!tegne beseda.) In po tem se čudite, da se gane isti de! na- jroda, ki ga tujstvo še ni spraviio popolnoma ob svojo za- vest. ..Tujčeva peta nas ie dosti dolgo teptala. Žbudili |s0 ge s',ove^ci) sio^ani«. Tudi mi vemo. da nas je 80 miljo- nov, ki slovanski govorijo, mislijo in čutijo. (Zmir veliki netnir  Vošajak: Da, da! med Nemci). Na mesto neniškujoče knlture, ki je prišla na kaut, stopila bo uova slovanska svoboda in človečanstvo ! (Snieb med nemci.) Blovaustvo ju bo v veljavo vpeljalo. — Naprej in slovanstvo, tojeidentično. (Krobot med nernci.) Slovencisemorajo iuse bodozedin i 1 i. Federalizem, ki ediui še vtegne rešiti Avstrijo bode napravil na tej strani Litave štiri skupine : gališko, česko, nemško s sedežeoi v Beču, in slovensko s sedežem v LjubIjani. (Ugovori od nemške straui Rebpauer: Kaj še.) Dr. GtoVOF dr. Vošnjaka v zadiiji seji dežel. zbora v Gradcu. G. Herman je s svojiin govorom že prej nemške poslauce tako razdražil, da so zlo nemirni postali, ko se oglasi dr. Vošnjak k besedi. Dr. Vošnjak razviju naj prej zgodovino ideje zedinjenja Slovencev od leta 1843 sera. Pripoveduje nd rajnega nadvojvode Janez-a. Ko bi še zdaj živel, bi se labko prepričal, da je ves slovenski narod za zedinjenje. To ni romantična domišlija, ne umetno zabtevanje, temoč celo naravno. Slovenec je praktičeu, toraj spozna, da je sedanja razdelitev na 6 kosov za njega težka veriga in zavor vsakernu napredku. (Nemški poslanci posebno Kaiserfeld in Louingerse zniirom glasno razgovarjajo, zato reče govoraik predsedniku.) Če vi g. predsednik ne morete zdržati miravzbor- Ljubljana je naravno središee ce[ega slovenskegacaroda. Ločitev Slovencev od Nemcev aa Štajarskem ni težka. Pri Spilleldu stoji severni mejuik iu sloveuski Trst je južni. Kar se tiče deželnega prenioženja, Vam radi pustitno vse  biše, zavode, staro iu novo zidanje v Gradeu, Vi pa nani pustite Rogaško slatino in Dobrno. (Velik nerair in uasproti klici med Neinci.) — Ko bi tudi prosti narod ne bil povsod za zedinjenje, pa je za nje vsa narodna inteligencija ia v>i narodni časniki. In tem gotovo ni za to, svojemu narodu škodovati. Z našo narodno inteligencijo, v našim naroduiru časopistvom Vam še enkrat kličetu v iuienu celega naroda: ,,Ločitev'iii po tem zedinjenje, zedinjenje vseh Slovencev! se zabvalujem (Nemci obmolknejo ia nektcri pritrdijo g0.vorSki ) Nadaljuie, da štajareki Slovenci še enega učilnegaI sloveni-i iezikoi. niSo dobili na deželne stroške.Vinorejska šola, ki sploh nič ni vredua, je uemška. Za ptujsko realno-gimnazijo smo_ beračili šest let, kedaj dobirno zgornjo realko za sloveuski Štajar, to sam Bog ve in naš vsemogočni deželni odbor. (Občna pobvala pa tudi smeli.) Zakaj vežete na sebe, ker sami pravite, do morate doplačatij io leto ua mariljorski okrog. Pustite nas bežati z na.šim uas vsako primankljejein (deficit). mi si bomo že sauii pomagali. Od govor vladc na našo interpelacijo je razžalil ne le r.as Slovence, ampak vse Slovane v Avstiiji in bo poinagal, da se tem ».. .' i i • ii i • *_ _.._y • y. y __ Vošnjak dokazujc, da je bila interpelacija skoz m skoz re-jsuičua.Tujstvo zpet ka/.e svojo moč. Kdorčnti in se bori za svoj narod, tega preganjajo ti tnji vsiljenci s sovraštvorn, ki se od korzikanske osvete le v tem loči, da uarodujaka na enkiat ne zakoljejo, a ropajo niu jegovo občansko častin bitje. (Veliki ncniir med nernci in kiici naj se govorniku od-