squares, or in an area spreading over a number of squares – have probably been located incorrectly, but not for more than one square. In the analysis, the data from outside Slovenia have not been taken into consideration. Observations from 208 squares have been pub-lished in Acrocephalus, which is almost 90% of all squares in our country. The numbers of observations from separate localities in the territory are distributed very unevenly. Most records have come from the sur-roundings of Ljubljana, followed by Dravsko polje (NE Slovenia), the Slovene Littoral with the Se~ovlje Salina, and Cerkni{ko jezero (Fig. 4). There have been considerably fewer records from other squares. White patches on the map indicate the areas, where some undiscovered ornithological curiosity or even sensation might still hide within the territory of Slovenia. From 1980 to 1990, data from no more than 20 to 40 Slovene squares (approx. 10%) were published annually, mainly those from the above mentioned localities. In the 90s, however, we began to widen our horizon, for data from other parts of Slovenia (Fig. 5) began to arrive to our periodical, a contribution made by our new members. 176